Številka 7 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Številka 7 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Številka 7 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
odstavka ! 37. člena ZPPSL, po kateri predsednik stečajnega senata<br />
kakršnokoli prepozno prijavo zavrže.<br />
V prvem komentarju Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in<br />
likvidaciji (Gospodarski vestnik, Ljubljana 1994) je mag. Dušan<br />
Dougan zapisal (stran 229): "Za prijave terjatev stečajnih<br />
upnikov, ločitvenih in izločitvenih upnikov velja v ZPPSL pomembna<br />
novost - rok dveh mesecev od objave v Uradnem listu.<br />
Ta rok je prekluzivni rok - pravica preneha s potekom roka."<br />
Ta določba je bila potem v sodni praksi izpeljana dosledno<br />
in so sodišča prepozne prijave terjatev, ločitvenih pravic in izločitvenih<br />
pravic striktno zavračala. Vendar pa se je kmalu pojavilo<br />
vprašanje, ali sta za izločitvene pravice taka razlaga in sodna<br />
praksa pravilni.<br />
Izločitvena pravica je pravica, da se določena stvar ali pravica<br />
izloči iz stečajne mase, ker ne pripada stečajnemu dolžniku,<br />
in se izroči tistemu, ki mu pripada (glej zlasti določbi 3. odstavka<br />
10. člena in 3. odstavka 143. člena ZPPSL). Največkrat<br />
izločitvena pravica temelji na stvarni, predvsem lastninski pravici.<br />
Lahko pa temelji tudi na kakšni obligacijski pravici (na<br />
primer iz posodbene pogodbe, najemne pogodbe, komisijske<br />
pogodbe, pristne hrambe ...). V primeru, ko je temelj izločitvene<br />
pravice lastninska pravica, ima lahko lastnik stvari na voljo<br />
dva različna zahtevka na izročitev stvari, le da mu pri obligacijskem<br />
ni treba dokazovati lastninske pravice, ki je včasih težko<br />
dokazljiva. Na primer pri posodbeni pogodbi lahko takrat, ko je<br />
dolžniku posodil svojo stvar, zahteva vrnitev stvari preprosto<br />
zaradi izteka pogodbenega roka (obligacijski zahtevek), lahko<br />
pa vloži tudi lastninsko tožbo (stvamopravni zahtevek). Če pa<br />
mu je posodil tujo stvar, bo lahko zahteval vrnitev samo na podlagi<br />
pogodbe, lastninski zahtevek pa ima lastnik stvari.<br />
Ni dvoma, da tudi za vložitev prijave za uveljavljanje izločitvene<br />
pravice velja rok iz 1. odstavka 137. člena ZPPSL. Zato<br />
so sodišča tudi prijave izločitvenih pravic, vložene po izteku<br />
tega roka, vedno zavrgla. Vendar pa je očitno in tudi vsem jasno,<br />
da posledica zamude tega roka ne more biti prenehanje pravice,<br />
na podlagi katere upnik uveljavlja izločitveno pravico, kar<br />
še posebej velja za lastninsko pravico (na podlagi katere lahko<br />
lastnik od vsakogar zahteva izročitev stvari in ta pravica nikoli<br />
ne zastara - 1. in 3. odstavek 37. člena Zakona o temeljnih lastninskopravnih<br />
razmerjih, ZTLR). Česa takega namreč stečajni<br />
zakon ne določa, pa bi vsaj kar se lastninske pravice tiče, moralo<br />
biti določeno, če naj bi na ta način prenehala (glej določbo<br />
48. člena ZTLR). Zato je bilo treba najti razlago, po kateri zamuda<br />
navedenega roka ne bi imela za posledico prenehanje<br />
izločitvene pravice.<br />
Doslej sta se o tem vprašanju pojavili dve različni stališči:<br />
1. Rok za prijavo izločitvene pravice je materialnopravni neprekluzivni<br />
rok, zato prepozne prijave ni mogoče zavreči,<br />
ampak je treba dopustiti meritorno obravnavanje izločitvene<br />
pravice v stečajnem postopku. Slabosti tega stališča vidim<br />
predvsem v naslednjem:<br />
- Stališče naj bi veljalo za stvarno pravico, ki je temelj<br />
izločitvene pravice in z zamudo roka za prijavo pravice<br />
ne preneha, medtem ko naj bi terjatve in ločitvene pravice<br />
(ki pa so tudi lahko stvarne ali obligacijske) prenehale<br />
že s samo zamudo roka za prijavo, ker s tem ugasne<br />
pravni interes za njihovo nadaljnje meritorno obravnavanje.<br />
Izločitvena pravica pa ne temelji nujno na stvarni<br />
pravici, ampak lahko tudi na obligacijski pravici, ki pa<br />
naj bi zaradi prepozne prijave prenehala. Za tako razlikovanje<br />
izločitvenih pravic stečajni zakon ne daje podlage.<br />
Zamuda s prijavo terjatve, ločitvene ali izločitvene pravice<br />
sama po sebi nikoli nima za posledico prenehanja niti terjatve<br />
niti ločitvene pravice niti izločitvene pravice. Vedno je posledica<br />
uporabe nadaljnjih materialnopravnih določb stečajnega zakona.<br />
Tako na primer terjatev preneha šele, če se stečajni postopek<br />
ne konča z ustavitvijo zaradi sklenitve prisilne poravnave.<br />
Predlog za začetek postopka prisilne poravnave pa se lahko vloži<br />
do naroka za obravnavo osnutka za glavno razdelitev stečajne<br />
mase (1. odstavek 172. člena ZPPSL). Vse do odločitve o<br />
morebitnem predlogu za prisilno poravnavo, če tega ni pa do<br />
naroka za obravnavo osnutka za glavno razdelitev, tudi terjatve<br />
upnikov, ki jih niso (pravočasno) prijavili, obstojijo. Le uveljavljati<br />
jih ne morejo niti v stečajnem niti v kakšnem drugem<br />
postopku.<br />
Zastavne pravice in realna bremena, ki so največkrat podlaga<br />
ločitvene pravice, prenehajo šele s plačilom kupnine za<br />
stvar, na kateri so obstojale (1. odstavek 155. člena ZPPSL). Če<br />
se pred tem stečajni postopek ustavi zaradi začetka postopka<br />
prisilne poravnave, ločitvena pravica ne ugasne. Enako pa po<br />
izrecni zakonski določbi velja - kar je še posebej pomembno -<br />
tudi za pravice na premoženju stečajnega dolžnika, če se ga proda<br />
kot pravno osebo (7. odstavek 147. člena ZPPSL). Tudi za<br />
uresničitev ločitvene pravice pa upnik v stečajnem postopku<br />
lahko pridobi izvršilni naslov na enak način, kot to velja za izločitveno<br />
pravico (primerjaj določbe 3. do 6. odstavka 143. člena<br />
ZPPSL).<br />
Poleg tega pa tudi stvarne pravice v stečajnem postopku<br />
lahko prenehajo, ker jih upravičenec ni pravočasno prijavil. Tako<br />
na primer prodaja premične stvari dobrovememu kupcu v<br />
katerikoli obliki v stečaju (javna dražba, zbiranje ponudb ali neposredna<br />
prodaja - glej 156. člen ZPPSL) ima za posledico nastanek<br />
lastninske pravice kupca in torej prenehanje te pravice<br />
dosedanjega lastnika.<br />
- V določbi 8. odstavka 137. člena ZPPSL je za vse prijave<br />
v stečajnem postopku predpisano, da po izteku roka vložene<br />
prijave predsednik stečajnega senata zavrže že zato,<br />
ker so prepozne. Že dejstvo, daje zakon prepustil odločanje<br />
o zavrženju prepoznih prijav predsedniku stečajnega<br />
senata, kar je dokaj izjemna situacija, saj o vseh pomembnih<br />
stvareh v stečajnem postopku odloča stečajni senat,<br />
kaže na to, da je pri tem odločanju pomembna samo enostavna<br />
ugotovitev, ali je prijava vložena v dveh mesecih<br />
od objave oklica o začetku stečajnega postopka ali ne.<br />
2. Drugo stališče je, da je rok za prijavo izločitvene pravice<br />
procesni (prekluzivni) rok, zato je treba prepozno prijavo<br />
izločitvene pravice zavreči. O tem je bilo sprejeto na občni<br />
seji Vrhovnega sodišča RS naslednje pravno mnenje<br />
(PRAVNA MNENJA z občne seje Vrhovnega sodišča RS<br />
11/95, str. 10):<br />
"S potekom roka za prijavo terjatev izgubi izločit\