Številka 7 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Številka 7 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Številka 7 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
ok, v rok ne všteje, temveč se vzame za začetek roka prvi<br />
naslednji dan (2. odstavek 111. člena ZPP). Zato je terjatev,<br />
kije nastala zaradi odstopa od pogodbe (1. točka 2.<br />
odstavka 137. člena ZPPSL), prijavljena pravočasno, če je<br />
upnik prejel obvestilo o odstopu od pogodbe 31. julija in<br />
je bila prijava vložena najkasneje 30. avgusta. Terjatev, ki<br />
je oživela zaradi uspelega izpodbijanja nekega pravnega<br />
dejanja in je prijavljena 30. avgusta, je prijavljena pravočasno,<br />
če je postala odločba o izpodbijanju pravnomočna<br />
31. julija. Pri tem pa je treba posebej opozoriti, da v primeru,<br />
ko je bilo zoper prvostopno odločbo vloženo pravno<br />
sredstvo (na primer pritožba zoper sodbo), postane taka<br />
odločba sicer pravnomočna, ko je bila izdana odločba<br />
druge stopnje (s katero prvostopna odločba ni bila razveljavljena),<br />
vendar pravnomočnost za stranke učinkuje šele<br />
z vročitvijo odločbe druge stopnje. Zato je v prejšnjem primeru<br />
prijava pravočasna, če je upnik drugostopno odločbo<br />
prejel 31. julija, čeprav je postala pravnomočna na primer<br />
dne 15. julija, ko je pritožbeni organ odločil o pritožbi;<br />
- da se mesečni rok konča s pretekom tistega dne v zadnjem<br />
mesecu, ki se po svoji številki ujema z dnem, ko je rok začel<br />
teči; če tega dneva v mesecu ni, pa zadnji dan v tem<br />
(zadnjem) mesecu (3. odstavek 111. člena ZPP). Če je bil<br />
oklic o začetku stečajnega postopka objavljen 30. ali 31.<br />
julija, bo zadnji dan roka za prijavo torej v obeh primerih<br />
30. septembra;<br />
- prijava, oddana zadnjega dne roka za vložitev po pošti priporočeno<br />
ali brzojavno, je pravočasna. Prijava je namreč<br />
vloga, vezana na rok in se po določbi 2. odstavka 112. člena<br />
ZPP v zvezi s 15. členom ZPPSL šteje dan oddaje po<br />
pošti priporočeno ali brzojavno za dan vložitve na sodišču<br />
(tako na primer sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cpg<br />
675/95);<br />
- v zadevah prisilne poravnave in stečaja sodišče posluje in<br />
roki tečejo tudi v času sodnih počitnic (od 15. julija do 15.<br />
avgusta). Te zadeve so namreč po določbi 8. točke 2. odstavka<br />
83. člena Zakona o rednih sodiščih (Ur. 1. RS, št.<br />
19/94) opredeljene kot nujne zadeve, v katerih se čas sodnih<br />
počitnic ne šteje za čas, ko procesni roki ne tečejo in<br />
se sodna pisanja ne vročajo (3. odstavek 83. člena navedenega<br />
zakona, glej tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru<br />
Cpg 464/94). To velja za vsa opravila v postopkih prisilne<br />
poravnave in stečaja in ni prepuščeno sodišču, da pri posameznih<br />
opravilih ugotavlja, ali so res nujna ali ne.<br />
1.2. Vsebina prijave<br />
Vsebina prijave terjatve, ločitvene in izločitvene pravice je<br />
natančno predpisana v določbah 3. do 7. odstavka 137. člena<br />
ZPPSL. Glede vsebine prijave je treba opozoriti na naslednje<br />
probleme, ki so se pojavili v praksi:<br />
• Prijava mora vsebovati dejansko in pravno podlago terjatve,<br />
kar je pomembno kasneje pri ugotavljanju identitete prijavljene<br />
in po prerekanju nato vtoževane terjatve (posebej ali je<br />
bila res vložena tožba zaradi prijavljene terjatve ali ne, ali<br />
gre v posameznem primeru za spremembo tožbe in ali je taka<br />
sprememba dovoljena ali ne in podobno). Če bo namreč<br />
upnik navedel drugačno dejansko ali pravno podlago za<br />
ugotovitveno tožbo od tiste, ki jo je navedel v prijavi terjatve<br />
(in za katere ugotovitev je bil napoten na pravdo), bo<br />
pravdno sodišče tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja pravnega<br />
interesa zanjo (sklep Vrhovnega sodišča RS III Ips<br />
58/95). Če bo med pravdo spremenil dejansko ali pravno<br />
podlago tako, da bo ta različna od tiste iz prijave terjatve, bo<br />
prav tako prišlo do zavrženja tožbe na taki podlagi. Vse to<br />
velja seveda tudi za primer, da je sicer tožbeni zahtevek na<br />
videz enak, ker se glasi na primer na isti denarni znesek ali<br />
na isto stvar. Enako velja tudi za višino prijavljene terjatve.<br />
Predmet ugotovitvene tožbe je lahko samo tista terjatev, ki<br />
je bila v stečajnem postopku prijavljena in prerekana. Za<br />
ugotovitev drugačne ali višje terjatve tožnik nima pravnega<br />
interesa (sodba Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 910/94 ter<br />
sodba in sklep istega sodišča I Cpg 996/00).<br />
• Pri terjatvi mora upnik, ki zahteva poleg glavnice še plačilo<br />
pogodbenih ali zamudnih obresti, le-te tudi prijaviti. Ni pravilno<br />
stališče, da prijava terjatve za glavnico, glede katere je<br />
stečajni dolžnik že v zamudi, vsebuje tudi prijavo zamudnih<br />
obresti, češ da so zamudne obresti zakonita posledica zamude,<br />
oziroma da so obresti pripadek glavnice ali akcesorna<br />
terjatev, ki upniku pripada avtomatično skupaj z glavnico.<br />
To sicer res so, vendar mora upnik vedno njihovo plačilo tudi<br />
zahtevati in mu ne gredo avtomatično (sklep Vrhovnega<br />
sodišča RS III Ips 48/95). To obenem pomeni, da prijava, ki<br />
ne vsebuje zahtevka za plačilo obresti, čeprav je iz nje razvidno,<br />
da je stečajni dolžnik v zamudi ali da so bile s pogodbo<br />
dogovorjene pogodbene obresti, ni nepopolna prijava.<br />
Zato je bila napačna praksa v nekaterih primerih, ko so<br />
sodišča pozivala upnike na dopolnitev prijave tako, da naj<br />
prijavijo še terjatev za zakonite zamudne obresti.<br />
Po izteku roka za prijavo terjatve namreč dopolnitev prijave<br />
z zahtevkom za obresti ni več mogoča (sklepa Višjega<br />
sodišča v Ljubljani Cpg 1611/95 in Višjega sodišča v Mariboru<br />
Cpg 352/96) in jo mora predsednik stečajnega senata<br />
zavreči;<br />
• kadar vsebuje prijava več posameznih terjatev (na primer po<br />
večih računih ali obračunih obresti in podobno), mora biti to<br />
iz nje jasno razvidno in morata biti za vsako terjatev posebej<br />
navedena dejanska in pravna podlaga ter znesek. Če stečajni<br />
upravitelj ali kateri od upnikov prereka tako prijavljene terjatve<br />
samo delno, mora natančno opredeliti, katera terjatev<br />
je prerekana. Ne zadošča, da navede samo skupni seštevek<br />
tako prerekanih terjatev. V nasprotnem primeru namreč stečajni<br />
senat ne more izdati pravilnega napotitvenega sklepa in<br />
tisti, ki mora vložiti ugotovitveno tožbo, ne ve, za katere terjatve<br />
naj jo vloži. Če je tak sklep izdan (ko je na primer seštevek<br />
sedmih terjatev v različnih zneskih 790.831,00 SIT,<br />
upnik pa je napoten, naj vloži tožbo na ugotovitev terjatve v<br />
znesku 354.678,00 SIT), gaje treba izpodbijati s pritožbo in<br />
zahtevati, da so v izreku sklepa točno navedene terjatve, katerih<br />
ugotovitev je treba zahtevati s tožbo;<br />
• ločitveni upnik mora vedno pravočasno prijaviti tako terjatev<br />
kot tudi ločitveno pravico. V prijavi mora navesti podatke<br />
o terjatvi iz 3. odstavka 137. člena ZPPSL in ločitveni<br />
pravici iz 6. odstavka 137. člena ZPPSL. To velja tudi v primeru,<br />
ko je hipoteka, na podlagi katere uveljavlja pravico<br />
do ločenega poplačila terjatve, vpisana v zemljiško knjigo<br />
in ima upnik zanjo izvršilni naslov ter je celo že predlagal<br />
izvršbo (sklep Višjega sodišča v Ljubljani Cpg 335/95, sodba<br />
in sklep istega sodišča I Cpg 1082/97 ter sklep Višjega<br />
sodišča v Mariboru Cpg 303/96).<br />
2. Ugotavljanje (ne)obstoja prerekanih terjatev<br />
in ločitvenih pravic<br />
V stečajnem postopku so lahko prerekane terjatve, za katere<br />
še ne obstaja izvršilni naslov, ali pa take, za katere izvršilni<br />
naslov obstaja (judikatne terjatve). Prerekajo jih lahko stečajni<br />
upravitelj ali drugi upniki. Če izvršilni naslov o prerekani terjatvi<br />
še ne obstaja, stečajni senat napoti na postopek za ugotovitev<br />
terjatve upnika, čigar terjatev je prerekana, če izvršilni naslov<br />
obstaja, pa na ugotovitev neobstoja terjatve tistega, ki ter-