Številka 7 - Odvetniška Zbornica Slovenije

5J Če terjatev ni prerekana in jo stečajni upravitelj prizna, se
šteje za ugotovljeno in bo vključena v osnutek glavne razdeli-
Q tve stečajne mase (3. odst. 142. člena in 2. točka 2. odst. 163.
člena ZPPSL).
Če je terjatev prerekana, sledi sklep o napotitvi na postopek
^ za ugotovitev njenega (ne)obstoja. Od izida tega - praviloma
pravdnega - postopka je odvisna nadaljnja usoda terjatve. Do
takrat pa je treba zagotoviti sredstva za njeno rezervacijo (1.
odst 159. člena ZPPSL).
Ugotovljene terjatve bodo obravnavane tudi na naroku za
glavno razdelitev, saj je zoper osnutek glavne razdelitve dopusten
ugovor, s katerim lahko upniki ugovarjajo, da bodisi njihove
bodisi terjatve drugih upnikov v osnutku glavne razdelitve
niso pravilno upoštevane.
Pomembna pravica stečajnega upnika je tudi pravica do izpodbijanja
pravnih dejanj stečajnega dolžnika (125. člen in naslednji
ZPPSL). Uspešno izpodbijanje pravnih dejanj ima namreč
za posledico povečanje stečajne mase in s tem večje poplačilo
terjatev, poleg tega pa privede tudi do enakomernejšega poplačila
vseh upnikov.
3. Likvidacija po ZGD (redna likvidacija)
ZGD vsebuje določbe o likvidaciji gospodarske družbe pri
družbi z neomejeno odgovornostjo (119. do 133. člen) in pri
delniški družbi (371. do 393. člen). Pri tem pa se za vprašanja,
ki niso posebej urejena, tudi pri družbi z neomejeno odgovornostjo
smiselno uporabljajo določbe o likvidaciji delniške družbe
(2. odst. 119. člena ZGD). Pri ostalih družbah je predpisana
smiselna uporaba določb o likvidaciji družbe z neomejeno odgovornostjo
(za komanditno družbo po 2. odst. 136. člena
ZGD) ali delniško družbo (za komanditno delniško družbo po
3. odst. 399. člena ZGD, za družbo z omejeno odgovornostjo pa
po 456. členu ZGD).
Smiselno se torej za likvidacijo vseh gospodarskih družb
uporabljajo določbe ZGD o likvidaciji delniške družbe, za
družbo z omejeno odgovornostjo in komanditno družbo pa
še nekatere posebne določbe.
Glede varstva pravic upnikov v likvidaciji po ZGD posebnih
problemov ni. Za uspešen zaključek likvidacije je v vsakem
primeru pogoj, da ima likvidacijski dolžnik dovolj sredstev
za popolno poplačilo vseh upnikov; če ne, se likvidacijski postopek
ustavi in začne stečaj (383. člen ZGD). Najpomembnejše
je, da so upniki z začetkom likvidacijskega postopka seznanjeni.
Do tega pride tako, da organ gospodarske družbe, ki
sprejme sklep o likvidaciji, pošlje sklep sodišču zaradi vpisa začetka
likvidacije v sodni register (3. odst. 374. člena ZGD), sodišče
pa na stroške subjekta vpisa vpis objavi v uradnem listu
(43. člen ZSReg).
S sklepom o likvidaciji se med drugim določi tudi rok za
prijavo terjatev, ki ne sme biti krajši od 30 dni od dneva objave
sklepa (4. alinea 1. odst. 374. člena ZGD). Rok ni prekluziven,
kar vsaj posredno sledi iz določbe 2. odst. 390. člena ZGD, po
kateri je likvidacijski upravitelj ob razdelitvi premoženja med
delničarje dolžan zagotoviti ustrezno zavarovanje znanih terjatev,
ki jih upnik ni prijavil (po enem od teoretičnih mnenj samo,
če je do razdelitve prišlo pred potekom 6 mesecev od zadnje
objave sklepa o likvidaciji). Predvsem pa je treba upoštevati, da
začetek likvidacijskega postopka nima prav nobenih posledic
za razmerja med lidvidacijskim dolžnikom in njegovimi upniki,
kar velja tudi za obligacijska razmerja, ki se še naprej razrešujejo
po splošnih obligacijskih predpisih (in pogodbah), kot da
likvidacije ni. Prijavo terjatve je torej mogoče vložiti vse do
konca likvidacijskega postopka.
Če upnik meni, da je s kakšnim dejanjem likvidacijskega
upravitelja oškodovan, lahko do izbrisa družbe iz sodnega registra
to dejanje izpodbija po splošnih določbah o izpodbijanju
pravnih dejanj, torej po določbah 280. do 285. člena ZOR, po
izbrisu družbe iz sodnega registra pa lahko od njega zahteva povrnitev
škode. Odškodninska odgovornost likvidacijskega upraviteljaje
omejena na vrednost petkratnega plačila za njegovo
delo. Ce to ne zadošča za poplačilo škode, so zanjo odgovorni
vsi družbeniki, in to solidarno do višine izplačanih deležev iz likvidacijske
mase. Opozoriti pa je treba, da ima nepravočasna
prijava terjatve za posledico domnevo, da škode ni, razen če likvidacijskemu
upravitelju terjatev ni bila niti ni mogla biti znana
(2. odst. 388. člen ZGD). Seveda pa te določbe o odgovornosti
družbenikov veljajo samo za tiste družbenike, ki niso osebno
odgovorni za obveznosti družbe s svojim premoženjem;
osebno odgovorni družbeniki v vsakem primeru odgovarjajo za
obveznosti družbe neomejeno z vsem svojim premoženjem in je
njihova odgovornost tako neprimerno strožja.
4. Likvidacija po ZPPSL (prisilna ali
sodna likvidacija)
Za to vrsto likvidacije v bistvu velja vse, kar velja za redno
likvidacijo, seveda z osnovno razliko, dajo vodi sodišče. Vendar
pa so tudi z vidika varstva upnikov vendarle določene razlike.
V nekaterih primerih lahko sodno likvidacijo predlaga tudi
upnik, na primer če uprava delniške družbe ne deluje več kot 12
mesecev (3. odst. 373. člena v zvezi s 3. alineo 1. odst. 371. člena
ZGD) ali če pride do likvidacije na podlagi sodne odločbe (4.
odst. 373. člena v zvezi s 6. alineo 1. odst. 371. člena ZGD).
Za postopek sodne likvidacije se po določbi 1. odst. 182.
člena ZPPSL smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se
nanašajo na stečajni postopek. Med izjemami, torej da se določbe
o stečajnem postopku ne uporabljajo niti smiselno (2, odst.
182. člena ZPPSL), sodi tudi tista o zavrženju prepoznih prijav
terjatev. To pomeni, daje rok za prijavo terjatev enak kot v stečajnem
postopku, torej dva meseca od objave oklica o začetku
likvidacijskega postopka v uradnem listu, a ta rok ni prekluziven
(tako tudi sklep Višjega sodišča v Mariboru Cpg 7/97).
Terjatve je zato mogoče prijaviti vse do konca likvidacijskega
postopka. Vendar se na podlagi sklepa o glavni razdelitvi
izplačajo samo tiste terjatve, ki so bile prijavljene do dneva, ko
jih je še mogoče upoštevati v osnutku glavne razdelitve; kasneje
prijavljene terjatve poravna tisti, v dobro katerega je vplačan
ostanek premoženja likvidacijske mase po glavni razdelitvi
(praviloma torej družbeniki), toda le do višine vrednosti prevzetega
premoženja (1. odst. 183. člena ZPPSL). Tožbo je treba
vložiti v 1 letu od objave obvestila o zaključku likvidacijskega
postopka v uradnem listu (2. odst 183. člena ZPPSL).
5. Prenehanje po skrajšanem postopku
Za kapitalske družbe ZGD predpisuje tudi možnost prenehanja
po skrajšanem postopku, torej brez likvidacije (394. do
398. člen ZGD). Pogoji za tak način prenehanja so, da družba
predloži notarsko overjeno izjavo vseh družbenikov, da so poplačane
vse obveznosti družbe, da so urejena vsa razmerja z delavci
in da družbeniki prevzemajo obveznost plačila morebitnih
preostalih obveznosti družbe (1. odst. 394. člena ZGD). Varstvo
upnikov je torej že v tej fazi postopka dvojno: vse njihove obveznosti
morajo biti poravnane, če pa niso, zanje po izbrisu družbe
iz sodnega registra prevzamejo odgovornost družbeniki
(uveljaviti jih je treba v enem letu od objave izbrisa družbe iz
registra - 2. odst. 394. člena ZGD, odgovornost družbenikov pa
je solidarna - 3. odst. 394. člena ZGD). Sodišče lahko od njih
celo zahteva zavarovanje za prevzete obveznosti (4. odst. 394.
člena ZGD).
To pa še ni vse. Upnik, ki meni, da bi bil s takim načinom
prenehanja družbe oškodovan, lahko ugovarja zoper sklep o
prenehanju družbe po skrajšanem postopku v 15 dneh od obja-