Številka 7 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Številka 7 - Odvetniška Zbornica Slovenije
Številka 7 - Odvetniška Zbornica Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
Varstvo upnikov v prisilni<br />
poravnavi, stečaju in likvidaciji<br />
ter pri izbrisu podjetij<br />
Vladimir Balažic<br />
Tematika prispevka je določena izredno široko. Zelo velik<br />
del predpisov o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji ter izbrisu<br />
gospodarskih družb je namreč namenjen prav varstvu upnikov.<br />
Glede na omejen obseg prispevka je nemogoče obdelati vse<br />
probleme, ki se v zvezi z varstvom upnikov pojavljajo v navedenih<br />
postopkih. Zato so obravnavana samo posamezna vprašanja,<br />
ki so se pojavila v sodni praksi, poleg tega pa je podan kratek prikaz<br />
postopkov, v katerih upniki uveljavljajo svoje terjatve.<br />
Pod pojmom varstvo upnikov je v prispevku mišljen sklop<br />
procesnih predpisov, po katerih upniki v navedenih postopkih<br />
varujejo svoje pravice, oziroma po katerih uveljavljajo svoje<br />
terjatve (v najširšem smislu, torej terjatve iz obligacijskih, stvarnih<br />
in tudi drugih pravic). Zato se ne bomo ukvarjali z nekaterimi<br />
materialnopravnimi vprašanji, na primer odgovornostjo članov<br />
uprave, nadzornega sveta, likvidacijskega in stečajnega<br />
upravitelja in podobno; teh vprašanj se bomo samo dotaknili,<br />
kjer bo to nujno potrebno za pravilno razumevanje poteka postopka.<br />
Tudi procesnih vprašanj ne bomo obravnavali v celoti,<br />
ampak je namen predvsem pokazati na probleme, ki jih je zaznala<br />
in skušala rešiti sodna praksa in se kažejo v posameznih sodnih<br />
odločbah. Vse v prispevku navedene sodne odločbe in<br />
pravna mnenja so objavljene v računalniški bazi podatkov.<br />
I. KAKO UPNIKI V POSAMEZNIH POSTOPKIH<br />
UVELJAVLJAJO SVOJE TERJATVE<br />
1. Prisilna poravnava<br />
Upniki ne morejo predlagati začetka postopka prisilne poravnave,<br />
ker lahko to stori samo dolžnik (1. odst. 5. člena<br />
ZPPSL). Upnike obvesti o začetku postopka prisilne poravnave<br />
poravnalni senat z oklicem, ki se nabije na oglasno desko in<br />
objavi v uradnem listu, lahko pa tudi v sredstvih javnega obveščanja<br />
(28. člen ZPPSL).<br />
Upniki uveljavljajo svoje terjatve v postopku prisilne poravnave<br />
s prijavo terjatve. Rok za njeno vložitev je 30 dni od<br />
objave oklica v uradnem listu. Rok je prekluziven in prepozne<br />
prijave predsednik poravnalnega senata zavrže (8. odst. 137.<br />
člena v zvezi s 1. odst. 71. člena ZPPSL). Čeprav določba 6.<br />
odst. 54. člena ZPPSL, po kateri upniki, ki niso pravočasno prijavili<br />
svojih terjatev, ne morejo glasovati o predlogu prisilne<br />
poravnave, dopušča dvom v pravilnost takega stališča, je v sodni<br />
praksi trdno uveljavljeno (na primer sklepi Višjega sodišča<br />
v Ljubljani Cpg 1557/94, Cpg 1215/95 in III Cpg 25/2000).<br />
Posledica zamude roka za prijavo terjatve pa je res predvsem v<br />
izgubi glasovalne pravice, a tudi v tem, da upnik ne bo pridobil<br />
izvršilnega naslova za svojo terjatev, ker ne bo zajet s sklepom<br />
o potrditvi prisilne poravnave (1. odst. 61. člena ZPPSL).<br />
Ne izgubi pa upnik s tem svoje terjatve, ki jo bo lahko uveljavljal<br />
tudi kasneje, seveda pa jo bo lahko uveljavil samo pod pogoji<br />
potrjene prisilne poravnave (3. odst. 59. člena in 3. odst.<br />
64. člena ZPPSL).<br />
Op. ur.: Objavljamo razširjeni avtorjev prispevek, predstavljen<br />
na "Odvetniški šoli 2000".<br />
Treba je opozoriti, da mora prijava terjatve vsebovati:<br />
1. pravno podlago terjatve in njeno višino ter<br />
2. dokaze o njenem obstoju in višini (2. in 3. točka 2. odst. 43.<br />
člena ZPPSL).<br />
Prvo je pomembno zaradi identifikacije terjatve, drugo pa<br />
zaradi ugotavljanja verjetnosti njenega obstoja. V 30 dneh po<br />
izteku roka za prijavo terjatev je dopusten zoper obstoj terjatve<br />
in njeno višino ugovor, ki mora biti obrazložen, vložijo pa ga<br />
lahko dolžnik, upravitelj prisilne poravnave in upniki (1. odst.<br />
44. člena ZPPSL). Če ugovor ni obrazložen, velja terjatev za<br />
ugotovljeno (3. odst. 44. člena ZPPSL). Upnik take terjatve ima<br />
s tem pravico glasovati o predlagani prisilni poravnavi (3. odst.<br />
54. člena ZPPSL). Vendar pa imajo to pravico tudi upniki, katerih<br />
terjatve so bile prerekane, če jih je poravnalni senat<br />
spoznal za verjetne v celoti ali deloma. Zato je pomembno, da<br />
upnik prijavi priloži vse dokaze, ki jih ima na razpolago.<br />
Ko je prisilna poravnava z glasovanjem sprejeta, odloča o<br />
njeni potrditvi poravnalni senat s sklepom (1. odst. 58. člena<br />
ZPPSL), kije izvršilni naslov (1. odst. 61. člena ZPPSL). Upniki<br />
pa lahko pod določenimi pogoji in v določenih rokih zahtevajo<br />
razveljavitev prisilne poravnave (67. in 68. člen ZPPSL).<br />
2. Stečajni postopek<br />
Upnik lahko poleg dolžnika in osebno odgovornega družbenika<br />
predlaga začetek stečajnega postopka (2. odst. 90. člena<br />
ZPPSL). V tem primeru mora dati predujem za kritje stroškov<br />
do začetka stečajnega postopka (1. odst. 93. člena ZPPSL). Če<br />
izkaže svojo terjatev za verjetno, lahko stečajnemu senatu predlaga<br />
izdajo začasne odredbe, s katero ta omeji določene dolžnikove<br />
pravice za opravljanje pravnih poslov in izplačila z njegovega<br />
računa ali pa določi predhodno soglasje stečajnega senata<br />
za veljavnost odločitev dolžnikovih organov (95. člen ZPPSL).<br />
Upnike se obvesti o začetku stečajnega postopka z oklicem,<br />
ki ga nabije na oglasno desko sodišča in objavi v uradnem listu,<br />
vroči pa predlagatelju in dolžniku (101. člen ZPPSL).<br />
Terjatev je treba prijaviti v roku dveh mesecev od objave<br />
oklica v uradnem listu. Rok je prekluziven in prepozne prijave<br />
predsednik stečajnega senata zavrže (8. odst. 137. člena<br />
ZPPSL). Če je bila terjatev pravočasno prijavljena že na oklic o<br />
postopku prisilne poravnave, ki je tekel pred stečajnim postopkom,<br />
je ni treba ponovno prijaviti (138. člen ZPPSL). Opozoriti<br />
je treba, da mora upnik tudi v stečajnem postopku v prijavi<br />
terjatve navesti njeno pravno podlago in znesek (2. točka 3.<br />
odst. 137. člena ZPPSL), ni pa treba predložiti nobenih dokazov<br />
za njen obstoj. Če prijavlja upnik več terjatev, mora opredeliti<br />
vsako posebej po temelju in višini.<br />
Sledi narok za preizkus terjatev, na katerem se mora stečajni<br />
upravitelj o vsaki prijavljeni terjatvi izjaviti, ali jo priznava<br />
ali prereka, lahko pa jo prerekajo tudi drugi upniki (1. in 2. odst.<br />
142. člena ZPPSL). Prerekanje mora biti jasno in določno, kar<br />
je še posebej pomembno, kadar je prijavljenih več terjatev. Če<br />
izjava stečajnega upravitelja ali upnika ni dovolj določna, naj<br />
upnik prerekane terjatve zahteva pojasnila oziroma natančno<br />
opredelitev. V nasprotnem primeru bo nemogoče ali vsaj zelo<br />
težko vložiti pravilno tožbo na ugotovitev prerekane terjatve.