Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije

8 Strokovni članki
Odvetnik 50 / december 2010
vprašal, ali se mu ne zdi, da je ustvaril »junakinjo« iz neprave
osebe, in še dodal, da je razdrla zakon nekega politika
ter da je neprimerna in neskrbna mati. Pri tem naj bi
Tammer uporabil besedi, ki imata v estonskem jeziku slabšalni
prizvok. Laanarujeva je proti Tammerju vložila kazensko
ovadbo in novinar je bil obsojen zaradi razžalitve.
Odločitev
Tammer je pred ESČP zatrjeval, da obsodilna sodba pomeni
poseg v njegovo pravico iz 10. člena EKČP in da ni
prestopil meja dovoljene kritike, kot jo zagotavlja pravica
do svobode izražanja. ESČP se je strinjalo s presojo nacionalnega
sodišča, da so bile novinarjeve besede žaljive
in kot take nepotrebne za izražanje negativnega mnenja.
Prav tako je štelo, da bi novinar kritiko lahko izrazil na
drugačen način, tako da mu ne bi bilo treba uporabiti žaljivih
izrazov. ESČP je presodilo, da uporaba takih izrazov,
povezanih z zasebnim življenjem političarke, ni bila upravičena
v smislu javnega interesa.
• Von Hannover proti Nemčiji, št. 59320/00
z dne 24. junija 2004
Pritožnica je več let pred sodišči poskušala doseči neobjavo
na skrivaj posnetih fotografij iz njenega zasebnega
življenja. Nemški reviji (Bunte in Freizeit Revue) sta slike
objavili, nato je pritožnica pred sodiščem v Hamburgu
zahtevala prepoved objave in širjenja spornih fotografij
ter ustrezno ukrepanje proti odgovornim. Sodišče prve
stopnje je pritožnici delno ugodilo in prepovedalo objavo
spornih fotografij v Franciji, medtem ko je objavo teh
v Nemčiji dopustilo. V skladu z nemško zakonodajo je namreč,
da mora pritožnica kot absolutno javna osebnost
par excellence trpeti objavo takih slik in da se njena pravica
do zasebnosti konča »pri vhodnih vratih«, slike pa so bile
posnete izključno na javnih mestih. Pritožbeno sodišče je
prvostopenjsko sodbo potrdilo, pritožnica je zato nadaljevala
postopek pred nemškim zveznim sodiščem. Slednje
je pritožnici delno ugodilo in prepovedalo objavo fotografij,
ki so prikazovale pritožnico v odmaknjenem kotičku
restavracije z nekim moškim. Pritožnica je nadaljevala
postopek pred nemškim ustavnim sodiščem, ki pa je pritožnici
pritrdilo le glede slik, na katerih je skupaj z otroki,
saj je štelo, da ima pravica do mirnega uživanja družinskega
življenja prednost pred svobodo izražanja.
Odločitev
Pritožnica je zatrjevala kršitev 8. člena EKČP (Pravica do
spoštovanja zasebnega in družinskega življenja), ESČP pa
je presojalo kršitev v povezavi s pravico iz 10. člena EKČP.
ESČP je opozorilo na razliko med poročanjem o dejstvih
(tudi če so ta kontroverzna), ki pripomorejo k javni razpravi
in so v povezavi s politikom, ki izvršuje svojo funkcijo,
in poročanjem o zadevah oziroma podrobnostih iz zasebnega
življenja posameznika, ki ne izvršuje nobene javne
funkcije. V prvem primeru igra tisk vlogo »javnega psa
čuvaja«, medtem ko v drugem primeru ESČP tisku take
funkcije ne prizna. Družbena vloga pritožnice, ki je sicer
znana javna oseba, je povsem drugačna od tiste, ki jo imajo
v javnosti politiki, zato mora biti tudi njena zasebnost
v večji meri zaščitena. Pritožnica je sicer članica kraljeve
družine, nima pa nobene uradne politične funkcije, zaradi
česar je ni mogoče šteti med absolutne javne osebe par
excellence, med katere sodijo politiki.
ESČP meni, da je imela objava fotografij zgolj namen potešiti
radovednost določenega dela bralstva, kar pa vsekakor
v ničemer ne prispeva k javni razpravi o relevantnih
vprašanjih ali zadevah v demokratični družbi, četudi je
pritožnica znana javna osebnost.
Merila za presojanje kolizije med
svobodo izražanja in pravico do
zasebnosti in drugimi osebnostnimi
pravicami
ESČP je v svojih odločbah sprejelo stališče, da sme svoboda
izražanja bistveno intenzivneje posegati v pravico
do zasebnosti javnih oseb, tj. oseb, ki igrajo določeno vlogo
v javnem življenju – v politiki, poslovnem svetu, religiji,
sodstvu, umetnosti, športu in na drugih področjih javnega
življenja.
Še zlasti to velja za politike, ki so se v nasprotju z drugimi
javnimi osebami sami odločili za vstop v javno življenje,
v katerem prikazujejo svoje osebnostne lastnosti kot pozitivne
z namenom, da prepričajo volivce o svoji primernosti
za funkcije, za katere kandidirajo. Volivci imajo zato
upravičen interes, da izvejo za morebitno dvoličnost politikov,
ki posamezne vrednote javno razglašajo, v zasebnem
življenju pa jih kršijo. 15
Glede na razumevanje pomena demokracije, ki se kaže v
praksi ESČP, se mora posameznikova pravica do zasebnosti
vedno umakniti svobodi izražanja, če je poročanje medijev
o nekem dogodku pomembno za skupnost. 16
Kaznovanje novinarjev, ki kritizirajo politika, lahko po
mnenju ESČP odvrne novinarje od sodelovanja v javnih
razpravah o vprašanjih, ki so pomembna za družbo.
Osnovna naloga novinarstva je širjenje informacij in idej
v javnem interesu. Novinarska svoboda obsega tudi pretiravanje
ali celo provokacijo. Presoja, do kod sega meja še
dovoljenega, je določena z interesom demokratične družbe,
v kateri igra tisk legitimno vlogo »javnega psa čuvaja«
s širjenjem informacij, ki so v javnosti deležne posebnega
zanimanja. Ravnanja javnih uslužbencev so načelno vselej
15
Jorgensen, O.: The Right to Privacy and Public Figures, Freedom of Speech
Abridged?, Nordicom, University of Gothenburg, str. 68.
16
Prav tam, str. 69.