Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije

46 Mediji o odvetništvu
Odvetnik 50 / december 2010
dnost, tretjič so ovira stroški. Zato bo M. zahteval doslednejšo
zagotovitev pravice do javnega sojenja.
( J. Predanič in B. Šuligoj, v članku Vse ne more biti dostopno
javnosti – Gregor Strojin z Vrhovnega sodišča o
predlogu F. M., Delo, 6. november 2010, str. 3)
7. Pavlinič Krebs: Enako je v odvetništvu: stranko moraš
izvleči iz tegob, v katere se je pahnila … V mojem poklicu,
v odvetništvu, ki je zelo stresno, kajti usoda ljudi je v tvojih
rokah, je vendarle lažje ustvarjati tudi v starosti, kot recimo
v poklicih, ki terjajo moč. Bojim se, da bom v svojem
poklicu delala tudi v pozni starosti. Hči je namreč šla
po mojih stopinjah, že dela kot odvetniška pripravnica in
predstavljam si, da bo nekoč imela odvetniško pisarno, jaz
pa ji bom pomagala …
Vprašanje: Potem ste se vrnili v odvetništvo, kajne?
Pavlinič Krebs: Ja, od vseh delovnih mest, ki sem jih imela,
sem se prav na tem področju počutila najbolj suvereno.
Odgovornost do človeka, ki ti zaupa zastopanje svojih
interesov, je zelo velika. Vzela sem jo zelo resno in po nekaj
letih ugotovila, da je to tisto, kar si resnično želim početi.
Res je, da je uspeh odvisen od trdega dela, a običajno
mi je uspelo v korist stranke izbojevati najboljše. Veste,
to človeka navda s prav posebnim, pomembnim in neprecenljivim
občutkom. Zaveš se, da je tisto, kar delaš, pošteno,
dobro in prav.
(H. Petrnel Pečauer, intervju z ministrico za javno upravo
Irmo Pavlinič Krebs z naslovom Pogrešam klene ljudi,
Delova priloga Ona, 9. november 2010, str. 10)
8. Najpogostejša obramba odvetnikov je predlog za izločitev
sodnika in tožilca. Zakaj enkrat sodnik ne zahteva izločitve
odvetnika?
(B. Vrhovec, Ljubljana v rubriki Vaš preblisk, Dnevnik,
10. november 2010, str. 20)
9. Zagovornik obtoženega B. si je včeraj na hodniku kranjskega
sodišča privoščil verbalni napad na novinarja Dnevnika
v takem tonu, da je ob glasnem odgovoru napadanega
na hodnik prišel tudi vedno budni varnostnik sodišča: »Vi
ste dosegli razveljavitev sodbe, ker pišete neumnosti!« je
Dnevnik z višjim sodiščem izenačil odvetnik K. … Odvetnika
pa je očitno zmotil komentar Dnevnikovega novinarja,
kjer je bila »Kranjska sodna farsa« tudi natančno
predstavljena. Če odmislimo dejstvo, da odvetnik verjetno
pozna svoje pravice do popravka, če bi bila storjena
napaka (tudi novinarji nikakor nismo imuni nanje), je tak
verbalni napad na hodniku sodišča mogoče tudi podlaga
za razmislek o odvetniškem kodeksu in etiki.
(v članku Dnevnik vplival na višje sodišče?, Dnevnik,
10. november 2010, str. 17)
10. Iz pojasnil, ki jih zdaj sestavljajo na sodišču in tožilstvu,
tudi ne bo mogoče razbrati tega, kar je bodlo v oči na
vsaki glavni obravnavi; akutno pomanjkanje strokovne in
osebnostne avtoritete predsedujoče sodnice, iz katere so
odvetniki in obtoženci na obravnavah lahko nekaznovano
brili norce. Pravzaprav so bili nagrajeni: »Četverica z
zatožne klopi je zdaj formalno za zmeraj oprana kazenske
odgovornosti, advokati pa bodo račun za svoje honorarje
izstavili davkoplačevalcem.«
(T. Klipšteter, v komentarju Pornografija sodne impotence,
Dnevnik, 18. november 2010, str. 12)
11. Vsak dober odvetnik bo za svojega klienta storil vse,
kar je v njegovi moči. Pa čeprav bo zato v javnosti ustvaril
vtis nergača, človeka, ki namerno povzroča težave in rahlja
živce sodišču in tožilstvu. Vendar se mrtvi zmeraj preštevajo
na koncu bitke. Pomemben je rezultat in dobrega
odvetnika, razen morda lastne promocije, ki jo lahko
uresniči zgolj s pomočjo medijev in z ustnim izročilom,
ne zanima nič drugega kot zadovoljstvo njegove stranke
… Če pred dvema letoma ne bi začel veljati novi Kazenski
zakonik, ki določa, da zadeva zastara v dveh letih, če je
pravnomočna sodba razveljavljena v postopku z izrednim
pravnim sredstvom, kar se je zgodilo v konkretnem primeru,
pa o tem sploh ne bi polemizirali. Časa bi bilo še
na pretek.
(R. Galun, v članku Mojstri zavlačevanja, Delo,
18. november 2010, str. 5)
12. … je z ogorčenjem dejal eden od Z. zagovornikov B.
P.: »Občutek imam, da ne nosimo tog prave barve oziroma
da bi morale biti danes toge zamenjane. Tožilstvo ščiti
tiste, ki bi jih moralo preganjati, in preganja tiste, zoper
katere so bili dokazi pridobljeni na nezakonit način,« je
bil odločen (odvetnik) P.
(B. Larterner, v članku Tožilka razkrila policijskega ovaduha,
Dnevnik, 20. november 2010, str. 5)
13. Mislite, da bodo s tem od nas izvoljeni politiki odgovarjali
za svoja dejanja, ali pa se bo po televiziji odvijal še
en resničnosti šov in bodo tudi nekateri slovenski odvetniki
lahko postali zvezde?
(modna oblikovalka M. Ferme, v rubriki Mnenje: Ali
naj sodne razprave prenašajo po televiziji?, Dobro jutro,
20. november 2010, str. 4)
14. Pritožb na Evropsko sodišče iz Slovenije je veliko.
Kaj naj zdaj storijo ljudje, ki nimajo dostopa do računalnikov,
ljudje, ki so računalniško funkcionalno nepismeni
in ne znajo uporabljati portalov, ne znajo angleškega jezika
…?
(direktorica Informacijskega urada Sveta Evrope v RS
Kristina Plavšak Kranjc, Mladina, 26. november 2010,
str. 7)
15. Mislim, da bo odvetništvo temu predlogu zelo nasprotovalo,
saj so jih s tem potisnili v drugorazredni položaj,
ocenjuje P. Težava je v tem, da odvetništvo ni vključeno
v sistem pravosodne prakse, kar pomeni, da bo mobilnost
iz tožilskih vrst v odvetništvo še večja. Če pravo-