Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije

Odvetnik 50 / december 2010 Mediji o odvetništvu
45
Napovedujejo podrobni davčni pregled
odvetnikov
1. Državne pravobranilce tako mnogokrat imenujejo kar
odvetniki države … Imamo kolektiv vrhunskih pravnih
strokovnjakov, moji sodelavci in sodelavke so med najboljšimi
odvetniki v državi. Omeniti moram tudi velik
prispevek drugih javnih uslužbencev.
(J. Lucu in A. Kovačič, intervju z generalnim državnim
pravobranilcem dr. Boštjanom Tratarjem z naslovom Bistvo
prava je uresničevanje pravičnosti v družbi, priloga
Dela Polet, november 2010)
2. Senat je tako odločil, ker odvetniku prekršek ni bil dokazan
oziroma med postopkom ni bilo dokazano, kdo je o
dogodku obvestil medije, je odločitev komisije utemeljil
predsednik senata I. S.
Namestnica disciplinskega tožilca M. K. je M. sicer očitala
sodelovanje pri akciji prižiganja sveč, ki ga odvetnik niti
ni zanikal, zatrdil pa je, da v tem primeru ni šlo za nikakršno
akcijo. Po njegovih besedah se je udeležil dogodka
v spomin in opomin žrtvam prometnih nesreč … »Odvetnik
mora biti po mojem mnenju v oporo svojim strankam
tudi ob takšnih dogodkih in lahko vidno in ob vsakem
trenutku prižge svečo v spomin na preminule,« je senatu
pojasnil M.
K. je nasprotno poudarila, da je očitno šlo za organizirano
akcijo, ki so jo spremljali tudi veleplakati in spominska
svečanost. »Odvetnik pa je spregledal pravila kodeksa,
ki izrecno določajo, da se mora pri opravljanju svojega
poklica izogibati predstavitvi lastnih osebnih pogledov.
Če bi šlo le za etično sprejemljiv izraz in sočustvovanje
z njegovimi strankami, bi to lahko izrazil v osebnem
kontaktu,« je menila namestnica disciplinskega tožilstva.
Senat je po proučitvi vseh dokazov odločil odvetniku v
prid, vendar pa M. vseeno okrcal zaradi njegovega početja:
»Ne strinjamo se z odvetnikom, da njegovo sodelovanje
ne predstavlja kršitve same po sebi. Senat meni, da
so udeležbe na takih shodih nepotrebne in izven okvira
odvetnikovega dela,« je ob razlagi odločitve M. požugal
predsednik senata.
(B. Laterner, v članku Prižiganje sveč sporno, a ne kaznovano,
Dnevnik, 22. oktober 2010, str. 12)
3. M. Ž., ki so ga policisti ovadili zaradi suma zlorabe zaupanja,
bo po tožilskih zapustil tudi odvetniške vrste …
M. Ž., nekdanji vodja oddelka za gospodarski in organizirani
kriminal na ljubljanskem tožilstvu, ki je pred leti prestopil
med odvetnike, bo kmalu zapustil tudi odvetniške
vode. Izvedeli smo namreč, da je na Odvetniško zbornico
Slovenije naslovil izjavo, s katero se s 1. decembrom odreka
opravljanju odvetniškega poklica, zato ga bo OZS izbrisala
iz imenika odvetnikov.
(S. Berdon, v članku Osumljeni odvetnik se je odpovedal
poklicu, Dnevnik, 29. oktober 2010, str. 13)
4. Vprašanje: Ko sem že pri Vašem kolegu, dolgoletnem
podpredsedniku VS: na dan, ko so se vrhovni sodniki odločali
o podpori Vaši kandidaturi, je v časniku Delo njegova
soproga, sicer odvetnica, zapisala, da so Vaše kvalifikacije
za mesto predsednika VS enake kvalifikacijam kakega
nižjega referenta …
Masleša: O tem, kakšne so moje kvalifikacije oziroma
strokovne reference, naj sodi strokovna javnost. Tako pisanje
govori največ o piscu samem in naj se z njim sam
tudi ukvarja. To je moj problem samo toliko, kolikor prizadeva
moje človeško dostojanstvo in strokovni ugled …
(P. Petrovčič, intervjuju s predsednikom, Vrhovnega sodišča
Brankom Maslešo z naslovom Samohigiena je prvi
pogoj za verodostojnost sodstva, Mladina, 29. oktober
2010, str. 32)
5. A. Č., ki bi rad stopil na žulj tudi policiji, odgovarja:
»Odvetnik mora za stranko storiti vse, kar mu zakon dopušča,
pravica do zagovornika pa je jamstvo za zakonitost
kazenskega postopka. V državah, kjer ni demokracije, niti
zagovorniki niti odvetniki niso zaželeni. Izraz mafijski odvetniki
uporabljajo bedaki« … Zapišimo še eno duhovitejših
izjav A. Č., na račun odvetniškega kolega F. M., ki v
dobršni meri odslikava njegovo osebnost. S. M., žrtev bulmastifov
pokojnega zdravnika S. B., je namreč preklical
pooblastilo odvetniški družbi Č. in najel F. M. Takrat je izjavil:
»F. M. za slovensko odvetništvo pomeni približno
toliko kot Domen Murko za slovensko glasbo. Podobnost
je prav neverjetna.«
(M. Vipotnik, v članku Odvetnik, ki je zamajal afero
gradbenih baronov, Dnevnikov Objektiv, 30. oktober
2010, str. 8)
6. Slovenija je glede snemanja kazenskih postopkov med
bolj odprtimi državami, saj ga dopušča, a v omejenem obsegu,
da ne moti postopka. F. M. se sklicuje na 294. člen
Zakona o kazenskem postopku … F. M. ne razume niti
tega, zakaj je na javnih obravnavah prepovedano snemati
člane sodnega senata in tožilce: »Javnost bi morala imeti
možnost, da je po medijih tako obveščena, kot bi lahko
bila, če bi sodelovala v dvorani,« trdi M. Nemalokrat
ljudje ne morejo v sodno dvorano. Včasih je dvorana premajhna,
drugič jim to preprečujeta bolezen ali invali-