Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije

44 Prikazi
Odvetnik 50 / december 2010
dr. Ljubo Sirc
Dolgo življenje po smrtni obsodbi
Knjiga dr. Ljuba Sirca je vredna pozornosti, ker gre za našega pravniškega kolega, ki je bil dolga leta
označen kot disident. Gre za spominsko pravno-politično delo, prek katerega se lahko seznanimo s
tem, »kaj se je dogajalo na temni strani meseca«, če parafraziram naslov razstave izpred nekaj let v
Muzeju novejše zgodovine. Vendar pa je knjiga zanimiva še iz enega razloga. Z naklonjenostjo opisuje
vlogo odvetnikov (na primer predsednika Advokatske zbornice dr. Janka Žirovnika, njegovega sorodnika,
pa tudi zagovornika v Nagodetovih procesih, v katerih je bil pisec obsojen na smrt, odvetnika
Maksa Završnika).
Avtor: dr. Ljubo Sirc
Založba: Nova obzorja, d.o.o., Ljubljana 2010, 618 strani
Iz kratkega življenjepisa in iz posebnega
poglavja O avtorju izvemo,
da se je dr. Ljubo Sirc rodil leta
1920 v Kranju v industrijalsko-trgovski
družini. V Ljubljani je doštudiral
pravo (še zlasti zanimivo
je poglavje, kako je v času okupacije
na Univerzi opravil zadnje izpite),
nato se je povezal s skupino
Stara pravda, ki se je priključila
Osvobodilni fronti (OF), po protestih
proti prepovedi boja proti okupatorju
zunaj OF pa je bila izključena
iz OF. Pred kapitulacijo Italije
je Sirc pobegnil v Švico, da bi poročal
o tem, kaj se v Sloveniji dogaja,
a ga ni nihče poslušal. V Jugoslavijo
se je vrnil s partizansko prekomorsko brigado. Po vojni
se je zaposlil v Tiskovnem uradu nove ljudske vlade. Skupaj
z Nagodetovo skupino je razmišljal o organizaciji nekomunistične
opozicije. Avgusta 1947 ga je revolucionarna
oblast, kot domnevnega britanskega vohuna, obsodila
na smrt, a ga pozneje pomilostila na 20 let prisilnega dela.
V zaporu je preživel sedem let in pol, od tega dve leti v samici.
Leta 1955 je pobegnil v Veliko Britanijo. Leta 1960
je v Švici doktoriral iz ekonomije, leta 1962 pa predaval na
Univerzi v Glasgowu. Po upokojitvi (1993) je v Londonu
ustanovil Center za proučevanje komunističnih gospodarstev.
Leta 1992 je kandidiral za predsednika Republike
Slovenije. Sodbo z Nagodetovega procesa je Vrhovno sodišče
leta 1991 razglasilo za neveljavno, ker je šlo za montiran
proces. Leta 2003 je postal častni meščan Kranja. O
njegovi življenjski zgodbi političnega zapornika, disidenta,
pravnika in ekonomista so pisali številni svetovno znani
časopisi. Zato predstavitvi te knjige namenjam prostor
tudi v naši reviji.
Pri tako obsežnem delu (618 strani, 29 vsebinskih celot)
je nemogoče povzeti vsebino, lahko samo izluščim nekatere
poudarke, ki bi lahko bili zanimivi za odvetniško javnost.
Za ponazoritev sloga pisanja dr. Ljuba Sirca samo
tole:
»Predsednik je hotel končati moje zaslišanje, toda k besedi
se je oglasil dr. Žirovnik (odvetnik in predsednik Odvetniške
zbornice, op. p.), branilec mojega očeta. Dejal je: 'Ljubo
Sirc, ali si res kradel očetu dokumente, ki jih je pustil v stanovanju,
ali si res obiskoval očeta v njegovem uradu in tam
kradel še druge dokumente?'
Skušal sem odgovoriti, toda javni tožilec je planil pokonci
in začel vpiti: 'To ni način, kako naj poteka tajna razprava.'
Dan kasneje so mi rekli, naj določim branilca. Izbral sem
dr. Janka Žirovnika, sorodnika, ki je bil pred vojno predsednik
Advokatske zbornice. Kmalu so mi povedali, da bo on
branil mojega očeta in da ne moreva imeti oba istega odvetnika.
Imenoval sem drugega branilca, toda spet so mi prišli
povedati, da je ta odklonil in da mi bodo torej postavili branilca
po uradni dolžnosti.
'Sicer pa,' so dejali 'to sploh ni važno. Vloga branilca ni več
ista, kot je bila včasih.'
Dne 24. julija mi je Maks Završnik (odvetnik, op. p.) izročil
obtožnico, lepo vezano knjižico na 31 straneh z osmimi
stranmi dodatkov.«
O vsebinah, ko dr. Sirc piše o novejšem času in je kritičen
tudi do nekaterih sodnikov, ki so odločali predvsem v denacionalizacijskih
postopkih, se mi ne zdi primerno pisati.
Bralec naj knjigo sam prebere in si ustvari lastno mnenje.
dr. Bojan Kukec