Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
<strong>Odvetnik</strong> 50 / december 2010 Varuh človekovih pravic<br />
43<br />
izhajalo, da bi bila seznanjena, da so bili stroški predujma<br />
za izvedenca izplačani iz naslova odobrene brezplačne<br />
pravne pomoči, ki jo je pobudnici dodelilo Okrožno sodišče<br />
v Murski Soboti (opr. št. Bpp 353/2003). Ta znesek<br />
pa bi sodišču morala vrniti tožena stranka, vendar je sodišču<br />
23. novembra 2005 sporočila, da je svojo obveznost iz<br />
naslova pravdnih stroškov (vključno s stroški BPP) že poravnala<br />
z izplačilom na račun odvetnika pobudnice, kot je<br />
bilo določeno s sodbo Okrajnega sodišča v Murski Soboti<br />
(opr. št. P 436/2001). To pa je bil razlog, da je sodišče pobudnico<br />
pozvalo k njihovem plačilu in znesek pozneje od<br />
nje izterjalo v izvršilnem postopku.<br />
OZS smo predlagali, naj odvetnika pozove, da pojasni,<br />
kdo je plačal stroške izvedenskega mnenja ter ali je potne<br />
stroške imela stranka ali odvetnik. Če je odvetnik dejansko<br />
zadržal previsok znesek na račun predujma (če tega<br />
stroška ni sam plačal), pa smo predlagali, naj ga OZS pozove,<br />
da pobudnici vrne znesek, ki si ga je zadržal neupravičeno,<br />
in stroške, ki jih je pobudnica imela zaradi njegovega<br />
ravnanja. Ni namreč prav, da bi si odvetnik zadržal<br />
denarna sredstva, do katerih ni upravičen, njegova stranka<br />
pa je bila zaradi takšnega njegovega postopanja oškodovana.<br />
OZS je pojasnila, da je odvetnika dvakrat pozvala, naj posreduje<br />
pojasnilo o ravnanju v tem primeru. Po prejemu<br />
odgovorov je zadevo predala disciplinskemu tožilcu zbornice.<br />
Poudarila je, da so disciplinski organi zbornice pri<br />
svojem delu neodvisni in na njihove odločitve zbornica<br />
ne more vplivati. Zato je presodila, da ni več upravičena<br />
do nadaljnjega razčiščevanja dejstev in okoliščin v zvezi s<br />
tem primerom. Je pa sporočila, da bo naš dopis posredovan<br />
disciplinskemu tožilcu.<br />
Odgovor zbornice v tem primeru žal ni pojasnil nezadovoljstva<br />
in nezaupanja pobudnice. Glede na odgovor<br />
zbornice smo pobudnico tako lahko le seznanili s pravnimi<br />
možnostmi, ki jih ima za izterjavo zneska, za katerega<br />
meni, da si ga je odvetnik neupravičeno zadržal.<br />
Primer 43: Ali zamuda roka za vložitev<br />
pritožbe res ni nevestno delo odvetnika?<br />
(6.8-11/2008)<br />
Pobudnik je odvetniku očital nevestno delo in nas prosil za<br />
pomoč. Glavna obravnava v zadevi pobudnika je bila končana<br />
3. oktobra 2007 in pobudnik je bil seznanjen, da bo<br />
sodba izšla pisno. Dne 8. novembra 2007 se je pobudnik<br />
oglasil v odvetniški pisarni, kjer mu je odvetnik pojasnil, da<br />
bo sodba »prišla do konca decembra«. Pojasnilo očitno ni<br />
bilo točno, saj je odvetnik sodbo prejel že 25. oktobra 2007.<br />
Rok za pritožbo zoper sodbo je potekel 9. novembra 2007.<br />
Sodišče je zato pritožbo zavrglo kot prepozno. <strong>Odvetnik</strong> je<br />
napako priznal in se pobudniku opravičil. Kljub temu je<br />
namestnica disciplinskega tožilca OZS prijavo pobudnika<br />
zoper odvetnika zavrgla, ker v ravnanju odvetnika ni našla<br />
znakov disciplinske kršitve. Disciplinska kršitev odvetnika<br />
bi bila po njenem mnenju podana (kot izhaja iz obrazložitve<br />
sklepa), če bi bili v njegovem ravnanju ali opustitvi podani<br />
vsi znaki disciplinskih kršitev, kot so opredeljeni v Zakonu<br />
o odvetništvu in Statutu OZS. <strong>Odvetnik</strong> namreč le z<br />
zamudo roka za vložitev pritožbe ni storil kršitve dolžnosti<br />
pri opravljanju odvetniškega poklica, temveč gre za dejanje,<br />
katerega posledica je odškodninska odgovornost odvetnika<br />
iz naslova njegove poklicne odgovornosti, če je škoda<br />
stranki s tako zamudo tudi nastala.<br />
OZS smo prosili za mnenje, ali ne gre zamude roka za vložitev<br />
pravnega sredstva, zaradi česar stranka izgubi pravico<br />
do pravnega sredstva (kar je njena ustavna pravica), opredeliti<br />
kot nevestno zastopanje stranke, ki pomeni kršitev<br />
razmerja med odvetnikom in stranko (60. člen Zakona o<br />
odvetništvu oziroma 77.a člen Statuta OZS). <strong>Zbornica</strong> je<br />
pojasnila, da je treba v vsakem primeru posebej presojati,<br />
ali so izpolnjeni vsi znaki disciplinske kršitve, torej tudi<br />
ugotavljati naklep ali malomarnost odvetnika, in ponovila<br />
stališče namestnice disciplinskega tožilca, ki v ravnanju<br />
odvetnika ni zaznala znakov disciplinskih kršitev.<br />
Odgovor OZS torej ni pojasnil odločitve namestnice disciplinskega<br />
tožilca. Vendar Varuh nima možnosti, da bi<br />
lahko neposredno vplival na delo disciplinskih organov<br />
OZS, zato drugih ukrepov, razen opozorila na tak primer,<br />
v tej zadevi nismo mogli sprejeti.<br />
V poglavju o pravosodju je odvetništvo<br />
obravnavano – tudi – v povzetku predlogov in<br />
priporočil varuha, št. 16:<br />
»Varuh priporoča sprejetje dodatnih ukrepov za<br />
izboljšanje kakovosti dela odvetnikov (vestno,<br />
pošteno, skrbno in po načelih odvetniške poklicne<br />
etike) in povečanje zaupanja med odvetnikom<br />
in stranko. <strong>Odvetnik</strong>i naj, brez izjeme, za prejeta<br />
plačila za svoje delo vselej izdajajo potrdilo o<br />
prejetju plačila s specifikacijo opravljenih del. Varuh<br />
priporoča nadzor pristojnih služb nad opravljanjem<br />
te obveznosti.«<br />
Izbral: dr. Bojan Kukec