Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije

32 Članki
Odvetnik 50 / december 2010
Glede Škocjana je leta 2006 ustavno sodišče spremenilo
svoje stališče. Odločili so, da vendarle ni potreben dvojezični
napis, ker je medtem število Slovencev v Škocjanu
zdrsnilo pod 10 odstotkov. Ta razsodba je več kot samo
problematična: ne upošteva načel Okvirne konvencije za
varstvo narodnih manjšin in Evropske listine o regionalnih
ali manjšinskih jezikih, da ne sme priti do poslabšanja
že doseženih standardov manjšinske zaščite, ne upošteva
ustavnega določila, po katerem se republika priznava
k svojim narodnim skupinam, omogoča odštevanje manjšinskih
pravic, in to celo še preden so sploh bile uresničene,
ne nazadnje pa je tudi glede dejstev nekorektna, ker
so med leti 1991 in 2001 del naselja, ki je doslej spadal h
Klopinju, dodelili Škocjanu in torej štetji nista primerljivi.
Prav tako ne upošteva, da se je v absolutnih številkah število
koroških Slovencev v tem kraju celo povečalo, samo
odstotni delež se je znižal, ker se je absolutno število nemškogovorečih
prebivalcev povišalo še bolj.
Stališče ustavnega sodišča, da se upoštevajo posamezni
kraji, in ne večje teritorialne enote, kot občine, otežuje odgovore
glede drugih toponimov. Pri pravici do dvojezične
topografije ne gre samo za krajevne table, temveč, kot je
zapisano v 7. členu ADP, za »označbe topografske narave«,
kar je bistveno več. Če je za dvojezični napis predvidena
vas A, sosednja vas B pa ne, se pojavi vprašanje, kako
ravnati s topografskimi označbami v okolici teh dveh vasi.
Vendar pa se v razpravi o dvojezični topografiji to vprašanje
zelo redko pojavlja. Tako tudi doslej dvojezičnost
kažipotov skorajda sploh ni upoštevana, čeprav je na kažipotih
bistveno več napisov, ki bi morali biti dvojezični,
kot pa na krajevnih tablah. Vendar glede kažipotov doslej
tudi ni bilo na razpolago nobeno pravno sredstvo,
kako uveljaviti njihovo dvojezičnost. Ombudsman je že
pred leti zaradi manjkajočega dvojezičnega napisa na kažipotu
v Šmihelu obsodil sedanjega deželnega glavarja
Dörflerja, ki pa te odločbe ljudskega ombudsmana niti
ni komentiral.
Popolnoma nerešeno je vprašanje dvojezične topografije,
kar se tiče cestnih imen, uporabljanja pri naslovih, v
zemljiški knjigi itd. Pri pristojnih organih pogosto niti ni
mogoče opaziti zavesti, da to utegne biti odprto vprašanje.
K četrtemu odstavku 7. člena ADP
Čeprav je določilo na ustavni ravni, se doslej še nikoli
ni uporabljalo. Če je govor o »udeležbi v kulturnih
ustanovah pod enakimi pogoji«, pa zbode v oči, da so
subvencije dežele Koroške za slovenska kulturna društva
nesorazmerno nižje od subvencij za kulturno delovanje
večinskega naroda. Najbolj izrazit primer neenakega
obravnavanja pa je slovenska glasbena šola, ki v primerjavi
z nemško glasbeno šolo prejema podporo, ki je
na šolarja štirikrat nižja, čeprav se financira iz namensko
vezane RTV-pristojbine za »glasbeno šolstvo na Koroškem«.
To neenako obravnavanje slovenske glasbene
šole pomeni tudi kršenje 68. člena Državne pogodbe iz
St. Germaina, ki za manjšine predvideva sorazmeren delež
iz javnih proračunov, ki se uporabljajo za vzgojne namene.
K petem odstavku 7. člena ADP
Kljub jasnemu besedilu se to določilo še nikoli ni uporabljalo.
Trdi se, da manjkajo izvedbeni predpisi. Če si
ogledamo, kako določene stranke javno nastopajo proti
manjšinskim pravicam, seveda ni težko ugotoviti, kakšnemu
načinu politike je bilo to določilo prvotno namenjeno.
Druga določila na ustavni ali
mednarodnopravni ravni
Avstrija je ratificirala tako Okvirno konvencijo za varstvo
narodnih manjšin kot tudi Evropsko listino o regionalnih
ali manjšinskih jezikih, vendar se uradna Avstrija na ta določila
doslej še nikoli ni sklicevala in tudi ustavno sodišče
jih še nikdar ni uporabljalo. Isto velja za določilo o državnem
cilju v drugem odstavku 8. člena Zveznega ustavnega
zakona, ki govori o tem, da Republika Avstrija priznava
svoje narodne skupine ter da jih spoštuje in pospešuje
njihov razvoj.
Člen 19 Temeljnega državnega zakona iz leta 1867 predvideva
obsežne manjšinske pravice. V zvezi s tem določilom
monarhije obstaja tudi sodna praksa takratnega cesarskega
sodišča, ki je bilo deloma naprednejše od današnjega
ustavnega sodišča. Veljavnost 19. člena Temeljnega
državnega zakona je postala vprašljiva, trdilo se je, da
je bila pogojena z obstojem večnarodne države, kar pa Republika
Avstrija ni več. Državni zbor je šele leta 2008 prečistil
avstrijsko ustavo in za več kot 1000 določil ugotovil,
da ne veljajo več. Člen 19 Temeljnega državnega zakona
ni bil naveden. 1
1
Kljub temu je ustavno sodišče pozneje v primeru nekega gradiščanskega Hrvata
odločilo, da 19. člen Temeljnega državnega zakona ne velja več – v nasprotju s
stališčem državnega zbora.