Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije

24 Članki
Odvetnik 50 / december 2010
Še v Kraljevini Jugoslaviji se je (po objavi Zakona o notarjih)
ostro uprl možnosti, da bi notarji lahko bili obenem
tudi odvetniki, torej da bi se kumulirala dva poklica, in to
prizadevanje je bilo tudi uspešno.
Vedno je branil odvetništvo. V članku »Jamstva pravnega
reda« leta 1934 zapisal temeljno civilizacijsko načelo:
»Zato so odvetniki potrebni in zato je nastopanje proti odvetništvu
istočasno nastopanje proti pridobitvam civilizacije in
kulture, proti pravnemu redu in državi.«
Vendar je tudi ošvrknil kolege: »Če smo odvetniki, ne bodimo
trgovci.« V prvih letih po drugi svetovni vojni se nje
uprl poskusom uvedbe »družbenega upravljanja« v odvetništvo.
Vseskozi je vztrajal, da brez samostojnosti in
neodvisnosti ni odvetništva.
Aktivnosti v mednarodnih
odvetniških organizacijah
Politeo je kot panslavist sodeloval pri ustanovitvi in organizaciji
Kongresa slovanskih pravnikov, ki je bil leta 1933
v Bratislavi in na katerem je imel nosilni referat z naslovom
Kolizijske norme slovanskih držav.
Leta 1931 je postal delegat na kongresu Mednarodne unije
odvetnikov (MUO) in bil takoj izvoljen v upravni organ.
Potem je redno sodeloval pri vseh kongresih, bil izbran
za podpredsednika in leta 1954 je na kongresu v
Brus lju predstavil svoj načrt Kodeksa profesionalne časti
(etike). Leta 1956 so ga na kongresu, na katerem zaradi
pritiska partijske oblasti ni smel osebno sodelovati, izvolili
za dosmrtnega častnega podpredsednika MUO.
Publicistična dejavnost
Doktor Politeo je ustanovil mnoge pravne revije in deloval
kot njihov urednik; ustanovil in dolgo let je vodil stanovsko
glasilo Odvjetnik, predvsem pa je ogromno pisal
in objavljal v strokovni literaturi, pri čemer je pokrival
tako rekoč vsa pravna področja.
Pisal je komentarje za različne veje prava, kot so: stečajni
zakon, zakon o izpodbijanju pravnih dejanj izven stečaja,
padanje valute in obvezno pravo, politični delikt, delovno
pravo itn. Leta 1940 je nastopil profesuro na Pravni fakulteti
v Zagrebu, in sicer kot predavatelj delovnega prava.
Politeo je bil literarno navdahnjen in je bil nekaj let tajnik
Društva književnikov Hrvaške. Pisal je tudi eseje, najbolj
znan je esej Advokat Goethe. Ni ga aktualnega problema
v zvezi z odvetništvom, o katerem ne bi bil pisal že
Ivo Politeo. Seznam njegovih prispevkov, člankov in razprav
je izredno obsežen; prav neverjetno je, da kolegom s
Hrvaške tega ogromnega znanja in pronicljivih misli še ni
uspelo (i)zbrati v zborniku pro memoria.
Javni delavec
Že prvo leto svojega odvetniškega staža se je izkazal pri
organiziranju in vodenju stavke bančnih uslužbencev Hrvaške
in Slavonije ter jo privedel do uspešnega konca.
Kot javni delavec je sodeloval pri časopisu s pomenljivim
naslovom Nova Evropa in ga tudi politično vodil. To je
bilo glasilo nestrankarskega gibanja, ki je dr. Politea tudi
pomagalo izvoliti v mestni svet Zagreba, kjer je nastopal
kot neodvisni svetnik. Časopis Nova Evropa je bil socialistično
usmerjen in večkrat prepovedan ter zaplenjen, v
njem je družbeno angažirane članke pisal – kdo drug kot
dr. Ivo Politeo.
Že leta 1927 je ustanovil Odbor za splošno amnestijo
vseh političnih zapornikov in je v zvezi s tem organiziral
konferenco kulturnih, socialnih in drugih delavcev v Zagrebu.
V Kraljevini Jugoslaviji se je boril za pravice španskih
borcev, nasprotoval je ustaštvu, v socializmu pa se je
boril za odvetniško avtonomijo. Kot javni delavec je bil
zaradi svojih stališč trikrat v zaporu.
Njegovo izjemno osebnost osvetljuje tudi podatek, da je
bil dolga leta predsednik Društva slepih Sv.Vid v Zagrebu
in je pro bono pomagal pri urejanju težkih razmer za slepe
ljudi v družbi.
Osebnost
Njegov osebni pogum se je izkazoval tako v obrambi revolucionarjev
v Kraljevini Jugoslaviji kot v obrambi protirevolucionarjev
v socialistični Jugoslaviji.
Dr. Politeo je bil pravni enciklopedist v najžlahtnejši obliki
– saj je bil vsestransko izobražen. Idealni izobraženec
po Ciceronu je, kot vemo, moder, popoln po značajski
plati, deležen vrhunske izobrazbe in vešč vsakršne vrste
nastopanja (vir vere sapiens, moribus perfectus, perfectus scientiae
et omni facultate dicendi). Natanko takšen je bil Politeo,
ki je bil, kar se tiče odvetništva, nesposoben sprejemati
kompromise (kolegi so ga označili kot najboljšega
odvetnika odvetništva), obenem pa pravi svetnik, kar se
tiče nekoristoljubja.
Osebno je bil izredno skromen, nenastopaški, vljuden,
obziren, zares odvetnik, kot ga zahteva Kodeks odvetniške
poklicne etike. Zato je vsebina kodeksa, ki ga je pripravil,
takšna, kakršna je. Če hočeš spoznati dr. Politea,
moraš predvsem prebrati njegov kodeks.
Utemeljitelj odvetniške etike
Dr. Politeo je v okviru Mednarodne unije odvetnikov
oblikoval prvi osnutek, kako kodificirati moralna načela
dela odvetnikov (code de morale professionelle). Bil je avtor