Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije

Odvetnik 50 / december 2010 Članki
21
Situacija je lahko naslednja: če bo v lovišču lisica, okužena s
steklino, ugriznila človeka, bo lovska družina plačala oškodovancu
odškodnino. Če bo lisica ugriznila človeka v javnem
parku, je vprašanje, ali bo upravičen od države zahtevati
odškodnino. Problem ni le akademske narave. V Ljubljani
so lani vrane napadle odraslega človeka. Letos se je tak napad
ponovil. V obeh primerih so ptice prizadejale take poškodbe,
da je bila potrebna nujna medicinska pomoč. Tudi
letos so vrane v Ljubljani napadle otroke v vrtcu. Ker so vrane
divjad in povzročajo škodo na ljudeh na nelovnih površinah,
je nujno potrebna natančna zakonodajna ureditev.
Znan mi je primer, ko je nekdo v svojem ribniku gojil piraje.
Zarod je pokončala zima. Kaj pa bi se zgodilo, če bi si gojitelj
sredi reje premislil in piraje v poletnih mesecih spustil v vodotok?
S tem bi izrazil jasno voljo, da jih ne želi imeti več v lastnini.
Kaj pa storiti v primeru, če bi ribe poškodovale človeka, saj
imetnika ni več? Menim, da se nekdanji lastnik ne bi mogel izogniti
odgovornosti, saj je dobro vedel, s čim se ukvarja in kakšno
nevarnost je povzročil s spustom piraj v vodo.
Zaključek
Imamo dve sodbi Vrhovnega sodišča, ki se razlikujeta,
kar pa ni nič novega za našo sodno prakso. Dejstvo je,
da bi Vrhovno sodišče moralo obrazložiti svojo sodbo
opr. št. II Ips 477/2007 na ta način:
Odškodninsko odgovornost za škodo, ki jo povzroči žival,
urejata OZ v 158. členu in ZON. ZON je v primeru ugotavljanja
odškodninske odgovornosti za škodo, ki jo povzročijo
prosto živeče živali, specialni predpis. Po 91. členu
ZON država ne odgovarja za škodo, ki jo povzročijo rastline
ali živali, razen v primerih, določenih z zakonom. Država
povrne škodo na premoženju, kadar to povzročijo živali,
ki so zavarovane po 81. členu ZON. Povrne se samo dejanska
škoda po prvem odstavku 93. člena ZON. Modras je
zavarovana žival v skladu z Uredbo o zavarovanih prosto živečih
živalskih vrstah, ki je bila izdana na podlagi 81. člena
ZON.
Ker država ne povrne škode na zdravju ljudi, ki jo je
povzročila prosto živeča žival, navedena v uredbi, ni
pravne osnove za tožbeni zahtevek. V konkretnem
primeru se mora upoštevati ZON kot specialni
predpis, in ne 158. člen OZ, ki je splošni predpis.
Zaradi navedenih razlogov je tožbeni zahtevek
pravno nedopusten. Sklicevanje na komentar
Obligacijskega zakonika ni primerno. Veliko večja
verjetnost je, da človek sreča v naravi jelenjad
kot modrasa. Kljub temu je sodišče priznalo
odškodnino za škodo, ki jo je povzročil jelen. In
pri tem naj še dodam, da sta oba, tako jelen kot
modras, nevarni živali.
Insolvenčni postopki
Eden od najpomembnejših ciljev, ki jih želi uresničiti novela
Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti
in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP-C), 1 je povečanje učinkovitosti
in hitrosti postopkov zaradi insolventnosti, o čemer je
tekla beseda tudi na okrogli mizi, ki jo je vodila docentka na PF
Univerze v Mariboru dr. Nina Plavšak na drugem strokovnem
srečanju Aktualna vprašanja insolvenčnega prava, ki ga je organizirala
GV Založba in je potekalo 6. in 7. decembra na Bledu.
»Menim, da je glavna cokla učinkovitosti insolvenčnih postopkov,
da je treba prerekane terjatve ugotavljati v pravdnih postopkih,«
ugotavlja sodnica Okrožnega sodišča v Ljubljani mag. Darja Novak
Krajšek. »Sodniki na gospodarskih oddelkih slovenskih sodišč
se dobesedno utapljamo v številu zadev, ki jih vsak mesec prejmemo,
zaposlovanje v pravosodju pa je ustavljeno. Na gospodarskem
oddelku ljubljanskega okrožnega sodišča se je namreč pripad v tem
letu povečal za sto odstotkov,« je še opozorila sodnica in dodala:
»Stečajnega postopka pa praviloma ne moremo končati, dokler niso
ugotovljene prerekane terjatve. Čeprav so nekatere zadeve določene
kot prednostne, pa zaradi konkurence prednostnih zadev zadeve ne
pridejo na vrsto prej kot v letu dni. Rešitev je v prerazporeditvi sodnikov
in spisov, saj vemo, da imamo v sodstvu zelo neenakomerno
obremenjenost posameznih pravnih področij in posameznih sodišč.
Nikakor pa se ne zavzemam za zaposlovanje novih sodnikov, saj vse
analize kažejo, da precej odstopamo od racionalnega števila sodnikov
na število prebivalcev.«
Za odvetnika Stojana Zdolška pa ima »učinkovitost« več pomenov
in je odvisna od tega, kakšna je zaščita upnikov v tem postopku.
1
Ur. l. RS, št. 52/10.
Še vedno se mu zdi problematična ureditev postopka prisilne poravnave,
saj upniki, ki niso največji oziroma niso dovolj dobro organizirani,
vedno potegnejo kratko. Zato se je prisilne poravnave med odvetniki
že prijel pojem »legalna policija«.
»Pomisleke imam zlasti pri konverzijah terjatev, ko se v praksi
ustvarjajo neke fiktivne terjatve s povezanimi podjetji. Ali ne bi bilo
morda bolje, da bi za povezana podjetja veljala drugačna pravila, zlasti
glede konverzije in glasovalnih pravic,« se je vprašal Zdolšek.
Problem pa vidi tudi pri odločanju o odložitvi stečaja, ko se dolžnik
začasno izogne stečaju, tako da po 237. členu ZFPPIPP 2 zadosti
vsem formalnim zahtevam (denimo da bo izplačeval plače). Pri tem
imajo po njegovem mnenju posebno vlogo tudi pooblaščeni revizorji,
ki med drugim podajo izjavo, da so pregledali nekatere konte,
in izrecno zapišejo, da ne zagotavljajo resničnosti izjave uprave. Sodišče
pa nato na tej podlagi izda sklep o odložitvi stečaja. »Menim,
da bi tu morala biti možnost, da se presoja, ali so te izjave uprave resnične
ali ne. Taka ureditev, kot jo imamo zdaj, zagotovo ne prispeva
k učinkovitosti insolvenčnih postopkov,« je še poudaril Zdolšek.
»Odvetnik Zdolšek seveda gleda skozi oči upnika, ki vsak dodaten
mesec, ko družba ne gre v stečaj, ocenjuje kot neučinkovit postopek.
Strokovna skupina, ki je pripravljala novelo ZFPPIPP-C, je seveda
tehtala in pazila, da ne bo ureditev postopka prisilne poravnave prestroga
in prezahtevna, da večina dolžnikov, ki bi lahko izvedli prisilno
poravnavo s povsem poštenimi nameni, tega instituta ne bo mogla
uporabiti,« je odgovorila dr. Plavšakova.
Irena Vovk
2
Ur. l. RS, št. 126/07, 40/09, 59/09 in 52/10.