Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
16 Članki<br />
<strong>Odvetnik</strong> 50 / december 2010<br />
Hinko Jenull<br />
Izobraževanje za poklic odvetnika –<br />
zakonodajni načrti<br />
Veljavni Zakon o pravniškem državnem izpitu (ZPDI) 1 je bil sprejet leta 1994 v širšem okviru oblikovanja<br />
nove zakonodaje, ki naj bi v Republiki Sloveniji zagotovila delovanje pravosodja na novih podlagah in<br />
v skladu z načeli demokratične pravne države. Ni treba posebej dokazovati, da je stanje pravniškega<br />
izobraževanja petnajst let po sprejemu zakona primerljivo s stanjem pravne varnosti na splošno. To<br />
pa pomeni v poprečju slabo učinkovito, obremenjeno z zamudami in zaostanki, po zasnovi in izvedbi<br />
neprilagojeno potrebam sodobne družbe in v veliki meri prepuščeno interesom, pobudam in iznajdljivosti<br />
posameznikov.<br />
1<br />
Tako stanje zahteva celovito prenovo organizacijskih zakonov<br />
s področja pravosodja, pred tem pa širšo analizo in<br />
tehten premislek o vzrokih in razlogih za težave. Pri tem<br />
mora biti prva tema prav izobraževanje za pravosodne poklice,<br />
saj le ustrezno znanje in izkušnje lahko zagotovijo<br />
uspešno delo na tem področju. Zato je aktualna pobuda<br />
Ministrstva za pravosodje glede priprave in izdaje novega<br />
zakona o usposabljanju za pravniške poklice ukrep, ki prihaja<br />
v pravem trenutku in je naravnan v pravo smer. Še zlasti,<br />
ker ne gre le za vizijo, ampak za že pripravljen zakonski<br />
osnutek, ki ima 121 členov ter obsežno uvodno obrazložitev<br />
o stanju in razlogih za sprejem zakona, ciljih, načelih<br />
in bistvenih rešitvah.<br />
Res je, da tak pristop ne vključuje drugih posegov, ki bi<br />
morali biti hkrati in usklajeno pripravljeni na vseh področjih<br />
pravosodja. Pomislek je utemeljen. Ob številnih nalogah<br />
zaradi prilagajanja spreminjajočim se evropskim predpisom<br />
in kriznim razmeram slovenska pravna stroka preprosto<br />
nima kritične mase za celovito prenovo pravnega<br />
reda na širših področjih. V razmerah ostrih političnih delitev<br />
in stalnega menjavanja oblastnih struktur je očitno,<br />
da take moči tudi v prihodnje ne bo imela. Zato bomo še<br />
naprej morali iskati strokovno in demokratično soglasje<br />
za vsak posamezni projekt posebej in vzeti v zakup tudi<br />
morebitne popravne izpite zaradi časovnih in vsebinskih<br />
zamikov pri normiranju.<br />
Osnutek novega zakona o državnih izpitih pravnikov<br />
in usposabljanju v pravosodju (v nadaljevanju: osnutek<br />
ZDIPUP) 2 je v takih razmerah zaključil prvi krog predhodnega<br />
usklajevanja, in sicer z javno tribuno na Dnevih<br />
slovenskih pravnikov 15. oktobra 2010 v Portorožu.<br />
Tehtnejših ugovorov za zdaj ni, kar je treba pripisati dejstvu,<br />
da ne gre za povsem nove rešitve. Že v letih 2002 in<br />
1<br />
Ur. l. RS, št. 83/03 – UPB1, 13/06 – Skl. US: U-I-242/03, 111/07, 46/09 –<br />
Skl. US: U-I-160/07.<br />
2<br />
Gradivo Ministrstva za pravosodje, december 2009.<br />
2003, pred sprejemom novele ZPDI-C, 3 je bila namreč<br />
opravljena strokovna razprava o nujnosti celovite prenove<br />
izobraževanja v pravosodju, ki pa je bila odložena do<br />
odprave »pripravniških čakalnih vrst«. Temu je bila namenjena<br />
tudi zadnja novela ZPDI-D 4 iz leta 2007, s katero<br />
smo nadaljevali prehodno in kratkoročno reševanje<br />
težav na enak način in ureditev za silo uskladili z izhodišči<br />
»bolonjske reforme«, brez izvedbe sistemskih sprememb.<br />
Te spremembe so zdaj načrtovane v osnutku ZDIPUP z<br />
ločenim dvostopenjskim podiplomskim usposabljanjem<br />
in dvema izpitoma:<br />
– prenovljenim sedanjim pravniškim državnim izpitom<br />
in<br />
– novim, dodatnim pravosodnim (specialističnim) izpitom.<br />
Naj takoj zapišem, da so ugovori glede podaljševanja in<br />
večje zahtevnosti usposabljanja ter preverjanja znanja pričakovani<br />
in razumljivi. Ni pa mogoče spregledati, da tudi<br />
izobraževanje za druge, najbolj izpostavljene poklice, sega<br />
v zrelo delovno dobo, tako na primer zdravniške specializacije<br />
v povprečju trajajo šest let.<br />
Podaljšano trajanje izobraževanja v pravosodju ima podlago<br />
v trajnem mandatu sodnikov in državnih tožilcev. Ta<br />
zahteva določitev vstopnih pogojev na podlagi zahtevnejšega<br />
formalnega preizkusa strokovnosti in daljših izkušenj.<br />
Enako velja pri dopustitvi poklicnega opravljanja<br />
odvetništva in notariata, ki sta praviloma doživljenjski in<br />
nepreklicni izbiri. Zato je tudi pri tem razumljiva zahteva<br />
po strožji obličnosti glede pridobivanja znanja in preverjanja<br />
pogojev za delo, kar bodo kandidati opravljali vso<br />
delovno dobo in na način, da bo hkrati omogočena notranja<br />
»poklicna prehodnost«.<br />
3<br />
Ur. l. RS, št. 55/03 in 46/09 – Skl. US: U-I-160/07.<br />
4<br />
Ur. l. RS, št. 111/07 in 46/09 – Skl. US: U-I-160/07.
Change language