Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Odvetnik - Odvetniška Zbornica Slovenije
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
10 Strokovni članki<br />
<strong>Odvetnik</strong> 50 / december 2010<br />
doc. dr. Konrad Plauštajner<br />
FIDIC – alternativno reševanje sporov<br />
FIDIC 1 – Mednarodno združenje svetovalnih inženirjev, ustanovljeno leta 1913 v Bruslju, (zdaj) s sedežem<br />
v švicarski Lozani, je razvilo pomembno aktivnost pri pripravi modelov pogodb oziroma splošnih<br />
in posebnih pogojev na področju gradnje, svetovalnega inženiringa ter dobave in montaže opreme. 2<br />
Gre za pravna besedila, ki jih ne moremo obravnavati kot mednarodno pravo, vendar so zlasti s posodobitvijo<br />
leta 1999 že postali sodoben pravni instrument urejanja mednarodnih investicijskih poslov.<br />
Za domačo rabo so pomembni zato, ker morajo biti projekti, sofinancirani s sredstvi mednarodnih<br />
bank in institucij Evropske unije, pravno podprti z uporabo besedil FIDIC.<br />
1 2<br />
Alternativno reševanje sporov po<br />
besedilih FIDIC<br />
Komisija za reševanje sporov<br />
Narava in obseg investicijskih poslov, ki se običajno tudi<br />
časovno izvajajo dalj čas, zahtevata, da se nastala sporna<br />
vprašanja lahko začnejo reševati že med izvajanjem del, in<br />
ne šele post festum pred arbitražo ali sodiščem. Po modelih<br />
pogodb FIDIC je takšen način reševanja sporov mogoče<br />
opredeliti kot alternativnega in ga naročnik ter izvajalec<br />
v okviru glavne pogodbe tudi vnaprej definirata. Besedila<br />
FIDIC 3 zato omogočajo, da pogodbene stranke takšne<br />
spore rešujejo preko posebne Komisije za reševanje<br />
sporov (v nadaljevanju: komisija). 4<br />
Reševanje investicijskih sporov s pomočjo komisije v<br />
kontekstu zagotovo spada med alternativne oblike reševanja<br />
sporov, 5 vendar je po svoji formi in vsebini bližje arbitraži<br />
kot pa mediaciji ali konciliaciji.<br />
Če pogledamo značilnosti arbitražnega postopka in odločanja,<br />
kot ju pozna naše pravo, 6 potem so razlogi za takšno<br />
klasifikacijo vloge komisije naslednji.<br />
Za ustanovitev in delovanje komisije je potreben pisni<br />
sporazum strank, njene člane izberejo stranke. Komisija<br />
1<br />
V izvirniki Fédération internationale des ingénieurs – conseils.<br />
2<br />
Glavna FIDIC besedila (izdaja 1999) so:<br />
– Rdeča knjiga, Pogoji gradbenih pogodb za gradbena in inženirska dela, ki jih<br />
načrtuje naročnik;<br />
– Rumena knjiga, Pogoji pogodb za obratno opremo, projektiranje in graditev;<br />
– Srebrna knjiga, Pogoji pogodb za dobavo, inženirska dela in gradbene storitve<br />
(DIGIS) – projekti na ključ;<br />
– Bela knjiga, Naročnik/Svetovalec – vzorec pogodbe za storitve.<br />
Za uradno različico besedila se šteje tista, ki je napisana v angleškem jeziku.<br />
3<br />
Vsa besedila FIDIC obravnavajo vlogo komisije v 20. členu (zahtevki, spori,<br />
arbitraža). K vsakemu besedilu spadajo kot dodatek splošni pogoji sporazuma o<br />
reševanju sporov, ki so predvsem procesne narave.<br />
4<br />
V izvirniku Dispute Adjudication Board.<br />
5<br />
Zalar, A.: Alternativno (primarno) reševanje sporov – globalni trendi, Podjetje<br />
in delo, št. 6-7/2007, str. 1291–1302.<br />
6<br />
Zakon o arbitraži (ZArbit), Ur. l. RS, št. 45/08, zlasti 3. člen: »Arbitraža je<br />
vsaka oblika arbitražnega postopka, ne glede na to ali poteka pred stalnim ali<br />
začasnim telesom.«<br />
mora svojo odločitev podati pisno in obrazloženo ter z<br />
ustreznim pravnim poukom glede pogojev za nadaljevanje<br />
spora pred arbitražo ali sodiščem. 7 Pomembno je, da<br />
mora nezadovoljna stranka v roku 28 dni po prejemu<br />
odločbe komisije nasprotni stranki pisno izraziti<br />
svoje nezadovoljstvo o konkretnih odločitvah komisije,<br />
ker v nasprotnem primeru postane odločitev<br />
komisije dokončna in obvezujoča. Čeprav komisija<br />
nima pooblastila strank za dokončno odločanje kot arbitraža<br />
in se njeni člani ne obravnavajo kot arbitri, jo lahko<br />
postavimo bliže arbitraži kot mediacijo in jo opredelimo<br />
kot organ sui generis na področju alternativnega reševanja<br />
sporov. Komisija mora o sporu odločiti, zato se<br />
dejansko obnaša kot arbitražni ali sodni senat tudi glede<br />
izvajanja dokazov.<br />
Imenovanje komisije<br />
Vsaka pogodbena stranka lahko obvesti drugo stranko, da<br />
želi nastalo sporno situacijo reševati pred komisijo. Vendar<br />
je običajno izvajalec 8 tisti, ki je prisiljen predlagati takšen<br />
postopek, ker njegovega zahtevka za podaljšanje<br />
roka izvedbe del ali za dodatno plačilo naročnik 9 ni upošteval.<br />
Neposredna pot po besedilih FIDIC na arbitražo<br />
ali sodišče ni mogoča. Tričlanska komisija (možno je,<br />
da ima komisija le enega člana) se imenuje v obsegu pisnega<br />
sporazuma o reševanju sporov, ki ga podpišejo naročnik,<br />
izvajalec in člani komisije. V njem stranke opredelijo<br />
postopek delovanja komisije, višino in način plačevanja<br />
dela članov 10 ter njihove obveznosti, povezane predvsem<br />
z zagotovitvijo njihove nepristranskosti. Vsak član<br />
7<br />
Besedila FIDIC že zaradi svojega mednarodnega pomena ne omenjajo možnosti<br />
reševanja sporov pred rednimi sodišči. Stranke lahko takšne določbe z dogovorom<br />
spremenijo.<br />
8<br />
Izvajalec zlasti glede dodatnih plačil ne more postaviti naročnika pred izvršeno<br />
dejstvo, torej da je nekaj napravil in zato zahteva plačilo. V pogodbi sta natančno<br />
opredeljena postopek izvajalčeve notifikacije takšnih zahtevkov in kako se mora<br />
naročnik odzvati. Notifikacijski roki so po besedilih FIDIC (podčlen 20.1) prekluzivni,<br />
saj je naročnik prost vseh obveznosti v zvezi s takšnim zahtevkom, če je bil<br />
zahtevek prepozno predložen.<br />
9<br />
Tega vedno zastopa nadzorni inženir.<br />
10<br />
Besedila FIDIC določajo, da so člani komisije plačani po dnevnem honorarju<br />
(skupaj z upravičenimi stroški), vendar se vse bolj uveljavlja plačilo po lestvici nagrad<br />
arbitrov konkretne institucionalne arbitraže.