8. â 9. OKTOBER 2011 - Odprte hiÅ¡e Slovenije

8. – 9. OKTOBER 2011

26 

Odprte hiše slOvenije 2011 

5. oktobra 2011 

Ana Struna Bregar, 

direktorica pobude Odprte hiše Slovenije 

in vodja Hiše arhitekture pri Zbornici za 

arhitekturo in prostor Slovenije 

Odprte hiše 

Slovenije 

S praznovanjem svetovnega dne habitata se je v Sloveniji 3. oktobra začel prvi Teden arhitekture 

in prostora. V tednu od 3. do 9. oktobra se bo po različnih mestih v državi zvrstilo več kot 

40 dogodkov, katerih namen je širiti znanje in spodbujati sodelovanje pri urejanju prostora. 

Posveti, konference, razstave, filmi, delavnice, vodeni ogledi mest ter ogledi skoraj 90 objektov 

kakovostne arhitekture so namenjeni strokovni in laični javnosti. Častno pokroviteljstvo je 

prevzel predsednik Republike Slovenije dr. Danilo Türk. 

Arhitektura in urbaniziranje prostora imata na naše življenje neposreden vpliv. Obdajata nas 

od rojstva do smrti in prav vsi si zaslužimo kakovostno urejen prostor za življenje. Zbornica za 

arhitekturo in prostor Slovenije zato letos, kot zaključek prvega Tedna arhitekture in prostora, 

že drugič organizira pobudo Odprte hiše Slovenije – OHS, katere cilj je dvigniti ozaveščenost 

javnosti o kakovostni in sodobni arhitekturi. V soboto in nedeljo, 8. in 9. oktobra, odpiramo 

vrata skoraj 90 stavb ali njihovih delov, ki javnosti načeloma niso dostopni. Prepričani smo, da 

lahko ta neposredna izkušnja koristno pomaga k dvigu splošne ozaveščenosti o arhitekturi ter 

vodi do večje vključenosti in pripravljenosti na pozitiven dialog pri gradnji objektov in urejanju 

prostora. 

S pobudo OHS smo se pridružili mednarodni pobudi Open House Worldwide, v kateri sodeluje 

že 12 mest oziroma devet držav (London, New York, Dublin, Tel Aviv, Jeruzalem, Melbourne, 

Galway, Barcelona, Slovenija, Chicago, Rim, Helsinki). Prvi so jo uresničili v Londonu pred 

devetnajstimi leti. Letos septembra so odprli že več kot 700 objektov in skupaj s spremljevalnimi 

dogodki si jih je ogledalo več kot 250.000 obiskovalcev. Lani se je pobuda Open House 

London preimenovala v organizacijo Open City, saj so aktivnosti presegle zgolj odpiranje stavb 

in je bilo v dogodke vpletenih več različnih akterjev s področja urejanja, načrtovanja, odločanja 

in izobraževanja o gradnji in bivalnem okolju. Ustanoviteljica pobude, arhitektka Victoria 

Thornton, bo imela v četrtek, 6. oktobra, v Ljubljani na konferenci Dan arhitektov predavanje z 

naslovom Odpiranje oči, umov in vrat. Konferenca bo v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje. 

S pobudo OHS želimo tudi v Sloveniji načrtovalsko stroko, politike, strokovnjake iz industrije in 

širšo javnost – z mladostniki vred, ki predstavljajo bodoče naročnike – spodbuditi k boljšemu 

dialogu na področju gradnje objektov in urejanja prostora. Pomagamo izzivati dojemanje o 

prostoru, njegovih možnostih, podirati meje in ovire pri načrtovanju ter vzpodbujati ljudi in 

institucije, da bi zahtevali kakovostnejše oblikovanje prostora v svojih lokalnih skupnostih. 

Lani smo odprli vrata 45 objektov, ki so v zadnjih petih letih dobili arhitekturna priznanja. 

Letos jih odpiramo skoraj 90, ob 15 spremljevalnih dogodkih. Izbrani so vsebinsko različni 

objekti, po različnih slovenskih statističnih regijah. Poleg večinoma sodobnih je na ogled 

nekaj stvaritev najbolj priznanih slovenskih arhitektov oziroma stavb, ki predstavljajo najkakovostnejšo 

arhitekturo našega prostora. Med dogodke smo uvrstili razstave, filme, vodenje 

in delavnice za otroke, vodenje po mestih, študentsko raziskavo o minimalnih stanovanjih ter 

poseben dogodek v Ljubljani na Bregu, s katerim želimo opozoriti na potrebo po oblikovanju 

dostopnosti prostorov za vsakogar. Pri organizaciji ogledov in dogodkov sodeluje več kot 200 

ljudi (arhitektov, lastnikov, prostovoljcev, organizatorjev dogodkov in organizacijska ekipa). 

Objekti bodo z vodenimi ogledi arhitektov, lastnikov ali upraviteljev odprti ta konec tedna, 8. 

in 9. oktobra, kakor je navedeno v programu vodenj in na spletni strani www.odprtehiseslovenije.org. 

Za oglede zasebnih objektov in še nekaterih drugih, kjer je mogoč le obisk manjših 

skupin, se je treba vnaprej prijaviti na spletni strani, z rezervacijo, ki je označena ob posamičnem 

objektu. Vstop v objekte, pri katerih je obisk omejen, bo mogoč le z vnaprej potrjeno 

rezervacijo. 

Najlepša hvala vsem sponzorjem in medijskim pokroviteljem, ki so omogočili OHS: prilogi 

Deloindom, Amf stropom, Zavarovalnici Generali, British Councilu, Muzeju za arhitekturo in 

oblikovanje, zavodu Trajekt. Želimo vam vikend, poln dobre arhitekture in prijetnih arhitekturnih 

dogodkov!

5. oktobra 2011 27 

Kazalo objektov po regijah 

LJUBLJANA Z OKOLICO 

Mestna hiša Ljubljana ..................................... 34 

Plečnikova hiša ............................................... 35 

Državni zbor ................................................... 35 

Trgovinska zbornica – Ustavno sodišče ............. 34 

Cerkev sv. Frančiška v Šiški ............................... 33 

Kapela Frančiškani .......................................... 32 

Gospodarska zbornica Slovenije ...................... 34 

Osrednji del Narodne galerije ..........................36 

ŠOU Hostel Celica ........................................... 35 

XXS Hiša .........................................................30 

Slovenski etnografski muzej ............................36 

Razširitev in obnova Mestnega muzeja ............36 

Hiša atrij A .....................................................30 

Poslovna stavba Linde MPA ............................. 33 

Hiša D ............................................................30 

Center urbane kulture Kino Šiška ......................31 

Biotehniška fakulteta .......................................31 

Vrtec Kekec ..................................................... 32 

Hiša Hospic .................................................... 32 

Športni park Stožice .........................................31 

Prenova Ljubljanskega gradu .......................... 37 

Stanovanje Zarnikova .....................................30 

Kristalna palača .............................................. 33 

Hotel Cubo ..................................................... 35 

Poslovna stavba Imparo .................................. 33 

Arcadia Lightwear, razstavni prostor ................. 34 

Minimalna stanovanja za mlade družine ...........31 

Prenova igrišča vrtca Ledina ............................ 32 

Muzej sodobne umetnosti ...............................36 

Opazovalnica ptic, Ljubljansko barje ................38 

Center Ig ........................................................ 37 

Župnijski dom Mengeš .................................... 37 

Prenova starega mlina, Stična ......................... 37 

PODRAVSKA 

Poslovna stavba Menerga, Maribor .................46 

Fakulteta FERI, Maribor ...................................43 

Fakulteta za kmet. in biosist. vede, Hoče ..........43 

Mariborski stadion ..........................................44 

Vrtec Kidričevo ................................................44 

Vetrinjski dvorec, Maribor ...............................45 

Lutkovno gledališče Maribor ............................46 

Hiša ZTR1A, Maribor .......................................43 

Športna dvorana Kidričevo ..............................44 

Grajska pristava v Ormožu ...............................45 

GORENJSKA 

Čufarjev trg, Jesenice ...................................... 47 

Trg in zunanji oltar, Brezje ...............................49 

Vila Mon Repos, IEDC Poslovna šola Bled .........48 

Hiša R, Ribčev Laz ...........................................46 

Slovenski planinski muzej, Mojstrana............... 47 

Vila Beli dvor in vrt, Bled .................................46 

Bivak pod Grintovcem ..................................... 47 

G-VILE, Bled ....................................................48 

Sodniški stolp, Bled ........................................48 

Tribune ciljne regatne arene, Bled ...................48 

Kolesarska pot Bohinj ..................................... 47 

JUGOVZHODNA SLOVENIJA 

Mestna knjižnica Grosuplje ..............................50 

Hotel Rakar, Trebnje ........................................50 

Hostel Situla, Novo mesto ................................51 

Hotel Balnea, Dolenjske Toplice ........................51 

Posestvo Pule, Trebelno ..................................49 

Lesen nizkoenergijski vrtec Šentrupert .............49 

Prenova zidanice, Straška gora ........................49 

Stanovanjsko-poslovni objekt Novo mesto ........51 

POMURSKA 

Oče panonskih hrastov, Zgornje Konjišče ...........41 

Kema Puconci.................................................40 

Arcont, Mele pri Gornji Radgoni.......................40 

Sončna hiša, Banovci .......................................41 

Spominski dom Števana Küzmiča, Puconci .......40 

Vinska klet Marof ............................................ 39 

Gledališče Park, Murska Sobota .......................40 

Hiša Pot med oblaki, Križevci pri Ljutomeru ...... 39 

Hiša K220, Križevci .......................................... 39 

Center starejših Hodoš .................................... 39 

SAVINJSKA 

Center Nova Velenje .......................................38 

Wellness hotel Sotelia, Podčetrtek ....................51 

Wellness Orhidelia, Podčetrtek .........................51 

Celjska koča ....................................................44 

Vinska klet Škalce ...........................................45 

Dom upokojencev, Šmarje pri Jelšah ................50 

Ureditev Knežjega dvorca, Celje .......................45 

Hiša, ki ujame vodo, Ljubno od Savinji .............38 

Športna dvorana Podčetrtek ............................50 

GORIŠKA 

Počitniško naselje Nebesa, Livek ......................42 

Iaquin, Dobrovo .............................................42 

Mladinski center in hotel Ajdovščina .................41 

OBALNO-KRAŠKA 

Muzej slovenskih filmskih igralcev, Divača ........42 

Počitniška hišica v Ankaranu ............................41 

Sedež UP in FHŠ v Kopru .................................42 

KOROŠKA 

Knjižnica dr. F. Sušnika, Ravne na Koroškem .....38 

ZASAVSKA 

Hiša In, ali ......................................................43

28 



1. Naredite si načrt ogledov še pred koncem tedna. 

Preglejte program po lokacijah (pomagajte si s kazalom 

s sosednje strani) in času ali glede na vaše želje. 

10 nasvetov 

za oglede 

2. Na lep dan si vam bo mogoče uspelo ogledati več 

objektov – ampak verjetno ne več kot pet. 

3. Ob morebitni gneči bodite potrpežljivi. Po objektih 

bodo vodili arhitekti in lastniki ali upravitelji. 

4. Za zasebne objekte, kjer so ogledi mogoči le v manjših 

skupinah, se je treba prijaviti na spletni strani. Prijavite 

se s klikom na ikono za rezervacijo, ki je v desnem 

zgornjem kotu nad opisom objekta. Če bo ikona že siva 

in neaktivna, bo to pomenilo, da so vsa mesta za oglede 

že zasedena. Vstop v zasebne objekte bo mogoč le z 

vnaprej potrjeno rezervacijo. Potrditev boste po prijavi 

prejeli na svoj elektronski naslov. Za osebne podatke 

organizatorji jamčijo strogo zaupnost in zagotavljajo, da 

jih ne bodo posredovali naprej. 

5. Če se boste pripeljali z osebnim avtomobilom, vas 

organizatorji prosijo, da parkirate na mestih, ki so za 

to namenjena. Posebnih mest za parkiranje na OHS ni 

predvidenih. Predvsem v mestih priporočajo uporabo 

javnega prometa ali kolesa. 

6. Fotografiranje v objektih je dovoljeno, če na vodenju 

ne bo rečeno drugače. Sodelujte na fotografskem natečaju, 

ki je odprt za profesionalne in amaterske fotografe 

vseh starosti, tudi najmlajše. 

7. Pobuda Odprte hiše Slovenije je neprofitna ustanova. 

Veseli bodo vaše finančne podpore. S tem bodo lahko 

ohranjali dogodek brezplačen za javnost in odpirali nove 

zanimive stavbe. 

8. Na oglede pridite dobre volje. Arhitekti, lastniki in 

prostovoljci, ki pomagajo pri izvedbi OHS, sodelujejo 

brezplačno. 

9. Potujte še v druga mesta po svetu, ki imajo pobudo 

Odprte hiše ... 

10. Svoja mnenja lahko sporočite na elektronski naslov 

info@odprtehiseslovenije.org. OHS je namenjen vam. 

Več ko bo povratnih informacij, bolje se bodo organizatorji 

lahko pripravili za v prihodnje.

STROKOVNJAK SVETUJE 

Sanjska 

otroška soba 

v mansardi 

Vremensko odporno zunanje 

kaljeno in notranje lepljeno 

steklo, ki preprečuje, da bi se 

steklo ob morebitnem 

razbitju razletelo 

v prostor. 

Pri načrtovanju otroške sobe v mansardi je potrebno 

zagotoviti dovolj naravne svetlobe in 

varnost. Po tehničnih zahtevah za objekte, se v 

otroških sobah potrebuje minimalno 20% okenskih 

površin glede na tloris. Le tako bo dovolj 

naravne svetlobe za učenje in igro. Za varnost pa 

poskrbimo z ustreznimi zastek lit vami na strešnih 

oknih. 

Zagotovite si ugod je bivanja in dovolj svetlobe s 

strešnimi okni VELUX. 

Izolativni vgradni set poskrbi za enakomerno 

toplotno izolativnost po celotnem okenskem 

okvirju. Sekundarni priklop in drenažni 

žlebiček, katera sta tudi del 

vgrad nega seta, pa zagotavljata 

vodotesnost. 

10 

let garancije 

na strešna okna pri uporabi 

izolacijskega 

seta BDX 

Siesta senčilo za strešna okna popolnoma 

zatemni prostor tudi v najmočnejšem soncu. 

Zato je še posebej primerno za spalnice 

in otroške sobe. Na voljo v široki 

paleti barv in vzorcev. 

Več informacij: 

www.velux.si 

velux@velux.si 

Izboljša 

izolativnost 

do 21% 

VELUX Slovenija d.o.o. 

Ljubljanska 51 a, Trzin 

tel.: 01 724 68 68 

© 2011 VELUX GROUP ∏ IME VELUX IN ZNAK VELUX STA ZAŠČITENI BLAGOVNI ZNAMKI.

30 



Hiša Atrij A 

Hiša D 

XXS hiša 

Stanovanje Zarnikova 

Hiša atrij a 

Blaž Slapšak, Dominika Batista / 

2006 

Naslov: Brajnikova 14, 1000 

Ljubljana 

Termini ogleda: nedelja, 9. 10., 

ob 14.00 in 15.00 

Atrijska hiša v Kosezah je bila sodobno 

zasnovana že leta 1969. Več 

kot trideset let pozneje je dobila 

novo nekonvencionalno pre obleko. 

Hiša nima sob, ima samo pretočno 

povezane, a funkcionalno 

razmejene zastrte prostore. Po želji 

se lahko popolnoma odpre v atrij, 

čez katerega se prehaja v delovni 

del. Posebnost je prostor za avtomobil, 

ki ni garaža. Zasnova hiše 

obravnava avto kot še en predmet, 

ki ga imamo radi, kot stol ali ljubo 

skledo za solato, in tako se z njim 

pravzaprav pripeljemo v delovno 

krilo in skozi krožno odprtino stopimo 

v »zasebni« del hiše. 

Ogledi so omejeni na 15 obiskovalcev, 

potrebna je rezervacija. 

Hiša D 

Bevk-Perović arhitekti / 2008 

Naslov: Rožna dolina, Cesta IX 51, 

1000 Ljubljana 


ob 16.00 in 16.30 

Velik del hiše je skrit pod nivojem 

ulice in oblikuje vase zaprt svet, ločen 

od okolice. Više se notranjost 

vse bolj prepleta z zunanjostjo. 

Vsako nadstropje ponuja drugačno 

stopnjo zasebnosti in drugačno 

povezavo z zunanjostjo. Beton, iz 

katerega je hiša zgrajena, omogoča 

velike razpone in zato velike 

prostore. Zaradi minimalistične 

fasade je hiša navzven skrivnostna 

in v ničemer ne razkriva svoje 

notranjosti. 

Ogledi so omejeni na 10 obiskovalcev. 

Obvezna je rezervacija. 

XXS Hiša 

dekleva gregorič arhitekti / 2004 

Naslov: Kladezna 15, 1000 

Ljubljana 

Termini ogleda: sobota, 8. 10., 

ob 13.00, 14.00 in 15.00 

Zelo zelo majhna hiša (43 

kvadratnih metrov) stoji v starem 

delu Ljubljane in je namenjena 

občasnemu bivanju dveh ljudi v 

mestu. Njene dimenzije je določal 

nekdanji servisni objekt. Obrnjeno 

oblikovana strešna okna zagotavljajo 

uporabnost nadstropja in 

hkrati dostop neposredne sončne 

svetlobe v pritličje, obrnjeno proti 

severu. 



Stanovanje Zarnikova 

Dans arhitekti / 2011 

Naslov: Zarnikova 16, 1000 Ljubljana; 

2. nadstropje 


od 17.00 do 18.00 

Prenovljeno stanovanje ohranja 

značilnosti bloka iz tridesetih 

let prejšnjega stoletja, a z novo 

domiselno preureditvijo nakazuje 

funkcionalno sodobnost. Prostori 

so ostali veliki, visoki stropi, 

značilni za meščanske hiše, pa so 

še povišani, saj je izvorna stropna 

konstrukcija odkrita. Novo notranje 

pohištvo, oblikovano po meri, 

je k starim zidovom le prislonjeno. 

Srce stanovanja je kuhinja oziroma 

lesen kubus, ki skriva shrambo in 

veliko sodobno kredenco. 


potrebna je rezervacija.

5. oktobra 2011 Odprte hiše slOvenije 2011 31 

Minimalna stanovanja 

Športna dvorana Stožice 

Center urbane kulture Kino Šiška 

Biotehniška fakulteta 

MiniMalna Stanovanja 

Za Mlade družine 

Fakulteta za arhitekturo v Ljubljani, 

Fakulteta za družbene vede v 

Ljubljani / 2011 

Naslov: Fakulteta za arhitekturo, 

Zoisova cesta 12 (parkirišče), 1000 

Ljubljana 


ob 11.00, 12.00 in 13.00 

Skupina študentov se je lotila iskanja 

rešitev za problem pomanjkanja 

prvih stanovanj za mlade pare 

in družine. Na podlagi intervjujev z 

mladimi starši je sledilo oblikovanje 

stanovanjskih enot za dva tipična 

scenarija (mladi par in mlada 

družina s predšolskim otrokom). 

Nastali enoti merita po kvadraturi 

9 in 10,5 kvadratnega metra in 

v višino 3,7 metra, kar omogoča 

uporabo površin v različnih nivojih. 

Bistveni del minimalnih stanovanj 

je kakovosten zunanji prostor, ki 

deluje kot podaljšek bivalnega 

prostora. 

Center urbane kulture 

kino ŠiŠka 

Anja Planišček, Nena Gabrovec / 

2009 

Naslov: Trg prekomorskih brigad 

3, 1000 Ljubljana 


ob 13.00 

Kino Šiška je bil zgrajen leta 1961 

po načrtih Božidarja Gvardijančiča, 

v 90. letih pa so ga zaprli. Kljub 

gradbenim posegom, ki jih je zahtevala 

sprememba namembnosti 

v večnamenski kulturni center, je 

stavba ohranila večino izvornih 

lastnosti Gvardijančičeve rešitve. 

Nova prostorska zasnova temelji 

na prilagodljivosti najrazličnejšim 

dogodkom in spodbujanju 

kreativne uporabe prostora. Meja 

med obstoječim in novim je jasno 

berljiva. Izbor novih materialov je 

minimalen in izbran. 

Športni park StožiCe 

SADAR+VUGA, Studio AKKA / 2010 

Naslov: Športni park Stožice, 1000 

Ljubljana; zbirno mesto pri športni 

dvorani 


ob 11.30 

Športni park Stožice je hibridni 

projekt, ki združuje nogometni 

stadion in večnamensko športno 

dvorano z velikim nakupovalnim 

središčem, vse pa prekriva krajina 

rekreativnega parka. Dve etaži 

nakupovalnega središča in notranje 

parkirne površine zapolnjujejo 

12 metrov globoko jamo bivše 

gramoznice. Poglobljeni krater 

nogometnega stadiona in privzdignjena 

školjka športne dvorane 

sta prepoznavni podobi v silhueti 

mesta Ljubljane. 

biotehniŠka fakulteta 

Arhitektura Krušec / 2010 

Naslov: Jamnikarjeva 101, 1000 

Ljubljana 


ob 10.00 

Nova stavba Biotehniške fakultete 

vzpostavlja izjemen dialog s stavbo 

obstoječega kompleksa fakultete 

iz šestdesetih let. Osnovni princip 

oblikovanja fasadnega ovoja 

povzema kompozicijsko shemo, 

ki je značilna za obstoječo stavbo. 

Prostorska organizacija, z veliko 

vstopno ploščadjo vred, upošteva 

pojem odprte izobraževalne ustanove, 

pri čemer deluje arhitektura 

kot nevtralno ozadje za živahne 

aktivnosti šole.

32 



Vrtec Kekec 

Kapela Frančiškani 

Hiša Hospic 

Vrtec Ledina 

Vrtec KeKec 

Arhitektura Jure Kotnik / 2010 

Naslov: Ulica Hermana Potočnika 

13, 1000 Ljubljana 


ob 11.00 

Vrtec Kekec je dozidava tipičnega 

montažnega vrtca iz osemdesetih 

let. Fasada novega dela je 

zasnovana kot igralo, ki je hkrati 

senčilo za okna. Sestavljena je iz 

vrtljivih lesenih enostransko barvanih 

lamel, kar ustvarja značilno 

zunanjo podobo stavbe. Otroci 

lahko pobarvane lamele preprosto 

vrtijo in sami spreminjajo videz 

svojega vrtca. 

PrenoVa igrišča 

Vrtca Ledina 

Studio AKKA / 2011 

Naslov: Čufarjeva ulica 14, 1000 

Ljubljana 


ob 11.00 

Prenovljeno igrišče pretežno leži 

na strehi podzemnega zaklonišča. 

Sestavljata ga osrednji in robni 

del, ki je bolj členjen in razgiban. 

Takšna delitev omogoča lažji 

prostorski nadzor in ponuja več 

kotičkov za igro. Poleg peskovnika 

in standardnih igral na pesku so tu 

tudi možnosti za druge oblike igre 

– igra na razgibanem terenu, igre 

z vodo, ustvarjanje na prostem in 

risanje po zidu –, ki spodbujajo k 

ustvarjalnosti. Posebna pozornost 

je bila namenjena stiku s stavbo 

vrtca, ki jo je v 70. letih zasnoval 

arhitekt Milan Štrukelj. 

Hiša HosPic 

Dans arhitekti / 2010 

Naslov: Hradeckega 20, 1000 

Ljubljana 


ob 13.00 

Hiša Hospica je stisnjena med 

strmo pobočje Golovca in prometno 

cesto. Ima skoraj kvadraten 

tloris z osrednjim komunikacijskim 

jedrom. Vsi prostori, namenjeni 

bolnikom, uslužbencem, obiskovalcem 

in izobraževanju, so razporejeni 

po obodu in imajo velika, do tal 

segajoča okna z lepimi pogledi. 

Stopnišče obkroža jedro tako, da 

se v vsakem nadstropju odpre 

drugačen pogled in ga oblije 

drugačna svetloba. Zgradba je 

prepoznavna in daje po besedah 

arhitektov občutek varnosti, kot 

velika kmečka peč. 

KaPeLa FrančišKani 

Maruša Zorec / 1996 

Naslov: Prešernov trg, 1000 

Ljubljana 


ob 10.00 

Kapela je majhen prostor, namenjen 

meditaciji, in je kontrast veliki 

frančiškanski cerkvi. Oblikovanje 

prostora poskuša ustvariti primerno 

ozračje, da bi obiskovalci tu 

našli svoj mir. Diskretno oblikovana 

vrata ustvarijo ločnico med 

mirom v kapeli in vrvežem na ulici. 

Notranji prostor kapele oblikujejo 

kamniti zid, ki glavni oltar ločuje 

od vhoda, lesena zadnja stena, 

v kateri je majhen prostor za 

pogovor, ter niša s kipom. Drugo 

pohištvo je preprosto.


Kristalna palača 

Poslovna stavba Imparo 

Poslovna stavba Linde MPA 

Cerkev sv. Frančiška 

CerKev Sv. FrančišKa v 

šišKi 

Jože Plečnik / 1932 

Naslov: Černetova ul. 20, 1000 

Ljubljana 


ob 13.00 

Cerkev sv. Frančiška je prva celovita 

Plečnikova realizacija v Ljubljani 

in predstavlja Plečnikov konceptov 

oblikovanja sodobnega cerkvenega 

prostora: dvorano kvadratne 

oblike obdaja stebrni hodnik, oltar 

pa je pomaknjen v prostor avditorija. 

Dvorano prekriva raven lesen 

strop in ima pri vrhu pas oken, 

kar spominja na starokrščansko 

baziliko. Tla v notranjosti so iz 

asfalta, takrat najsodobnejšega 

materiala za tlakovanje zunanjih 

površin. Fasada je oblikovana 

asketsko, poudarjen je le vhodni 

portal. Zvonik se konča z okroglim 

in odprtim stebrnim prostorom za 

zvonove. 

Ogled bo vodil arhitekt Andrej 

Hrausky. 

poSlovna Stavba iMparo 

Abiro / 2011 

Naslov: Cesta dveh cesarjev, 1000 

Ljubljana 


ob 15.00 

V industrijsko-obrtnem predelu 

Ceste dveh cesarjev v Ljubljani, 

obdana s skladišči in proizvodnimi 

dvoranami večjega merila, se 

poslovna stavba Imparo naslanja 

na širši kontekst Ljubljanskega 

barja. Izrazito vzdolžna zasnova 

stavba je razdeljena na dva dela 

in ima v sredini atrije. Dve skoraj 

enaki nadstropji sta obdani s 

sorazmerno zaprto fasado iz 

vertikalnih prečk in polnil v barvah 

jesenskega barja. Terasna etaža, 

umeščena nad strehami okoliških 

stavb, odpira razglede proti Krimu, 

Gradu in Polhograjskemu hribovju. 

Vsi delovni prostori tipičnih etaž in 

tudi stopnišča se odpirajo na notranja 

atrija, v katerih se srečujejo 

zaposleni. 

poSlovna Stavba 

linde Mpa 

Matej Vozlič, Vesna Vozlič / 2007 

Naslov: Vodovodna 99, 1000 

Ljubljana 


ob 14.00 

Poslovna stavba na industrijskem 

območju poskuša ustvariti prijetno 

delovno okolje za zaposlene in 

obiskovalce. Je zaprta proti svoji 

okolici, ki ni najbolj privlačna in 

nanjo odgovarja z uporabo 

surovega betona. Oblikovan ima 

notranji atrij, namenjen sprostitvi 

in delovni motivaciji. Pogledi v zunanjost 

so kontrolirani. V mansardi 

so urejeni prostori za druženje in 

rekreacijo zaposlenih. 

KriStalna palača 

Atelje S, Branko Smolej, Denis 

Simčič / 2011 

Naslov: Ameriška ulica 8, 1000 

Ljubljana 


ob 16.00 

Kristalna palača je nova mestna 

ikona in nakazuje razvoj BTC 

ter vzhodnega dela Ljubljane v 

prihod nosti. Trenutno je najvišja 

stavba v Sloveniji. Objekt je 

zasnovan kot kompleks, v katerem 

se prepletajo javni in poljavni 

prostori. Pri načrtovanju so bili 

upoštevani trajnostni vidiki, saj je 

Kristalna palača energijsko varčna 

oziroma ima lastno sončno elektrarno 

ter sistem hlajenja z ledom. 

Za prijetno počutje uporabnikov 

je namenjenih 2500 kvadratnih 

metrov zelenih površin na terasi, 

pred vhodom stoji tudi fontana. 

Vodenju po objektu bo v konferenčni 

dvorani sledila predstavitev 

objekta ter gradnje.

34 


Trgovska zbornica – Ustavno sodišče 

Arcadia Lightwear 

Mestna hiša 

Ljubljana 

Gospodarska zbornica Slovenije 

ArcAdiA LightweAr rAzstAvni 

prostor 

SADAR+VUGA / 2001 

Naslov: Tržaška cesta 222, 1000 

Ljubljana 


ob 18.00 

Arcadia Lightwear razstavni prostor 

je objekt, v katerem je združeno 

zasebno in strokovno življenje: 

proizvodni prostor, pisarne, 

razstavni prostor in stanovanje. Ker 

ni mimoidočih, klasična izložba 

ne bi bila smiselna, kupce mora 

pritegniti zgradba s svojo podobo. 

Stavba je zasnovana kot zaporedje 

osmih prostorskih izkušenj, ki 

uporabnika pripeljejo s ceste do 

terase na vrhu. 

gospodArskA zbornicA 

sLovenije 


Naslov: Dimičeva 13, 1000 

Ljubljana 


ob 10.00 

Gospodarska zbornica Slovenije je 

zasnovana kot monumentala stavba 

z osvetljenim trgom. Ima dva 

dela. Sprednji, javni del s konferenčnimi 

dvoranami sestavlja šest 

kovinskih »škatel«, naloženih druga 

na drugo, vsaka s svojo barvno 

shemo. Čez ta del v notranjosti po 

višini poteka odprt povezovalni in 

komunikacijski prostor. Zadnji del s 

pisarnami – iz betonske konstrukcije 

– je gladek. Stavba je bila, kot 

ena redkih stavb nacionalnega 

pomena, uporabljena kot ikona 

nove uspešne Slovenije. 

trgovinskA zbornicA – 

UstAvno sodišče 


Naslov: Beethovnova 10, 1000 

Ljubljana 


ob 12.00 

Zunanjost palače Ustavnega sodišča, 

imenovane tudi Plečnikova 

palača, obiskovalcev in ljubiteljev 

arhitekture še zdaleč ne pripravi na 

blišč in lepoto njene notranjščine. 

Vsak detajl ima določen simbolni 

pomen, ki navezuje sodobno 

arhitekturo na njene antične 

temelje, iz katerih po Plečnikovem 

trdnem prepričanju izhajamo tudi 

Slovenci. 

Ogled bo vodil dr. Damjan 

Prelovšek. 

MestnA hišA LjUbLjAnA 

Gregor Maček / 1717 

Naslov: Mestni trg 1, 1000 

Ljubljana 


ob 12.00 

Magistrat, ki je bil na tem mestu 

zgrajen že leta 1484, so prezidali v 

okviru celostne baročne prenove 

Mestnega trga. V zasnovi združuje 

dve stari hiši v nizu, med katerima 

je osrednji del z arkadnim dvoriščem, 

stopniščem in dvorano. Pročelje 

je s stopniščem in arkadami 

izmaknjeno iz poravnane baročne 

fasadne linije ter dodatno poudarjeno 

s stolpom z uro. Ambient, od 

koder se odpirajo pogledi na grajski 

grič in stolnico v ozadju, velja za 

enega najkakovostnejših primerov 

ljubljanskega baroka. Nadaljuje 

se v notranjosti Magistrata, v 

arkadnem dvorišču. Stavba je bila 

večkrat prenovljena. 

Poudarek ogleda bo na prilagoditvi 

za invalide.


Državni zbor 

Plečnikova hiša 

Hostel Celica 

Hotel Cubo 

PLečnikova hiša, Muzej in 

gaLerije Mesta LjubLjane 


Naslov: Karunova 4 in 6, 1000 

Ljubljana 


ob 15.00 

Plečnikova hiša z ohranjenim originalnim 

inventarjem je spomenik 

državnega pomena, ki ga sestavljata 

kompleks Plečnikovih hiš na 

Karunovi 4 in 6 ter pripadajoči vrt 

z lapidarijem. Arhitekt Jože Plečnik 

se je leta 1921 naselil v pritlični 

trnovski hiši na Karunovi 4 in ji v 

letih 1923–25 na zahodni strani 

dodal valjast prizidek, potem ko 

je dokupil sosednjo hišo, pa leta 

1929 na južni strani še zimski vrt. 

Obvezne rezervacije ogleda s 

strokovnim vodstvom na 

info@mgml.si ali (01)24 12 506. 

Državni zbor 

Vinko Glanz / 1959 

Naslov: Šubičeva ulica 4, 1000 

Ljubljana 


ob 11.00 

Monumentalna stavba Državnega 

zbora Republike Slovenije je oblikovana 

kot prostostoječi objekt. Je 

izraz modernistične interpretacije 

klasične zasnove. V notranjosti se 

še posebej kaže odnos arhitekta 

Vinka Glanza do oblikovanja 

prostora, ki ima korenine v Plečnikovi 

šoli – dovršenost v obdelavi 

stavbnih elementov in detajlov, 

izbor materialov ter usklajenost 

opreme. Velika dvorana je bila 

prenovljena leta 2000 na podlagi 

prvonagrajenega projekta arhitektk 

Sonje Miculinič in Darje Valič. 

hoteL Cubo 

Katjuša Kranjc, Rok Kuhar / 2011 

Naslov: Slovenska 15, Ljubljana 


ob 17.00 

Hotel Cubo je predelava obstoječe 

večstanovanjske hiše v manjši 

sodobni hotel. Zunanjost je spomeniško 

zavarovana in je kot taka 

tudi ohranjena. Projekt je poskus, 

kako znotraj obstoječega narediti 

nekaj novega in svežega, kar bo 

ustrezalo potrebam sodobnega 

nomada. 

šou hosteL CeLiCa 

Janko Rožič, Ira Zorko, Aleksander 

S. Ostan, Gašper Drašler in Kud 

Sestava in drugi / 2003 

Naslov: Metelkova 8, 1000 

Ljubljana 


ob 15.00 

Hostel Celica je barvito in zračno 

prenočišče za mlade popotnike, 

muzej in kulturno središče z več 

kot sto dogodki na leto. Deset let 

je trajal poseben proces, ne samo 

prenova, temveč arhitekturna in 

umetniška preobrazba starega 

avstroogrskega vojaškega zapora. 

Ključni izziv je bil, kako iz zapora 

narediti prostor prostosti. Vsaka 

soba (celica) je avtorsko oblikovana 

in samo še spominja na 

jetniško.

36 Odprte hiše slOvenije 2011 


Narodna galerija 

Slovenski etnografski muzej 

Mestni muzej 

Muzej sodobne umetnosti 

OSREDNJI DEl 

NaRODNE galERIJE 


Naslov: Prešernova 24, Ljubljana 


ob 15.00 

Osrednji del Narodne galerije je 

nevtralni člen med staro Narodno 

galerijo in poznejšo Ravnikarjevo 

dozidavo. Uporablja se kot vhod, 

prostor za prireditve in razstavišče 

za Robbov vodnjak, zato je 

njegov enotni prostor sestavljen iz 

številnih manjših ambientov. Eden 

od bistvenih delov zasnove je tudi 

ohranitev pogleda skozi zgradbo iz 

mestnega središča proti Tivoliju. 

MuzEJ SODObNE 

uMEtNOStI 

Groleger Arhitekti / 2011 


Ljubljana 


ob 17.00 

Muzej sodobne umetnosti stoji na 

območju stare vojašnice na Metelkovi 

skupaj s še tremi drugimi 

mu zeji. »Očiščen« vseh ornamentov 

in zasnovan brez oblikovalskih 

usmeritev, je belo nevtralno 

ozadje vsebini, ki ga bo napolnila. 

Fasada dozidanega dela objekta 

je dvoplastna: zunanja opna je 

kompozicija poševnih sten iz vidnega 

belega betona, v notranjem 

prostoru, namenjenem razstavnim 

eksponatom, so zidovi vertikalni, 

vmesni prostor pa je namenjen 

prehodom. 

RazšIRItEv IN ObNOva 

MEStNEga MuzEJa 

ofis / 2004 

Naslov: Gosposka 15, 1000 

Ljubljana 


ob 14.00 

Auerspergova palača, ena 

najpomembnejših predbaročnih 

zgradb v Ljubljani, je preurejena v 

sodoben, do obiskovalca prijazen 

muzej. Prenova je ohranila značaj 

srednjeveške meščanske palače, jo 

očistila dodatkov, minimalni posegi 

pa poudarijo njeno obstoječo 

strukturo. Arheološke najdbe pod 

notranjim dvoriščem so prikazane 

in situ. Muzej je razširjen v dvorišče 

s pohodno streho, ki se v spirali 

dvigne s tal do prvega nadstropja. 

Zaradi pomanjkanja sredstev prenova 

ni bila izpeljana v celoti. 

SlOvENSkI 

EtNOgRafSkI MuzEJ 

Groleger Arhitekti / 2004 


Ljubljana 


ob 16.00 

Slovenski etnografski muzej je 

nastal v sklopu revitalizacije 

območja nekdanje vojašnice na 

Metelkovi. Eni od starih zgradb je 

na severni strani dodan sodoben 

prizidek z veliko vhodno avlo, ki se 

razprostira čez več etaž. Meja med 

starim in novim je navzven zelo 

jasno nakazana, v notranjosti pa 

je veliko bolj abstraktna.


Ljubljanski grad 

Župnijski dom Mengeš 

Center Ig 

Župnijski urad v mlinu, Stična 

Prenova 

ljubljanSkega gradu 

Miha Kerin, Majda Kregar, Edo 

Ravnikar ml. 

Naslov: Grajska planota 1, 1000 

Ljubljana 

Termini ogleda: sobota, 8. 10., ob 

18.00, zbirno mesto pri vzpenjači 

Obnova in oživitev Ljubljanskega 

gradu potekata že skoraj štirideset 

let. Odlikuje ju celostno oblikovanje 

do najmanjšega detajla. Avtorska 

zamisel je uspešno prestala 

spremembe lastniških in političnih 

okoliščin, pa tudi arhitekturnih 

vrednot in slogov. Sodobno ukvarjanje 

z zgodovinskim gradivom je 

privedlo do nove simbioze med 

starimi in novimi materiali. S prenovo 

so nastali novi nepričakovani 

prostori, ki bogatijo prostorsko 

doživetje gradu. 

ŽuPnijSki 

doM 

Rok Benda, Miha Skok / 2010 

Naslov: Trdinov trg 9, 1234 

Mengeš 


ob 17.00 

Župnijski dom sv. Mihaela leži 

na robu naselja med cerkvijo z 

mogočnim samostoječim zvonikom, 

pokopališčem in poslovilno 

ploščadjo. Prirezana stranica z vhodom 

vabi obiskovalce v notranjost, 

a hkrati poudarja geometrijo kraja. 

Velike steklene površine odpirajo 

objekt v okolico. Opeka z zidavo 

v vzorcu križa spominja na značilni 

element ljudske arhitekture. 

Center ig – zdravStvena 

PoStaja z lekarno, 

knjiŽniCa in lokali 

Dans arhitekti, Gregorcvrhovec 

arhitekti / 2008 

Naslov: Banija 4, 1292 Ig 


ob 10.00 

Novi Center Ig ustvarja živahno 

in pestro središče kraja, kjer je na 

enem mestu mogoče urediti večino 

vsakodnevnih opravkov in se 

srečevati s sokrajani. Stavba zunaj 

oblikuje osrednji javni prostor kraja, 

v njeni notranjosti pa so različni 

javni programi (knjižnica, lekarna, 

kavarna, banka …). Oblika stavbe 

in materiali, uporabljeni na fasadi, 

se navezujejo na okoliško gradnjo. 

Prenova 

Starega Mlina 

Marijana Žigon / 2006 

Naslov: Cistercijanska opatija, 

Stična 17, 1295 Stična 


ob 11.00 

Župnijski urad je v sklopu Cistercijanske 

opatije Stična urejen v prenovljenem 

300 let starem mlinu. 

V njem so večnamenski dvorani, 

učilnici za verouk, mladinski center, 

pisarni Karitas s skladiščem in 

arhivom. Sodobni prizidek s servisnimi 

prostori je višinsko podrejen 

staremu objektu, a z leseno fasado 

izraža jasno časovno oddaljenost 

od starega objekta, lesene lamele 

pa skrivajo ostre robove.

38 



Knjižnica dr. Franca Sušnika 

center nova velenje 

Opazovalnica ptic 

Hiša, ki ujame vodo 

OpazOvalnica ptic 

Tomaž Stupar, Dušan Stupar / 

2006 

Naslov: Ljubljansko barje, Vrbovski 

deli pri Brestu 


ob 11.00 in 12.00 

Učna pot v krajinskem parku 

Ljubljansko barje je namenjena 

spoznavanju habitatov barjanskih 

travnikov. Do opazovalnice ptic 

vodi cikcakasta pot, zato jo obiskovalci 

opazijo šele, ko se ji čisto 

približajo. Zasnovana je iz naravnih 

materialov, njena tradicionalna 

izdelava pa spominja na ptičje 

gnezdo. 

Dostop do Koščeve poti: na cesti, 

ki vodi od Iga proti Podpeči, za 

vasjo Brest prečkate reko Iška in 

takoj za mostom zavijete desno na 

neutrjeno cesto, nadaljujete peš. 

Po približno 400 metrih zavijete 

desno čez prvi most in takoj levo 

na Koščevo učno pot. 

Hiša, ki ujame vOdO 

Superform / 2011 

Naslov: Rosuljska cesta 10, Ljubno 

ob Savinji 


ob 16.00 in 17.00 

Hiša stoji v stanovanjskem naselju, 

ki je zaradi strmega terena razpotegnjeno 

tik ob cesti. Postavljena 

je na sredini parcele, ki je bila 

povečana in izravnana z izkopavanjem 

in nasutjem terena. Objekt 

je zato bolje osončen in omogoča 

razgled nad okoliškimi hišami. 

Navdih za oblikovanje je bila voda, 

ki je hišo razdelila na dva bregova 

– kraka in hkrati ustvarila strugo – 

bivalno teraso. 



knjižnica dr. Franca 

Sušnika na kOrOškem 

Maruša Zorec, Maša Živec, Ana 

Kučan / 2003 

Naslov: Na gradu 1, 2390 Ravne 

na Koroškem 


ob 10.00 

Knjižnica dr. Franca Sušnika je nekdaj 

delovala samo v starem gradu, 

potem pa je zaradi prostorske 

stiske dobila nove prostore še neposredno 

ob njem. Vlogi, ki jo ima 

v regiji knjižnica, je enakovredna 

vloga samega grajskega kompleksa, 

saj gre za enega najpomembnejših 

ambientov v mestu, tako 

z arhitekturnega kot krajinskega 

vidika. Glavno vodilo prenove je 

bilo ohraniti stari kompleks zunaj 

nespremenjen. Novi arhitekturni 

volumni, dodani staremu, oblikovani 

iz temnih kovinskih okvirjev, 

poudarjajo različna časovna 

obdobja kompleksa. 

center nOva velenje 

Uroš Reiter / 2005 

Naslov: Šaleška cesta 21, 3320 

Velenje 


ob 12.00 

Večnamenski objekt, katerega 

osrednji del je knjižnica, stoji v 

središču Velenja v prenovljenem 

trgovskem objektu Nama iz 

šestdesetih let prejšnjega stoletja. 

Različne teksture fasade izražajo 

različne funkcije objekta, odprtine 

pa omogočajo nadzorovane poglede 

v okolico. Notranjost je prostorna 

in svetla. Nova arhitektura 

in programi v objektu so generator 

novih idej, kar je zelo pomembno 

za urbano okolje Velenja. Pred 

objektom je tudi nov javni trg.


Hiša K220 

Center starejših Hodoš 

Pot med oblaki 

Vinska klet Marof 

HišA K220 

id:doma, Iztok prosen, Gordana 

Bence / 2011 

Naslov: Križevci 220, 9206 Križevci, 

Murska Sobota 


ob 17.00 in 18.00 

Prenova dveh domačij v Križevcih 

na Goričkem obsega dva lesena 

stanovanjska objekta z začetka 

19. stoletja in pomožne objekte 

različnih starosti. Funkcije hiše 

K220 so po prenovi razporejene 

v več objektih. Stari hlev je postal 

osrednja stavba oziroma kuhinja 

z jedilnico, v kateri se srečajo vse 

poti iz drugih objektov. Objekti so 

obnovljeni s tradicionalnimi tehnikami 

in materiali ter s sodobnimi 

arhitekturnimi intervencijami. 



POt med OblAKi 


Naslov: Križevci 104, 9242 Križevci 

pri Ljutomeru 


ob 15.00 in 16.00 

Hiša, ki po obliki spominja na 

prleško gričevnato pokrajino, je 

prekrita s streho, ki se v eni potezi 

na dveh straneh spusti do tal. 

Bivalni prostori v pritličju in nadstropju 

sestavljajo zimski vrt, ki se 

odpira na jug. Zgornje nadstropje 

je oblikovano kot most, katerega 

odprtine tvorijo atrije, namenjene 

osvetlitvi, komunikaciji in zelenju 

v hiši. 



center stArejšiH HOdOš 

Ravnikar Potokar arhitekturni biro 

/ 2011 

Naslov: 9205 Hodoš 


ob 14.30 

Center starejših stoji v središču vasi 

Hodoš. Skupaj s šolo in občino 

ustvarja dogajanje v kraju, saj je 

poleg bivalnih sob predviden tudi 

skupni program, namenjen zunanjim 

uporabnikom. Objekt se drži 

tradicionalne vaške razporeditve 

prostorov v L z notranjim atrijem. 

Streha je nagnjena tako, da je na 

sončni strani višja, z valovitostjo pa 

spominja na okoliško pokrajino. 

Okna so usmerjena proti najbolj 

zanimivim pogledom. 

VinsKA Klet mArOf 

Andrej Kalamar / 2009 

Naslov: Mačkovci 35, 9202 

Mačkovci 


ob 16.00 in 17.00 

Neprecenljive lepote naravne 

vinorodne krajine so bile povod 

za oživitev več kot 120 let starega 

dvorca in postavitev vinske kleti 

nove blagovne znamke vrhunskih 

vin Marof. Nova klet preproste 

oblike po zgledu podeželske gradnje 

je postavljena v liniji objektov 

na južni strani grebena. Večina 

prostorov je skritih pod zemljo. 

Fasada povzema barvo zemlje in 

obliko opor za trte.

40 


Gledališče Park 

Kema Puconci 

Arcont 

Spominski dom Števana Küzmiča 

Gledališče Park 

Andrej Kalamar 

Naslov: Ulica Štefana Kovača 30, 

9000 Murska Sobota 


ob 11.00 

Kino Park je bil zgrajen v petdesetih 

letih 20. stoletja po načrtih 

arhitekta Franceta Novaka in 

je zavarovan kot arhitekturna 

dediščina. Ohranjeni so bili vsi 

pomembni arhitekturni elementi, 

dodana pa je bila večja sodobna 

dvorana. S spremembo programa 

v gledališko in koncertno dvorano 

si Murska Sobota utrjuje položaj 

regionalnega središča in ohranja 

kakovostno arhitekturo slovenske 

moderne. 

arcont 

Atelje Ostan Pavlin / 2007 

Naslov: Mele pri Gornji Radgoni 


ob 10.00 

Poslovni objekt ima poudarjeno 

velik nadstrešek nad vhodom, ki 

simbolizira sodobni baldahin kot 

označevalec vhoda na območje 

uspešne tovarne. Izrazita prepoznavna 

podoba ločuje objekt od 

drugih v anonimni industrijski 

coni. 

kema Puconci 

Bojan Lebar / 2005 

Naslov: Puconci 109, 9201 

Puconci 


ob 12.00 

Poslovna stavba hitro rastočega 

podjetja Kema Puconci je postavljena 

na krajinski rob, na prelom, 

ježo. Zahodno fasado ima odprto, 

stekleno, nižji del z vhodnim delom 

pa je zaprt. Prelom je značilen 

tudi za notranjost s prostorskim zamikom 

etaž, vendar stavba vse eno 

deluje enotno. V stekleni fasadi se 

zrcali slika pokrajine. 

SPominSki dom 

števana küzmiča 

Bojan Lebar / 2009 

Naslov: Puconci 79, 9201 Puconci 


ob 13.30 

Spominski dom se po obliki 

zgleduje po hišah v bližnji okolici. 

Njegova preprosta zasnova ustreza 

različnim namenom, zaradi 

katerih je bil zgrajen. Črni okvir 

nad vhodnimi vrati predstavlja 

portal, ki nakazuje smer vstopa. Po 

potrebi lahko postane kulisa za improvizirani 

oder ob prireditvah. V 

nadstropju sta knjižnica s čitalnico 

in občasni razstavni prostor.


Sončna hiša 

Mladinski center 

in hotel Ajdovščina 

Oče panonskih hrastov 

Počitniška hišica v Ankaranu 

Sončna hiŠa 

AKSL arhitekti / 2007 

Naslov: Banovci 3c, 9241 Veržej, 

Slovenija 


ob 17.00 in 18.00 

Design boutique hotel Sončna hiša 

je nastal v preurejeni stanovanjski 

hiši, ki ji je bil dodan pritlični 

objekt za wellness. Materiali in 

celostna podoba objekta so poenoteni. 

Notranja oprema je oblikovana 

racionalno in se tematsko 

navezuje na namembnost vsakega 

prostora. Prijetnost in zlitost z 

okolico, doseženi z naravnimi materiali, 

dodatno poudarja zunanja 

ureditev z avtohtonim rastlinjem. 

oče panonSkih hraStov 

Atelje Ostan Pavlin / 2005 

Naslov: Zgornje Konjišče 


ob 12.00 

Za poldrugo tisočletje staro deblo 

mogočnega hrasta, poimenovano 

oče panonskih hrastov, ki 

so ga našli ob mrtvem rokavu 

reke Mure, je bila na Apaškem 

polju z majhnimi sredstvi izdelana 

zanimiva nadstrešnica. Simbolizira 

arhaičnost teme in hkrati govori o 

sodobnih konstrukcijskih načelih. 

Zato je panonsko regionalna in 

hkrati odprto univerzalna. 

počitniŠka hiŠica 

v ankaranu 

Jurij Kobe / 2004 

Naslov: Ivančičeva 4c, 6281 

Ankaran 


ob 13.00 in 14.00 

Počitniška hišica stoji na kraju, ki 

ima razgled na ves Koprski zaliv, 

vendar je zaradi lepšega pogleda 

glavna bivalna enota v prvem 

nadstropju. Ima veliko teraso, ki 

stanovanje podaljša. Hiša je orientirana 

tako, da je varna pred burjo, 

pozimi dobro osončena, poleti pa 

so velike steklene površine v senci. 

Ker je v hiši malo prostora, je oprema 

zahtevala precej domiselnosti. 



mladinSki center 

in hotel ajdovŠčina 

Janko Rožič, Gašper Drašler / 2011 

Naslov: Cesta IV. prekomorske 

61a, 5270 Ajdovščina 


ob 11.00 

Mladinski hostel Ajdovščina je 

nastal v stavbi nekdanje italijanske 

vojašnice. Prenova je izpeljana 

iz stare lokalne tradicije, tako da 

v različnih oblikah prepoznamo 

tradicionalne elemente. Prostori 

so odprti navzven: strešna okna 

se odpirajo v krošnje topolov, 

hodniki proti okenskim režam na 

fasadi, južna soba z velikim oknom 

postane del parka s platanami. 

Sobe so oblikovane domiselno in 

privlačno.

42 



Sedež UP in FHŠ v Kopru 

Muzej slovenskih filmskih igralcev v Divači 

Iaquin 

Nebesa 

Sedež UP in FHŠ v KoPrU 

Plusminus30 / 2007 

Naslov: Titov trg 4, 6000 Koper 


ob 12.00 

Prenovljeni Armerija in Foresterija 

ter na novo zgrajeni objekt 

Fakultete za humanistične študije 

oživljajo staro jedro Kopra, hkrati 

pa s funkcionalno zasnovo, ki 

olajša orientacijo, omogočijo sodoben 

visokošolski študij. Objekti 

univerze predstavljajo kakovosten 

preplet starega in novega. V obeh 

prenovljenih so prikazane njune 

zgodovinske preobrazbe, novi pa je 

z njima v dialogu. 

MUzej SlovenSKiH 

FilMSKiH igralcev 

Matjaž Bolčina, Ernest Milčinovič, 

Teja Savelli / 2011 

Naslov: Kraška cesta 25, 6215 

Divača 


ob 10.00 

Muzej je urejen v stari kraški 

domačiji, domu igralke Ite Rine. 

Stavba je bila v sodelovanju s 

konservatorsko stroko v celoti 

restavrirana in ostaja dominantni 

objekt kompleksa, gospodarski 

poslopji pa sta postali glavna 

razstavna objekta. Nekdanji hlev je 

višinsko razdeljen z novo, na nosilce 

obešeno stropno konstrukcijo, 

ki je občutljivo položena na stare 

zidove. 

iaqUin 

Studio UR.A.D., Boštjan Kikelj, 

Klemen Pavlin / 2011 

Naslov: Vipolže 3, 5212 Dobrovo 


ob 16.00 in 17.00 

Mlada vinska blagovna znamka 

Iaquin celostno odraža sodobni 

slog mladih lastnikov, pa tudi turistični 

slog, ki pri nas šele nastaja. 

Lokacija objekta in celostna grafična 

podoba znamke (Studio Botas) 

sta bili izhodišče za oblikovanje 

minimalistične črne stavbe, ki je 

povezana z naravo. Značilnosti 

briške hiše so nadgrajene z arhitekturnimi 

potezami, ki dodajajo 

bivanju v hiši posebno ugodje. 

PočitniŠKo naSelje nebeSa 

Rok Klanjšček, Klemen Pavlin, Aljaž 

Lavrič 

Naslov: Livek nad Kobaridom, 

Livek 39, 5222 Kobarid 


ob 14.00 

Bivalno-turistični kompleks sestavljajo 

štirje bungalovi in skupna 

stavba. Načrtovanje sledi vzorcu 

razpršene gradnje v visokogorju, a 

hkrati upošteva izjemne lokacijske 

danosti. Hišice so združene v gručo, 

med njimi pa se odpirajo enkratni 

razgledi na okolico. Objekti 

imajo velike steklene površine, ki 

zabrišejo mejo med zunanjostjo 

in notranjostjo. Pri gradnji so 

bili uporabljeni naravni lokalni 

materiali, obdelani s prefinjenimi 

podrobnostmi.


Hiša ZTR1A 

Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede 

In, ali 

FERI 

Hiša ZtR1a 

id:doma, Tatjana Kerčmar, Iztok 

Prosen / 2010 

Naslov: Za tremi ribniki 1a, 2000 

Maribor 


ob 16.00 in 17.00 

Oblika in velikost hiše izhajata iz 

urbanističnih pogojev glede minimalnih 

odmikov od roba parcele. 

Zasnovana je kot trak, ki se vije po 

robu parcele in ustvarja različne 

stopnje zasebnosti v hiši. Na južno 

stran se pritličje v celoti odpira s 

stekleno steno. Tako se notranjost 

objekta dobesedno spaja z zunanjostjo, 

hiša pa se podaljša v park. 



in, ali 


Naslov: Podlipovica 41, 1411 Izlake 


ob 11.00 in 12.00 

Domačijo, ki je včasih stala na 

parceli, je bilo zaradi dotrajanosti 

treba porušiti. Nova hiša njeno 

postavitev ohranja in izkorišča 

naklon terena, v katerega je deloma 

vkopana, deloma pa je nanj 

položena. Fasada posnema vzorec 

kozolca. Etaži sta zamaknjeni, tako 

da je na eni strani nastal nadstrešek, 

na drugi pa svetloba prodira v 

spodnje nadstropje. 



Fakulteta Za kmetijstvo 

in biosistemske vede 

David Mišič, Ljubo Mišič, Aleš 

Koprivšek / 2008 

Naslov: Pivola 10, 2311 Hoče 


ob 10.00 

Prenova gradu temelji na iskanju 

sozvočij med starim in novim. Novi 

objekt je odmaknjen od gradu 

in mu je v proporcih podrejen. V 

nasprotju z njegovo monumentalnostjo 

in zaprtostjo je oblikovan 

transparentno in vzpostavlja stik z 

okoliško naravo. Objekta povezujeta 

enako tlakovanje okolice in skupna 

ploščad pred zvonikom, kjer 

prijetno ozračje ustvarjata vodni 

motiv in učilnica na prostem. 

Fakulteta FeRi 

David Mišič, Ljubo Mišič / 2006 

Naslov: Smetanova ulica 17, 

Maribor 


ob 15.00 

FERI zaseda vrzel med obstoječimi 

objekti. Oblikovana je introvertirano, 

z veliko osrednjo avlo. Ta je 

naravno osvetljena in povezuje tri 

sklope fakultete, velike predavalnice, 

učilnice in laboratorije ter blok 

kabinetov, ki imajo oblikovane 

notranje fasade. Zunanja fasada 

objekta je bolj zaprta. Izvedena 

je iz patiniranih cinkovih plošč v 

pravilnem horizontalnem rastru, 

ki ga prekinjajo na videz naključno 

zarezane odprtine.

44 



Vrtec Kidričevo 

Mariborski stadion 

Celjska koča 

Športna dvorana Kidričevo 

Vrtec KidričeVo 

Mojca Gregorski, Ajda Vogelnik 

Saje / 2008 

Naslov: Kajuhova 10a, 2325 

Kidričevo 


ob 12.00 

Vrtec Kidričevo stoji na ravnini Ptujskega 

polja. Sestavljajo ga tri krila, 

med katerimi so odprte zelene 

površine z drevesi. Velike steklene 

površine omogočajo izmenjavo 

pogledov med vsemi notranjimi 

in zunanjimi prostori. Domiselno 

oblikovana notranjost deluje na 

otroke stimulativno, usmerjevalno 

in izobraževalno. Notranjost vrtca 

se lahko spreminja, kar omogoča 

njegovo povečanje z osmih na 

deset enot. 

MariborsKi stadion 

ofis, Multiplan / 2008 

Naslov: Mladinska ulica 29, 2000 

Maribor 


ob 17.00 

S preureditvijo multifunkcionalnega 

športnega igrišča z 

zanimivo betonsko tribuno iz 

60. let je Maribor dobil sodoben 

nogometni stadion za 12.500 

gledalcev. Premišljena in natančno 

izpeljana zasnova, ki s svojo obliko 

ustreza staremu betonskemu loku, 

navidezno preproste zaobljene 

oblike novega objekta in preprosti 

osnovni gradbeni materiali naredijo 

stadion prepoznaven tudi v 

svetovnem merilu. 

celjsKa Koča 

Arhitektura Krušec / 2007 

Naslov: Pečovnik 31, 3000 Celje 


ob 14.00 

Oblika nove koče upošteva izpostavljeno 

lego na pobočju, tako da 

je skupaj s sončno teraso postala 

svojevrstna krajinska dominanta. 

Panoramski pogled proti dolini 

je največja atrakcija koče, zato je 

notranjost oblikovana tako, da je 

od koderkoli mogoč pogled proti 

okoliškim krajinskim vedutam. 

Neločljiva povezanost z neokrnjeno 

okoliško naravo je očitna tudi 

na fasadi nove Celjske koče, saj 

je v celoti izvedena iz vodoravno 

položenih macesnovih letev. 

Športna dVorana 

KidričeVo 

Mojca Gregorski, Ajda Vogelnik 

Saje / 2011 

Naslov: Kajuhova 10a, 2325 

Kidričevo 


ob 13.00 

Dvorana je dober primer anonimne 

in natančno izvedene zgradbe, 

ki se nevsiljivo, a prepričljivo vključuje 

v svojo okolico. Njen volumen 

je vkopan v teren in tako prilagojen 

merilu prostora. Nadzemni 

del je optično znižan z dinamično 

horizontalno potezo strehe, ki s 

svojim temnim volumnom lebdi 

nad pokrajino in s čelnimi previsi 

uokvirja poglede v gozd. V prečni 

smeri je stavba transparentna in 

obojestransko predrta z okenskimi 

cezurami, ki prepuščajo poglede 

skozi dvorano v pokrajino.


Knežji dvorec 

Vetrinjski dvorec 

Grajska pristava v Ormožu 

Vinska klet Škalce 

Ureditev Knežjega dvorca 

Jernej Gartner, Brigita Babnik, 

Tanja Gobov / 2010 

Naslov: Knežji dvorec Celje, Trg 

celjskih knezov 8, 3000 Celje 


ob 11.00 

Knežji dvorec je pomemben 

spomenik državnega pomena in 

prepoznavna prostorska dominanta 

v mestnem jedru Celja. Njegova 

prenova poteka po fazah. Namenjen 

bo muzejskim, galerijskim, 

reprezentančnim in kongresnim 

dejavnostim. Novi elementi se 

zadržano vključujejo v obstoječo 

rimsko in gotsko strukturo, zato 

je bila pri oblikovanju posebna 

pozornost namenjena oblikovni 

in materialni diskretnosti novih 

elementov. 

grajsKa pristava 

v ormožU 

Maruša Zorec, Maša Živec, Žiga 

Ravnikar / 2011 

Naslov: Grajski trg, 2270 Ormož 


ob 14.00 

Arhitekturna prenova grajske 

pristave vključuje obnovo in predstavitev 

pritličnih starih objektov z 

nekaj novimi dodatki. Del stavbe 

je namenjen arheološkoetnografski 

zbirki Pokrajinskega muzeja 

Ptuj Ormož, drugi del pa Glasbeni 

šoli Ormož. Skupna točka novih 

posegov v obstoječo stavbo je 

opeka kot lokalni gradnik. Z njeno 

uporabo se pri prenovi pristave poskuša 

nadaljevati tradicija lokalne 

gradnje, ki ima svoje začetke že v 

prazgodovini. 

vetrinjsKi dvorec 

Maruša Zorec, Matjaž Bolčina / 

2009 

Naslov: Vetrinjska ulica 30, 2000 

Maribor 


ob 16.00 

Med prenovo baročnega dvorca so 

arhitekti in konservatorji odkrivali 

različne zgodovinske sloje in jih 

poskušali zanimivo prikazati. 

Objekt so očistili vsega odvečnega 

in poudarili njegove kakovostne 

značilnosti ter jih dopolnili s 

sodobnimi arhitekturnimi posegi. 

Dvorec je zanimiv v prostorskem 

in doživljajskem smislu. V njem bo 

sedež Evropske prestolnice kulture 

2012. 

vinsKa Klet ŠKalce 

Andrej Kemr, Igor Škulj 

Naslov: Škalce 80, 3210 Slovenske 

Konjice 



Vinska klet Škalce bi po prvotnih 

predpisih morala biti prostostoječi 

objekt z dvokapno streho, velik 

3500 kvadratnih metrov in visok 

12 metrov. Da bi ohranili vinorodno 

pokrajino neokrnjeno, so 

arhitekti predlagali vkopani objekt, 

ki ga osvetljujejo svetlobni atriji. 

Obodni zidovi izdolbenih notranjih 

prostorov dopolnjujejo krajinsko 

sliko in popeljejo obiskovalca v 

notranjost kompleksa.

46 


Lutkovno gledališče Maribor 

Poslovna stavba Menerga 

Hiša R 

Vrt vile Beli dvor 

Lutkovno gLedaLišče 

Maribor 

Jurij Kobe, Rok Žnidaršič / 2010 

Naslov: Vojašniški trg 2, 2000 

Maribor 


ob 15.00 

Lutkovno gledališče Maribor deluje 

v davno opuščenem, a prenovljenem 

minoritskem samostanu. Pri 

prenovi je bila večina kakovostnih 

baročnih elementov stavbe ohranjenih. 

Velika dvorana, odrski stolp 

in vsa tehnologija so postavljeni 

v nov prostor v samostanskem 

atriju. Razsežnost velike dvorane 

se lahko s premično tehniko stene 

prilagaja ozračju v predstavah. 

PosLovna stavba Menerga 

Nande Korpnik / 2003 

Naslov: Zagrebška cesta 102, 

2000 Maribor 


ob 11.00 

Investitor je želel prepoznavno 

zgradbo, ki je zasnovana tehnološko 

napredno in se odlikuje z 

vzorno majhno porabo energije. 

Objekt, ki abstraktno povzema 

obliko vodne kaplje, je zasnovan 

kot armiranobetonski skelet, 

zaprt z betonskim ovojem opazne 

rdeče barve. Stoji v industrijskem 

predelu, od neposredne okolice pa 

ga ločuje pas dreves. 

Hiša r 

Bevk-Perović arhitekti / 2008 

Naslov: Ribčev Laz 1, Bohinjsko 

jezero 


ob 14.00 in 15.00 

Hiša R je preprosta in abstraktna. 

Vsak njen element je izraz dvojnosti 

njenih pogojev: njeno telo 

spominja na začasno kočo, hkrati 

pa je geometrijska abstrakcija. 

Okna in vrata se pojavijo le, kadar 

jih potrebuješ, kadar pa hiša ni v 

uporabi, okna preprosto izginejo 

na zabrisani površini. Les, naravni 

gradbeni material, s časom vse 

bolj sivi, streha, ki naj bi hišo 

varovala pred vplivi vremena, pa je 

tanka, komaj vidna površina. 



viLa beLi dvor in vrt 

Boris Podrecca, Studio AKKA / 

2009 

Naslov: Cesta svobode 29, 4260 

Bled 


ob 16.00 in 17.00 

Vrt ob vili Beli dvor leži na pretežno 

strmem terenu, ki ga pokriva gozd. 

Poti in kamnoseški detajli pričajo 

o zgodovinski doživljajski vrednosti 

območja. Na eni strani se odpirajo 

izjemni pogledi na Blejsko jezero, 

na drugi pa strmo, z gozdom 

pokrito območje skriva zanimive 

ambientalne vrednosti z že obstoječo 

stražarnico, zbirališči za vodo 

in reliefnimi uravnavami. Nova 

ureditev ohranja in nadgrajuje 

obstoječe ambientalne kakovosti. 

Ogledi so omejeni na 15 obiskovalcev. 

Potrebna je rezervacija.


Čufarjev trg 

Bivak pod Grintovcem 

Kolesarska pot Bohinj 

Slovenski planinski muzej 

ČufarjeV trg 

Scapelab, Bruto / 2003 

Naslov: Čufarjev trg, 4270 

Jesenice 


ob 11.00 

Čufarjev trg je verjetno najpomembnejša 

jeseniška urbana 

površina. Obkrožajo ga pomembni 

objekti javnega značaja: gimnazija, 

kino, gledališče in knjižnica. 

Ureditev ustvarja pestro večnamensko 

površino, ki se uporablja 

kot mestni trg ter koncertno 

in družabno prizorišče hkrati. 

Osrednji del trga je vodni element, 

ki z računalniško krmiljenimi črpalkami 

in ventili ustvarja različne 

slike vodnih curkov. Uporaba 

cenejših materialov je nadgrajena 

z grafično podobo površine, ki jo je 

mogoče z barvanjem vsakih nekaj 

let osvežiti. Kontakt in prijave: 

izobrazevanje@mao.si 

BiVak pod griNtoVcem 

Miha Kajzelj / 2009 

Naslov: Kamniške Alpe, Legarji 

pod Skuto 

Objekt bo odprt v soboto in nedeljo 

brez vodenja. 

Bivak je postavljen v Kamniških 

Alpah na Velikih podih pod Grintovcem 

na gorski planoti 2080 

metrov nad morjem kot orientir 

v obsežni in nepregledni kraški 

pokrajini. Je ves čas odprto in 

brezplačno zavetišče za gornike. 

Zasnova upošteva vse zahteve 

alpinske gradnje – dobra izolacija, 

minimalni poseg v pokrajini in 

minimalna teža objekta, ki so 

ga na izbrano mesto pripeljali s 

helikopterjem. 

kolesarska pot BohiNj 

Atelje Ostan Pavlin / 2011 

Naslov: začetek kolesarske poti 

pred Bohinjsko Bistrico 


ob 11.00 

Kolesarska pot Bohinj je previden 

poseg v občutljivo krajino. Upošteva 

naravno in kulturno dediščino. 

Ob poti so počivališča in spremljevalna 

oprema, ki se po obliki in 

materialih navezuje na lokalno 

tradicijo. Za Bohinj, kjer je aktivni 

turizem vodilo, je to vsekakor 

strateški projekt, za vse prihodnje 

tematske kolesarske poti pri nas 

pa vzorčni primer dobre prakse. 

Izhodišče vodenja: pred Bohinjsko 

Bistrico tik pred mostom čez 

Savo se zavije desno, po približno 

50 metrih je začetek poti. V deževnem 

vremenu vodenja ne bo. 

sloVeNski plaNiNski muzej 

Boris Leskovec, Alja Vehovec, Rok 

Kajtna / 2009 

Naslov: Triglavska cesta 49, 4281 

Mojstrana 



Muzej v Mojstrani stoji v naravnem 

okolju, med potokom Bistrica in 

cesto, ki vodi v ledeniško dolino 

Vrata. Po obliki, barvi in vzorcu 

spominja visokogorska planšarska 

zavetišča. Objekt se s svojo 

postavitvijo v prostor prilagaja 

merilu kraja, z okni pa obrača proti 

najlepšim pogledom. Zasnovan je 

energijsko varčno.

48 



Vila Mon Repos 

Sodniški stolp v Zaki 

G-vile 

Tribune ciljne regatne arene v Zaki 

G-VILE 

Marjeta Fendre, Peter Ličen / 2010 

Naslov: Camping Bled, Kidričeva 

10c, 4260 Bled 


ob 13.00 in 14.00 

G-vila je začasna turistična nastanitvena 

enota za dva, nekakšen 

lesen šotor. Objekt je zasnovan po 

zgledu avtohtonega zasilnega bivališča 

gozdarjev, ki je bilo v izvirni 

obliki krito z drevesnim lubjem in 

se je imenovalo kožarica. Vsi konstrukcijski 

deli, izolacija in notranja 

oprema so iz naravnih, kemično 

neobdelanih materialov. 

SodnIškI StoLp 

Sandra Banfi Škrbec, Miha Kajzelj, 

Iztok Kavčič, Iztok Lemajič / 2010 

Naslov: ciljna regatna arena v 

Veliki Zaki na Bledu, Bled 


ob 15.00, zbirno mesto pred veslaškim 

hangarjem v Mali Zaki 

Za potrebe veslačev je urejen 

Veslaški park v Mali Zaki in 

zgrajen nov sodniški stolp. Stolp 

je zasnovan kot nevidni stolp v 

naravi, sestavljen iz treh ploščadi, 

med seboj povezanih s tankimi 

stebri. Sočasno je bil urejen tudi 

zaliv Velika Zaka s potjo, klopjo in 

novim pločnikom. 

trIbunE cILjnE 

rEGatnE arEnE 

multiplan arhitekti / 2010 

Naslov: Veslaška promenada v 

Veliki Zaki, Bled 


ob 15.00, zbirno mesto pred veslaškim 

hangarjem v Mali Zaki 

V sklopu celovite prenove veslaškega 

centra na Bledu so na strmem 

bregu jezera nastale tribune v 

ciljni areni. Njihova oblika in izbor 

materialov izhajata iz zahtevane 

funkcije ter navezave na občutljivo 

naravno okolje. Tribune imajo 

spodnji, odprti del s sedišči ter 

zgornji, zaprti del, namenjen 

komentatorjem in prostoru za VIP. 

Objekt je prekrit s pohodno streho, 

ki se uporablja tudi kot terasa. 

VILa Mon rEpoS, IEdc 

poSLoVna šoLa bLEd 

Ravnikar Potokar arhitekturni biro, 

Tanja Košuta, Robert Potokar / 

2008 

Naslov: Prešernova c. 33, 4260 

Bled 


ob 17.00 

Vila Mon Repos, tretji objekt, ki 

zaokroža kompleks Poslovne šole 

Bled, stoji na mestu stare vile 

in ohranja njeno orientacijo in 

obliko. Fasada je spodaj obložena 

z lesenimi lamelami iz cedrovine, 

ki na sodoben način povzemajo 

elemente odstranjene vile, v zgornjem 

nadstropju pa je steklena. 

Klet pogleda iz terena kot streha 

velikih predavalnic. Nad njo je 

urejena ozelenjena terasa pred 

družabnim prostorom v pritličju.


Posestvo Pule 

Zidanica na Straški gori 

Trg in zunanji oltar na Brezjah 

Vrtec Šentrupert 

TRg in zunanji olTaR 

na BRezjah 

Maruša Zorec, Martina Tepina / 

2008 

Naslov: Brezje 72, 4243 Brezje 


ob 11.00 

Izhodišče oblikovanja odprtega 

oltarja je Plečnikov projekt trga, 

ki je nastal v poznih tridesetih 

letih. Usmeritev trga je v novem 

projektu zasukana vzdolžno, tako 

da so verniki blizu dogajanja. Ko 

je oltar zaprt, cerkv eno pročelje 

z Vurnikovimi mozaiki obvladuje 

trg, ko pa se odprejo velika temna 

vrata, oltar zasije s prijetno osvetljenim 

ozadjem. 

pRenoVa ziDaniCe 

Rok Žnidaršič, Jerneja Fischer Knap 

/ 2011 

Naslov: Straška gora, Gorenje 

Polje, 8350 Dolenjske Toplice 


ob 14.00 in 15.00 

Prenovljena zidanica ohranja 

stare kamnite zidove, v katere 

je poseženo zgolj toliko, kot je 

zahtevala statična sanacija. Več je 

sprememb v zgornjem nadstropju, 

ki je dobilo novo leseno konstrukcijo 

in velika okna v zatrepih s 

pogledi na vinograde. Namesto 

grabljam, motikam in kolom je 

leseno podstrešju zdaj namenjeno 

bivalnemu prostoru z zgolj 14 m2. 

Leseno ostrešje je zasnovano kot 

fasadna opna z več sloji, notranji 

je steklen, zunanji pa lesen. 

posesTVo pule 

Rupert Gole / 2009 

Naslov: Drečji Vrh 16, 8231 

Trebelno 


ob 12.00 

Posestvo Pule zdaj obsega 19 

objektov, ki se uporabljajo v turistične 

namene. Stari del je v celoti 

obnovljen oziroma rekonstruiran. 

Pomembno stavbarsko etnološko 

vrednost pri obnovi je pomenila 

vnovična vzpostavitev in materializacija 

pozabljenih veščin slovenskih 

tradicionalnih obrti. Novi 

objekti so odmaknjeni od starih 

in se s postavitvijo prilagajajo naravni 

pokrajini ter s starim delom 

tvorijo skladno celoto. 

lesen nizkoeneRgijski 

VRTeC šenTRupeRT 

David Tušar / 2010 

Naslov: Šentrupert 57, 8232 

Šentrupert 


ob 10.00 

Vrtec v Šentrupertu je eden redkih 

trajnostno zasnovanih javnih 

objektov v Sloveniji. Je energijsko 

varčen in spoštljiv do okolja, saj so 

v njem uporabljeni naravni materiali, 

predvsem les. Za ogrevanje 

se uporablja lokalni obnovljivi 

vir – lesni sekanci. Arhitekturno 

oblikovanje steklenih površin 

zmanjšuje rabo energije. Celotna 

arhitekturna zasnova je podrejena 

dobremu počutju uporabnikov v 

vseh letnih časih in vremenskih 

razmerah.

50 



Dom upokojencev 

Šmarje pri Jelšah 

Knjižnica Grosuplje 

Hotel Rakar 

Športna dvorana Podčetrtek 

Mestna knjižnica 

Grosuplje 

Abiro / 2007 

Naslov: Adamičeva cesta 15, 1290 

Grosuplje 


ob 10.00 

Knjižnica domuje v dozidanem 

krilu ob prenovljeni spomeniško 

zavarovani meščanski stavbi, v kateri 

je bila knjižnica nekoč. V stari 

stavbi so zdaj pisarne in dvorane. 

Novi objekt, ki je dvakrat večji, z 

nevtralno podobo pušča staremu 

dominantno vlogo, saj ga lomljena 

fasada navidezno pomanjša. 

V notranjosti knjižnice je velik 

pretočni prostor, ki ga odlikujeta 

kakovostna naravna svetloba in 

tehnološka dovršenost. 

Športna dvorana 

podčetrtek 

Enota 

Naslov: Zdraviliška cesta 23, 3254 

Podčetrtek 


ob 14.00 

Občinska športna dvorana ni 

namenjena le športu, ampak je 

tudi glavna občinska dvorana za 

kulturne dogodke. Prav ta dvojna 

vloga je bila izhodišče za njeno 

oblikovanje. Osnovni oblikovni 

nosilec je »rdeča preproga«, ki 

obiskovalce pripelje do prireditev v 

objektu. Slovesnost dostopa zvečer 

poudarja tudi svetlobni ornament 

na fasadi. 

prizidek 

k doMu upokojencev 

ŠMarje pri jelŠah 

Jereb Budja arhitekti / 2009 

Naslov: Rakeževa 8, 3240 Šmarje 

pri Jelšah 


ob 15.00 

Prizidek Doma upokojencev v 

Šmarju pri Jelšah po obliki sledi 

obstoječi stavbi, lesena fasada 

pa ga naredi domačnega. Novi 

del doma obsega devet sob za 

oskrbovance in dvorano za družabna 

srečanja, na vrhu je terasa z 

rožnim vrtom. 

hotel rakar 

BAZAA®, Tomaž Slak, Klemen 

Vodnik / 2008 

Naslov: Gorenje Ponikve 8, 8210 

Trebnje 


ob 13.00 

Kompleks Gostišča Rakar je 

zasnovan kot domačija z glavnim 

objektom (gostilna) in pomožnim 

gospodarskim objektom (hotel). 

Novi objekt hotela je manjši in 

ima podrejeno vlogo. Zasnovan 

je podolžno, sobe so nanizane na 

vzhodni – sončni strani, na hrupni 

strani vhoda v gostilno je hodnik. 

Ozkost objekta omogoča nižjo streho, 

ki se dobro vklopi v podeželsko 

okolje, arhitekturo dolenjskega 

podeželja pa povzemata tudi uporabljena 

materiala – kamen in les.


Hotel Balnea 

Hostel Situla 

Stanovanjsko-poslovni objekt 

v Novem mestu 

Orhidelia 

Hotel Sotelia 

Hostel situla 

BAZAA®, Tomaž Slak / 2008 

Naslov: Dilančeva ulica 1, 8000 

Novo mesto 


ob 16.00 

Hostel obsega znamenito nekdanjo 

Restavracijo pri Vodnjaku, 

nekdanja stanovanja nad njo ter 

sosednjo hišo za vogalom. Hiši sta 

povezani z vmesnim volumnom 

nad pokritim prehodom na vrt. Ker 

je hostel v starem mestnem jedru, 

je zunanja podoba hiš ostala 

nespremenjena, notranjost pa je 

popolnoma prilagojena potrebam 

mladinskega hotela. Sobe si sledijo 

skozi labirint prehodov, stopnišč 

in zunanjih hodnikov in se končajo 

s prijetnimi skupnimi ležišči v 

mansardi. K celostni podobi hostla 

spadata tudi oblikovana oprema 

in grafična podoba. 

Hotel Balnea 

Alenka Dešman, Dušan Končar / 

2008 

Naslov: Zdraviliški trg 7, 8350 

Dolenjske Toplice 


ob 16. in 17.00 

S hotelom Balnea so Terme 

Dolenjske Toplice nadgradile 

ponudbo ter prostorsko zaokrožile 

sklop objektov v zgodovinskem 

jedru naselja. Arhitektura hotela 

poskuša preseči zgolj funkcionalnost 

in teži h kakovosti prostorskega 

doživetja, ki bi navdušila 

uporabnike hotela in obiskovalce 

okolice. Zunaj so ustvarjeni novi 

prostori za druženje, v notranjosti 

pa so prostori oblikovani preprosto, 

a vendar bogato – z materiali, 

barvami, teksturami in svetlobo. 

Wellness oRHidelia 

Enota / 2009 


Podčetrtek 


ob 13.00 

Wellness Orhidelia je tretji v vrsti 

projektov, ki jih je biro Enota zasnoval 

v Termah Olimia. Območje 

je že zelo pozidano, zato je oblikovanje 

velikega objekta vodila želja 

po njegovi neopaznosti. Stavba 

je postavljena pod zemljo, njena 

streha pa je glavna sprehajalna 

pot v kompleksu. 

Wellness Hotel sotelia 

Enota / 2006 


Podčetrtek 


ob 12.00 

Wellness Hotel Sotelia stoji med 

dvema starejšima hoteloma. 

Glavna skrb pri načrtovanju je 

bila izogniti se veliki stavbni masi, 

predlagani v projektni nalogi, ki bi 

pretrgala še zadnji stik z gozdom 

v ozadju. Volumen hotela je zato 

razbit na manjše dele, razporejene 

na različnih višinah, in se prilega 

pobočju. 

stanovanjsko-poslovni 

oBjekt 

Matej Vozlič, Vesna Vozlič / 2011 

Naslov: Kratka ulica 1, 8000 Novo 

mesto 


ob 17.00 

Stanovanjsko-poslovni objekt v 

središču Novega mesta sestavljata 

manjši, med seboj povezani enoti. 

Poslovni del stoji ob cesti, stanovanjski 

pa je umaknjen proti vrtu. 

Znotraj sta med seboj povezana. 

Vmesni del se navzven nadaljuje 

v lepo teraso s pogledom na 

notranji vrt.

Gradnja danes in jutri 

GRADBENA PRILOGA 

Delo, d. d., Dunajska 5, Ljubljana 

19. oktobra v prilogi


Pregled dogodkov 

Arhitekturni kolesarski krog 

Kolesarski ogled 

KDAJ: sobota, 8. 10., ob 10.00; nedelja, 9. 10., 

ob 10.00 

KJE: zbirno mesto na Kongresnem trgu, 

Ljubljana 

Vodeni kolesarski ogled ljubljanske arhitekturne 

dediščine. Pogoj: tehnično brezhibno kolo 

in upoštevanje prometnih predpisov in navodil 

organizatorjev. Na poti si bomo ogledali stvaritve 

arhitektov Plečnika, Šubica in Ravnikarja. 

Kolesarski krog bo trajal približno dve uri. 

Vodi: Ljubljanska kolesarska mreža. 

Dostopnost za vsakogar 

Predstavitev 

KDAJ: sobota, 8. 10., ob 10.00, 11.00 in 12.00 

KJE: Breg, Ljubljana 

Delavnico bosta vodila arhitekta Janja Smerke 

Šikovc in Miha Skok. 

V soboto, 8. 10., ob 17.00 bo odprtje razstave 

izdelkov z dopoldanske delavnice in vodeni 

ogled Župnijskega doma z arhitektoma Rokom 

Bendo in Miho Skokom. 

Arhitekturni ogled Ljubljane za družine 

Vodeni ogled 

KDAJ: sobota, 8. 10., ob 11.00 

KJE: Tromostovje, Ljubljana 

Arhitekta Špela Kuhar in Robert Potokar, avtorja 

vodnika arhitekturnih sprehodov in ogledov Gremo 

v mesto, bosta pripravila vodstvo po Ljubljani 

posebej za otroke. 

Arhitekturni in urbanistični 

ogled Murske Sobote 

Vodeni ogled 

KDAJ: nedelja, 9. 10., ob 12.00 

KJE: Avla gledališča Park, Ulica Štefana Kovača 

30, Murska Sobota 

Arhitekturni in urbanistični ogled Celja 

Vodeni ogled 


KJE: Trg celjskih knezov, Celje 

Arhitekturni in urbanistični ogled Celja z arhitektom 

Gorazdom Furmanom, predsednikom Društva 

arhitektov in urbanistov Celje. 


ogled Velenja 

Vodeni ogled 


KJE: zbirno mesto Titov trg, Velenje 

Ste že poskusili z invalidskim vozičkom premostiti 

klančino, robnik pločnika ali se voziti po neutrjeni 

površini? Ste se znašli v množici z zaprtimi očmi? 

Ali ste kdaj komunicirali brez zvokov? Vabimo 

vas, da se za kratek čas preizkusite v vlogi ljudi 

z raznimi senzornimi, gibalnimi ali drugimi telesnimi 

okvarami. Izkusite lahko težave in izzive, ki 

jih vsak dan premaguje približno 170.000 Slovencev, 

in poskusite razumeti ključno potrebo po 

oblikovanju dostopnosti prostorov za vsakogar. 

Predstavitev in dogodek organizirajo: Svet za odpravljanje 

arhitekturnih in komunikacijskih ovir 

Mestne občine Ljubljana (SOAKO), Društvo paraplegikov 

ljubljanske pokrajine, Zveza društev 

slepih in slabovidnih Slovenije, Projekt g. 

Hišica iz kock – Delavnica z lego kockami 

Otroška delavnica 


KJE: Župnijski dom Mengeš, Trdinov trg 9, 

Mengeš 

Arhitekturni in urbanistični ogled Murske Sobote 

z arhitektom Andrejem Kalamarjem. 

Arhitekturni in urbanistični ogled Kopra 

Vodeni ogled 


KJE: Titov trg pred vhodom v Univerzo 

Arhitekturni in urbanistični ogled Kopra z arhitektom 

Boštjanom Bugaričem, predsednikom 

Društva arhitektov Obala. 


ogled Maribora 

Vodeni ogled 


KJE: Vetrinjska ulica 30, Maribor 

Arhitekturni in urbanistični ogled Maribora z 

arhitektko Marušo Zorec. 

Arhitekturno-urbanistični ogled mesta Velenje z 

arhitektom Nandetom Korpnikom. 

Visual Acoustics 

Dokumentarni film 

Eric Brickner / 2009 


KJE: Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Pot na 

Fužine 2, Ljubljana 

Dokumentarni film Visual Acoustics: The Modernism 

of Julius Shulman predstavlja življenje in 

kariero Juliusa Shulmana, največjega arhitekturnega 

fotografa, čigar podobe so arhitekturo približale 

širši javnosti. V svoj objektiv mu je uspelo 

ujeti dela skoraj vseh sodobnih in progresivnih 

arhitektov od tridesetih let prejšnjega stoletja 

naprej, med drugim Franka Lloyda Wrighta, 

Richarda Neutre, Johna Lautnerja in Franka 

Gehryja. 

Oblikovanje republike: 

Arhitektura, oblikovanje 

in fotografija v Sloveniji 1991–2011 

Vodenje po razstavi 




MAO praznuje dvajseti rojstni dan Slovenije s 

projektom Oblikovanje republike. Razstava, katalog 

in kratki arhitekturni filmi predstavljajo

54 



Prilogo so pripravili: 

Ana Struna Bregar 

Kristina Dešman 

Karina Cunder Reščič 

Jernej Oblak 

Avtorji fotografij: 

Miran Kambič, Matevž 

Paternoster, Bogdan Zupan, 

Jože Suhadolnik, Peter 

Rauch, Damjan Švarc, 

Aleksander S. Ostan, Hisao 

Suzuki, Aleksander Vujović, 

Katarina Mravlja, Marta 

Vrankar, Dušan Stupar, 

Klemen Vodnik, Jurij Kobe, 

Barbara Jakše Jeršič, Andraž 

Intihar, Nena Gabrovec, 

Miran Juršič, Miha Dobrin, 

Matej Vozlič, Rok Žnidaršič, 

Žiga Okorn, Bor Dobrin, 

Matej Lozar, Marko Modic, 

Andraž Kavčič, Peter Krapež, 

Boštjan Kikelj, Tomaž 

Gregorič, Kristina Dešman, 

Miroslava Andric, Luka Kaše, 

Miha Kerin, Aleš Fevžer, 

Dejan Jerele, Jernej Gartner, 

Damjan Švarc, Blaž Budja, 

Klemen Vodnik, Peter 

Koštrun, Aljoša Rebolj, Sašo 

Kos, Matej Vozlič. 

Izdajo priloge je omogočilo 

podjetje Velux. 

ustvarjalen in v prihodnost zazrt prispevek k praznovanju 

dvajsetletnice slovenske samostojnosti 

– prikazujejo presežke, dobre naložbe in hkrati 

opozarjajo na primanjkljaje ter s tem postavljajo 

vprašanja za prihodnost. 

Vodeni ogledi po razstavi: arhitekt Vasa J. 

Perović. 

Otroška arhitekturna delavnica 

Otroška delavnica 




Nedeljska ustvarjalnica je prostor zabave, igre, 

ustvarjanja in druženja, kjer otroci od 5. do 15. 

leta (mlajši v spremstvu staršev) preživljajo prosti 

čas v spoznavanju arhitekture, oblikovanja 

in fotografije. Tokratna delavnica bo na temo 

arhitekture. 

Koolhaas Houselife 

Dokumentarni film 

Ila Beka, Louise Lemoine / 2008 

KDAJ: nedelja, 9. 10., ob 19.00 

KJE: zunanji prostor rektorata Univerze na 

Primorskem, Koper in 




Film Koolhaas Houselife je iz serije Living Architectures, 

v kateri avtorja Ila Beka in Louise 

Lemoine iščeta drugačen pogled na arhitekturo 

in se odmikata od trenda idealizirane reprezentacije. 

V filmu je predstavljena hiša v Bordeauxu 

svetovno priznanega arhitekta Rema Koolhaasa 

in njeno dnevno intimno življenje skozi pričevanja 

hišnika in čistilke ter drugih ljudi, ki skrbijo 

zanjo, s čimer dobi gledalec nepredvidljiv vpogled 

v prostore in strukturo stavbe. 

Vzdrževanje zgodovinskih parkov 

v državni lasti 

Odprtje razstave in predavanje 


KJE: Arboretum Volčji Potok – pri stari upravi 

Javni zavod Arboretum Volčji Potok po naročilu 

ministrstva za kulturo od leta 2004 opravlja 

vzdrževalna in obnovitvena dela v več zgodovinskih 

parkih in vrtovih, ki imajo status kulturnih 

spomenikov in so v lasti Republike Slovenije. Na 

razstavi je pregledno predstavljeno opravljeno 

delo na teh vrtnoarhitekturnih spomenikih. Poudarek 

je na parku gradu Snežnik in Ferrarijevem 

vrtu v Štanjelu. 

Razstava 

OBLIKOVANJE 

REPUBLIKE 

Arhitektura, oblikovanje in 

fotografija v Sloveniji 1991–2011 

30. 6.–23. 10. 2011 

Muzej za arhitekturo in oblikovanje, 

Pot na Fužine 2, Ljubljana 

Odpiralni čas 

Od torka do nedelje od 10.00 do 18.00 

Spremljevalni program je objavljen na 

www.mao.si! 

Program MAO podpirajo 

Medijski pokrovitelji

8. â 9. OKTOBER 2011 - Odprte hiÅ¡e Slovenije

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

8. â 9. OKTOBER 2011 - Odprte hiÅ¡e Slovenije