29.04.2014 Views

Program dela 2013 - Narodna in univerzitetna knjižnica - Univerza v ...

Program dela 2013 - Narodna in univerzitetna knjižnica - Univerza v ...

Program dela 2013 - Narodna in univerzitetna knjižnica - Univerza v ...

SHOW MORE
SHOW LESS

Create successful ePaper yourself

Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.

Specifikacija programa <strong>dela</strong> NUK za leto <strong>2013</strong><br />

16. november 2012<br />

6.5 Varovanje <strong>in</strong> zaščita knjižničnega gradiva<br />

Na področju varovanja <strong>in</strong> zaščite knjižničnega gradiva načrtujemo v letu <strong>2013</strong> naslednje dejavnosti:<br />

− priprava tečaja za knjižnične <strong>dela</strong>vce o osnovah varovanja <strong>in</strong> zaščite knjižničnega gradiva;<br />

− pregledi stanja posebnih zbirk knjižnice, kontrola pogojev hranjenja knjižničnega gradiva ter<br />

svetovanje <strong>in</strong> nabava ustrezne zaščitne opreme za gradivo;<br />

− delovanje Komisije za varovanje knjižničnega gradiva NUK;<br />

− sodelovanje pri razstavni dejavnosti NUK (kontrola pogojev <strong>in</strong> postavitev gradiva);<br />

− sodelovanje v Centru odličnosti za polimerne materiale z raziskavami razgradnje <strong>in</strong> možnosti<br />

stabilizacije celuloze v papirju s povišanimi vsebnostmi kov<strong>in</strong>skih ionov (primer so dokumenti z<br />

železo-tan<strong>in</strong>skim črnilom <strong>in</strong> dokumenti z nekaterimi historičnimi barvili).<br />

V Centru za ohranjanje knjižničnega gradiva načrtujemo iz<strong>dela</strong>vo zaščitnih škatel za srednjeveške<br />

rokopise <strong>in</strong> <strong>in</strong>kunabule (nadaljevanje zagotavljanja zaščite gradiva v trezorskem skladišču NUK) ter drugo<br />

dragoceno gradivo iz posebnih knjižničnih zbirk. Poleg tega bodo v knjigoveznici <strong>in</strong> restavratorski<br />

<strong>dela</strong>vnici iz<strong>dela</strong>li večjo količ<strong>in</strong>o zaščitnih map iz papirja ali lepenke. V knjigoveznici bo potekala vezava<br />

časopisov, priprava gradiva za postavitev v skladišče NUK (vlepljanje ovitkov) ter popravila <strong>in</strong><br />

prevezave novejšega gradiva NUK. Načrtovani obseg knjigoveškega <strong>dela</strong> bo ostal na ravni iz leta 2012.<br />

Tabela 23: Načrtovani obseg knjigoveškega <strong>dela</strong> v letu <strong>2013</strong><br />

vrsta <strong>dela</strong><br />

število kosov<br />

vezava CPL 336<br />

vezava PPL 243<br />

vezava časopisov 132<br />

mehke vezave 840<br />

popravilo knjig 192<br />

mape s trakom 6.320<br />

mape z zavihki 1.348<br />

mape iz papirja 5.400<br />

fantomi 480<br />

škatle 30<br />

bloki 470<br />

kaširanje plakatov 52<br />

zgibanke 2.800<br />

ovitki (vlepljanje) 1.420<br />

velike sestavljene mape 120<br />

6.6 Varovanje <strong>in</strong> zaščita zbirke monografskih publikacij (slovenike)<br />

Varovanje <strong>in</strong> zaščita zbirke monografskih publikacij (slovenike) je ena izmed temeljnih nalog nacionalne<br />

knjižnice. Pri monografskih publikacijah je skoraj tisoč let kot nosilec zapisa prevladoval papir. V 19.<br />

stoletju so začeli pri iz<strong>dela</strong>vi papirja uporabljati kisl<strong>in</strong>e, zato se je življenjska doba tega sicer obstojnega<br />

materiala močno znižala. Pregled monografske zbirke NUK leta 2006 je pokazal, da je kar 36 odstotkov<br />

monografskega gradiva že krhkega <strong>in</strong> torej primernega za uporabo le v izjemnih primerih. V vsakem<br />

prihodnjem desetletju bo postalo krhkega okoli 5 odstotkov gradiva, v naslednjih 25 letih bo torej krhka<br />

vsaka četrta knjiga. Zbirka slovenskih monografskih publikacij, nastala v obdobju 1850–2000, ko so pri<br />

iz<strong>dela</strong>vi papirja uporabljali kisl<strong>in</strong>e, obsega okoli 125.000 enot. Letno doseže prag krhkosti okoli 600<br />

monografij temeljne zbirke NUK. Od 125.000 enot gradiva na močno ogroženem papirju (pH pod 5.5) je<br />

okoli 40.000 enot že krhkih <strong>in</strong> bi jih bilo nujno prenesti na mikrofilm oziroma v digitalno obliko, ostalih<br />

85.000 pa čim prej razkisl<strong>in</strong>iti. Z razkisl<strong>in</strong>jenjem okoli 3000 knjig na leto bi nam to uspelo v 25 letih.<br />

Prenos na mikrofilm ali v digitalno obliko okoli 600 enot letno bi omogočil ohraniti ogrožene <strong>in</strong>formacije v<br />

naslednjih 75 letih. Za krhko gradivo je smiselno hkrati iz<strong>dela</strong>ti mikrofilmsko <strong>in</strong> digitalno kopijo, saj je<br />

P-34

Hooray! Your file is uploaded and ready to be published.

Saved successfully!

Ooh no, something went wrong!