Program dela 2013 - Narodna in univerzitetna knjižnica - Univerza v ...
Program dela 2013 - Narodna in univerzitetna knjižnica - Univerza v ...
Program dela 2013 - Narodna in univerzitetna knjižnica - Univerza v ...
Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
Specifikacija programa <strong>dela</strong> NUK za leto <strong>2013</strong><br />
16. november 2012<br />
6.5 Varovanje <strong>in</strong> zaščita knjižničnega gradiva<br />
Na področju varovanja <strong>in</strong> zaščite knjižničnega gradiva načrtujemo v letu <strong>2013</strong> naslednje dejavnosti:<br />
− priprava tečaja za knjižnične <strong>dela</strong>vce o osnovah varovanja <strong>in</strong> zaščite knjižničnega gradiva;<br />
− pregledi stanja posebnih zbirk knjižnice, kontrola pogojev hranjenja knjižničnega gradiva ter<br />
svetovanje <strong>in</strong> nabava ustrezne zaščitne opreme za gradivo;<br />
− delovanje Komisije za varovanje knjižničnega gradiva NUK;<br />
− sodelovanje pri razstavni dejavnosti NUK (kontrola pogojev <strong>in</strong> postavitev gradiva);<br />
− sodelovanje v Centru odličnosti za polimerne materiale z raziskavami razgradnje <strong>in</strong> možnosti<br />
stabilizacije celuloze v papirju s povišanimi vsebnostmi kov<strong>in</strong>skih ionov (primer so dokumenti z<br />
železo-tan<strong>in</strong>skim črnilom <strong>in</strong> dokumenti z nekaterimi historičnimi barvili).<br />
V Centru za ohranjanje knjižničnega gradiva načrtujemo iz<strong>dela</strong>vo zaščitnih škatel za srednjeveške<br />
rokopise <strong>in</strong> <strong>in</strong>kunabule (nadaljevanje zagotavljanja zaščite gradiva v trezorskem skladišču NUK) ter drugo<br />
dragoceno gradivo iz posebnih knjižničnih zbirk. Poleg tega bodo v knjigoveznici <strong>in</strong> restavratorski<br />
<strong>dela</strong>vnici iz<strong>dela</strong>li večjo količ<strong>in</strong>o zaščitnih map iz papirja ali lepenke. V knjigoveznici bo potekala vezava<br />
časopisov, priprava gradiva za postavitev v skladišče NUK (vlepljanje ovitkov) ter popravila <strong>in</strong><br />
prevezave novejšega gradiva NUK. Načrtovani obseg knjigoveškega <strong>dela</strong> bo ostal na ravni iz leta 2012.<br />
Tabela 23: Načrtovani obseg knjigoveškega <strong>dela</strong> v letu <strong>2013</strong><br />
vrsta <strong>dela</strong><br />
število kosov<br />
vezava CPL 336<br />
vezava PPL 243<br />
vezava časopisov 132<br />
mehke vezave 840<br />
popravilo knjig 192<br />
mape s trakom 6.320<br />
mape z zavihki 1.348<br />
mape iz papirja 5.400<br />
fantomi 480<br />
škatle 30<br />
bloki 470<br />
kaširanje plakatov 52<br />
zgibanke 2.800<br />
ovitki (vlepljanje) 1.420<br />
velike sestavljene mape 120<br />
6.6 Varovanje <strong>in</strong> zaščita zbirke monografskih publikacij (slovenike)<br />
Varovanje <strong>in</strong> zaščita zbirke monografskih publikacij (slovenike) je ena izmed temeljnih nalog nacionalne<br />
knjižnice. Pri monografskih publikacijah je skoraj tisoč let kot nosilec zapisa prevladoval papir. V 19.<br />
stoletju so začeli pri iz<strong>dela</strong>vi papirja uporabljati kisl<strong>in</strong>e, zato se je življenjska doba tega sicer obstojnega<br />
materiala močno znižala. Pregled monografske zbirke NUK leta 2006 je pokazal, da je kar 36 odstotkov<br />
monografskega gradiva že krhkega <strong>in</strong> torej primernega za uporabo le v izjemnih primerih. V vsakem<br />
prihodnjem desetletju bo postalo krhkega okoli 5 odstotkov gradiva, v naslednjih 25 letih bo torej krhka<br />
vsaka četrta knjiga. Zbirka slovenskih monografskih publikacij, nastala v obdobju 1850–2000, ko so pri<br />
iz<strong>dela</strong>vi papirja uporabljali kisl<strong>in</strong>e, obsega okoli 125.000 enot. Letno doseže prag krhkosti okoli 600<br />
monografij temeljne zbirke NUK. Od 125.000 enot gradiva na močno ogroženem papirju (pH pod 5.5) je<br />
okoli 40.000 enot že krhkih <strong>in</strong> bi jih bilo nujno prenesti na mikrofilm oziroma v digitalno obliko, ostalih<br />
85.000 pa čim prej razkisl<strong>in</strong>iti. Z razkisl<strong>in</strong>jenjem okoli 3000 knjig na leto bi nam to uspelo v 25 letih.<br />
Prenos na mikrofilm ali v digitalno obliko okoli 600 enot letno bi omogočil ohraniti ogrožene <strong>in</strong>formacije v<br />
naslednjih 75 letih. Za krhko gradivo je smiselno hkrati iz<strong>dela</strong>ti mikrofilmsko <strong>in</strong> digitalno kopijo, saj je<br />
P-34