Program dela 2013 - Narodna in univerzitetna knjižnica - Univerza v ...
Program dela 2013 - Narodna in univerzitetna knjižnica - Univerza v ... Program dela 2013 - Narodna in univerzitetna knjižnica - Univerza v ...
− − − − − − P-68 Specifikacija programa dela NUK za leto 2013 16. november 2012 koordinacija zbiranja podatkov v NUK, kontrola in reklamiranje vprašalnikov, kontrola podatkov, priprava poročila o poteku in rezultatih meritev, obveščanje o rezultatih meritev (sodelujoče enote, MIZKŠ, zainteresirana javnost itn.), koordinacija s konzorcijem projekta ENUMERATE in izvajalcem meritev glede tekoče problematike in metodoloških vprašanj. Nacionalni koordinator bo vodil izvajanje meritev in opravil vse naloge (delavnica, svetovanje, poročila) v okviru rednega dela. 9.2.4 Raziskovalno-razvojne projektne naloge na področju razvoja knjižničarstva • Koordinacija razvoja programske opreme za programsko okolje BibSist – e-Razvid – Memoria scripta Sloveniae Center za razvoj knjižnic v zadnjih letih veliko pozornost namenja posodabljanju določenih funkcij, kot so vodenje razvida knjižnic, statistična merjenja in izgradnja lastne podatkovne zbirke. Zaradi racionalnega pristopa in optimizacije rezultatov se izvaja koordinacija med posameznimi deležniki v tem procesu. V letu 2013 se načrtuje posodobitev uporabniškega vmesnika za e-Razvid, ki bo omogočal uporabnikom lažje iskanje po podatkovni zbirki in boljšo preglednost rezultatov iskanja. • Prostorska analiza mreže splošnih knjižnic (PAM) V projektu načrtujemo izvedbo prostorske analize knjižnične mreže v Sloveniji ob podpori geografskega informacijskega sistema (GIS). GIS bo omogočal predstavitve knjižnične mreže in podpiral strateško načrtovanje in vrednotenje delovanja v splošnih knjižnicah. Rezultate pilotnega projekta smo predstavili na posvetovanju Sekcije za splošne knjižnice ZBDS v Mariboru septembra 2012, v novembru pa na izobraževanju direktorjev splošnih knjižnic v Ribnem ter na predstavitvi dejavnosti Centra za razvoj knjižnic v NUK . Strokovna javnost jih je zelo pozitivno sprejela in pokazala veliko zanimanje za vzpostavitev takšnega sistema. Na podlagi dosedanjega raziskovanja lahko zatrdimo, da bi takšen sistem pomembno prispeval k večji uspešnosti in učinkovitosti delovanja splošnih knjižnic in s tem tudi k večji kakovosti življenja in razvoju prebivalstva Slovenije. Sistem naj bo podpiral naslednje aktivnosti strateškega načrtovanja v splošnih knjižnicah: − Prostorsko analizo knjižnične mreže na državni ravni, ki bi predstavila stanje, pokritost prebivalstva in problematiko; − Vrednotenje delovanja splošnih knjižnic, ki bi omogočila oceno različnih vidikov delovanja splošnih knjižnic po statističnih kazalcih; − Prostorsko analizo potencialnih uporabnikov v okolju, ki bi knjižnicam omogočala upoštevanje števila in socio-demografskih značilnosti prebivalstva pri načrtovanju knjižničnih storitev in lokacij knjižnic na podlagi statističnih podatkov; − Vrednotenje in načrtovanje mreže splošnih knjižnic, ki bi omogočalo oceno oddaljenosti prebivalstva od lokacij izvajanja knjižnične dejavnosti ter oceno kvalitete knjižnične dejavnosti dostopne prebivalcem; − Analizo dejanskih uporabnikov storitev knjižnic in obsega ter frekvenco uporabe, ki bi omogočala oceno uspešnosti delovanja knjižnice glede na lokacijo in značilnosti dejanskih uporabnikov. Prostorska analiza podaja oceno potencialov oziroma pomanjkljivosti storitev za pridobivanje novih uporabnikov. Omogočila bi tudi oceno vpliva oddaljenosti od knjižnične lokacije na uporabo ter oceno posledic odsotnosti knjižnične lokacije za prebivalstvo. GIS bo temeljil na povezavi podatkov o lokaciji in podatkih o delovanju knjižnic. Vir podatkov o knjižnicah bodo podatki iz meritev razvitosti 2011 ter letna statistična poročila o delu. Vir za kartografske podatek bomo pridobili od Geodetske uprave RS (naselja, občine, vektorski podatki, ortofoto, topografske karte), vir socio-demografskih podatkov pa od Statističnega urada RS na nivoju mreže 100 x 100 m, naselij in občin (25 tabel). V projektu bomo izdelali sloje, ki bodo omogočali prostorsko analizo podatkov v podporo prej opredeljenim dejavnostim. Poleg neposredne podpore opisanim dejavnostim bomo v Centru aktivno spodbujali izmenjavo znanja in dobrih praks med splošnimi knjižnicami ter tako razvijali in širili znanje o načrtovanju mreže, analizi okolja in uporabnikov. V ta namen bomo organizirali štiri usposabljanja in dve delavnici. Sistem bo zasnovan tako, da bo vnos podatkov potekal v Centru ob pomoči strokovnih delavcev iz območnih knjižnic.
Specifikacija programa dela NUK za leto 2013 16. november 2012 V Centru jim bo omogočeno izvajanje prostorskih analiz ob ustrezni strokovni podpori. Projekt predvideva vzpostavitev pilotnega dostopa do podatkov prek spleta, kar bo strokovnim delavcem omogočalo izvajanje analiz tudi na svojih delovnih mestih v knjižnicah. Vzpostavitev strežniškega dostopa bi bila namreč draga in tehnično zahtevna, zato se moramo v tej fazi omejiti le na pilotni pristop. Projekt bo vodil svetovalec v Centru za razvoj knjižnic ob pomoči in podpori strokovnjaka za zahtevnejše družbene GIS analize in drugih strokovnih delavcev. Za izvedbo projekta bomo potrebovali naslednje človeške in materialne vire: − delo strokovnjaka za zahtevne prostorske analize družbenih storitev ob podpori GIS v okvirnem obsegu 400 ur (50 dni), − delo svetovalca v Centru za razvoj knjižnic 53 delovnih dni (redna delovna obveznost), − delo strokovnega delavca za geokodiranje 30 dni, − delo strokovnih delavcev splošnih knjižnic za vnos podatkov o območjih knjižnic pribl. 45 dni, − programska oprema: enoletna licenca za ArcGIS Desktop 10 za tri hkratne uporabnike, namenjena za − vnos podatkov in prostorske analize v NUK, strojna oprema: dve visoko zmogljivi delovni postaji za vnos in analizo podatkov z monitorji, visoko zmogljiv prenosni računalnik, prenosni disk, barvni ink jet tiskalnik A3 z ustrezno programsko opremo. Ocena stroškov: 22.000,00 EUR Projekt bo izveden v primeru, če nam bo uspelo pridobiti namenska finančna sredstva. 9.2.5 Priprava strokovnih analiz in gradiv • Spremljanje privzetih standardov ISO, ki se nanašajo na področje bibliotekarstva: V letu 2013 bomo spremljali novosti, ki se nanašajo na področje standardov ISO, ki pokrivajo področje bibliotekarstva in jih SIST kot nacionalni član Mednarodne organizacije za standardizacijo ISO privzame kot slovenske standarde. V letu 2012 je bila oblikovana tabela privzetih ISO standardov, ki se nanašajo na področje informatike in bibliotekarstva ter s strani SIST pridobljeno pisno dovoljenje za objavo na spletni strani CeZaR. V letu 2013 načrtujemo nadgradnjo spletne strani CeZaR ter objavo tabele. Sodelavec Centra bo redno spremljal novosti na področju aktualnih standardov ter vse spremembe ažurno vnesel v tabelo. • Knjižnični sistem v letu 2013: V septembru leta 2013, ko bomo imeli zbrane statistične podatke, bo Center izdelal krajše poročilo o stanju slovenskega knjižničnega sistema. Poročilo bo opremljeno s podatki o delu knjižnic, razvojnimi trendi ter komentarji in ocenami svetovalcev. Namenjeno bo ministrstvom, pristojnim za knjižnice, Nacionalnemu svetu za knjižnično dejavnost ter Nacionalnemu svetu za kulturo. • Spremljanje razvoja in rezultatov implementiranih projektov: Center je v zadnjih letih izvedel več študij in projektov, ki se izvajajo v praksi. Sodelavci Centra spremljajo izvajanje novosti v praksi, svetujejo sodelujočim ter informirajo o projektih. V letu 2013 tako načrtujemo spremljanje realizacije naslednjih projektov: Izvajanje dejavnosti splošnih in šolskih knjižnic na skupnih virih; Memoria scripta Sloveniae; Metodologija nadgradnje portala za knjižnično statistiko (BibSiSt); Knjižnice in kulturna dediščina; Knjižnica za slepe; Dostop elektronskih informacijskih virov na daljavo za člane splošnih knjižnic; KAMRA; Članarine v splošnih knjižnicah. 9.2.6 Obravnavanje in oblikovanje pripomb k strokovnim gradivom za zakonske in podzakonske akte, strokovne standarde, pravilnike in podobno Kritična analiza določb Pravilnika o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe Meritve razvitosti knjižnic, ki jih je Center opravljal za leta 2002, 2005, 2008 in 2011 kažejo, da knjižnice ne dosegajo predpisanih minimalnih pogojev za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe ter da se stopnja razvitosti knjižnic v preteklem desetletju ni višala glede na pričakovanja. Zato bomo v raziskavi ugotavljali razloge za tako stanje (izvajanje zakonskih predpisov, povezanih s to problematiko, izpolnjevanja pogojev po posameznih kazalcih, analiza izpolnjevanja pogojev po vrstah knjižnic, analiza izpolnjevanja pogojev po področjih) ter na tej osnovi oblikovali predlog sprememb veljavnih predpisov. P-69
- Page 74 and 75: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 76 and 77: P-20 Specifikacija programa dela NU
- Page 78 and 79: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 80 and 81: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 82 and 83: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 84 and 85: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 86 and 87: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 88 and 89: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 90 and 91: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 92 and 93: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 94 and 95: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 96 and 97: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 98 and 99: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 100 and 101: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 102 and 103: 8.3.3 Povečanje količine zajetega
- Page 104 and 105: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 106 and 107: P-50 Specifikacija programa dela NU
- Page 108 and 109: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 110 and 111: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 112 and 113: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 114 and 115: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 116 and 117: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 118 and 119: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 120 and 121: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 122 and 123: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 126 and 127: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 128 and 129: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 130 and 131: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 132 and 133: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 134 and 135: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 136 and 137: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 138 and 139: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 140 and 141: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 142 and 143: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 144 and 145: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 146 and 147: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 148 and 149: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 150 and 151: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 152 and 153: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 154 and 155: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 156 and 157: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 158 and 159: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 160 and 161: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 162 and 163: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 164 and 165: oblikovanje kataloga in razstave be
- Page 166 and 167: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 168 and 169: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 170 and 171: Specifikacija programa dela NUK za
- Page 172 and 173: Specifikacija programa dela NUK za
−<br />
−<br />
−<br />
−<br />
−<br />
−<br />
P-68<br />
Specifikacija programa <strong>dela</strong> NUK za leto <strong>2013</strong><br />
16. november 2012<br />
koord<strong>in</strong>acija zbiranja podatkov v NUK,<br />
kontrola <strong>in</strong> reklamiranje vprašalnikov,<br />
kontrola podatkov,<br />
priprava poročila o poteku <strong>in</strong> rezultatih meritev,<br />
obveščanje o rezultatih meritev (sodelujoče enote, MIZKŠ, za<strong>in</strong>teresirana javnost itn.),<br />
koord<strong>in</strong>acija s konzorcijem projekta ENUMERATE <strong>in</strong> izvajalcem meritev glede tekoče problematike<br />
<strong>in</strong> metodoloških vprašanj.<br />
Nacionalni koord<strong>in</strong>ator bo vodil izvajanje meritev <strong>in</strong> opravil vse naloge (<strong>dela</strong>vnica, svetovanje, poročila) v<br />
okviru rednega <strong>dela</strong>.<br />
9.2.4 Raziskovalno-razvojne projektne naloge na področju razvoja knjižničarstva<br />
• Koord<strong>in</strong>acija razvoja programske opreme za programsko okolje BibSist – e-Razvid – Memoria<br />
scripta Sloveniae<br />
Center za razvoj knjižnic v zadnjih letih veliko pozornost namenja posodabljanju določenih funkcij, kot so<br />
vodenje razvida knjižnic, statistična merjenja <strong>in</strong> izgradnja lastne podatkovne zbirke. Zaradi racionalnega<br />
pristopa <strong>in</strong> optimizacije rezultatov se izvaja koord<strong>in</strong>acija med posameznimi deležniki v tem procesu. V letu<br />
<strong>2013</strong> se načrtuje posodobitev uporabniškega vmesnika za e-Razvid, ki bo omogočal uporabnikom lažje<br />
iskanje po podatkovni zbirki <strong>in</strong> boljšo preglednost rezultatov iskanja.<br />
• Prostorska analiza mreže splošnih knjižnic (PAM)<br />
V projektu načrtujemo izvedbo prostorske analize knjižnične mreže v Sloveniji ob podpori geografskega<br />
<strong>in</strong>formacijskega sistema (GIS). GIS bo omogočal predstavitve knjižnične mreže <strong>in</strong> podpiral strateško<br />
načrtovanje <strong>in</strong> vrednotenje delovanja v splošnih knjižnicah. Rezultate pilotnega projekta smo predstavili na<br />
posvetovanju Sekcije za splošne knjižnice ZBDS v Mariboru septembra 2012, v novembru pa na<br />
izobraževanju direktorjev splošnih knjižnic v Ribnem ter na predstavitvi dejavnosti Centra za razvoj<br />
knjižnic v NUK . Strokovna javnost jih je zelo pozitivno sprejela <strong>in</strong> pokazala veliko zanimanje za<br />
vzpostavitev takšnega sistema. Na podlagi dosedanjega raziskovanja lahko zatrdimo, da bi takšen sistem<br />
pomembno prispeval k večji uspešnosti <strong>in</strong> uč<strong>in</strong>kovitosti delovanja splošnih knjižnic <strong>in</strong> s tem tudi k večji<br />
kakovosti življenja <strong>in</strong> razvoju prebivalstva Slovenije.<br />
Sistem naj bo podpiral naslednje aktivnosti strateškega načrtovanja v splošnih knjižnicah:<br />
− Prostorsko analizo knjižnične mreže na državni ravni, ki bi predstavila stanje, pokritost prebivalstva <strong>in</strong><br />
problematiko;<br />
− Vrednotenje delovanja splošnih knjižnic, ki bi omogočila oceno različnih vidikov delovanja splošnih<br />
knjižnic po statističnih kazalcih;<br />
− Prostorsko analizo potencialnih uporabnikov v okolju, ki bi knjižnicam omogočala upoštevanje števila<br />
<strong>in</strong> socio-demografskih značilnosti prebivalstva pri načrtovanju knjižničnih storitev <strong>in</strong> lokacij knjižnic<br />
na podlagi statističnih podatkov;<br />
− Vrednotenje <strong>in</strong> načrtovanje mreže splošnih knjižnic, ki bi omogočalo oceno oddaljenosti prebivalstva<br />
od lokacij izvajanja knjižnične dejavnosti ter oceno kvalitete knjižnične dejavnosti dostopne<br />
prebivalcem;<br />
− Analizo dejanskih uporabnikov storitev knjižnic <strong>in</strong> obsega ter frekvenco uporabe, ki bi omogočala<br />
oceno uspešnosti delovanja knjižnice glede na lokacijo <strong>in</strong> značilnosti dejanskih uporabnikov.<br />
Prostorska analiza podaja oceno potencialov oziroma pomanjkljivosti storitev za pridobivanje novih<br />
uporabnikov. Omogočila bi tudi oceno vpliva oddaljenosti od knjižnične lokacije na uporabo ter oceno<br />
posledic odsotnosti knjižnične lokacije za prebivalstvo.<br />
GIS bo temeljil na povezavi podatkov o lokaciji <strong>in</strong> podatkih o delovanju knjižnic. Vir podatkov o<br />
knjižnicah bodo podatki iz meritev razvitosti 2011 ter letna statistična poročila o delu. Vir za kartografske<br />
podatek bomo pridobili od Geodetske uprave RS (naselja, obč<strong>in</strong>e, vektorski podatki, ortofoto, topografske<br />
karte), vir socio-demografskih podatkov pa od Statističnega urada RS na nivoju mreže 100 x 100 m, naselij<br />
<strong>in</strong> obč<strong>in</strong> (25 tabel). V projektu bomo iz<strong>dela</strong>li sloje, ki bodo omogočali prostorsko analizo podatkov v<br />
podporo prej opredeljenim dejavnostim.<br />
Poleg neposredne podpore opisanim dejavnostim bomo v Centru aktivno spodbujali izmenjavo znanja <strong>in</strong><br />
dobrih praks med splošnimi knjižnicami ter tako razvijali <strong>in</strong> širili znanje o načrtovanju mreže, analizi<br />
okolja <strong>in</strong> uporabnikov. V ta namen bomo organizirali štiri usposabljanja <strong>in</strong> dve <strong>dela</strong>vnici. Sistem bo<br />
zasnovan tako, da bo vnos podatkov potekal v Centru ob pomoči strokovnih <strong>dela</strong>vcev iz območnih knjižnic.