Leto 2007 - Narodna in univerzitetna knjižnica - Univerza v Ljubljani

NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA
LETNO POROĈILO 2007
Ljubljana, julij 2008
Sprejeto na Svetu NUK 27.2.2008. Soglasje Strokovnega sveta NUK 25.2.2008.

V S E B I N A
I PREDSTAVITEV KNJIŢNICE IN CILJEV DELOVANJA 3
1 Predstavitev NUK 3
2 Temeljni strateški cilji s strategijami za obdobje 2004-2008 7
3 Letni cilji za 2007 po programskih podroĉjih (MK) 9
II POROĈILO O STROKOVNEM DELU KNJIŢNICE 13
1 Nabava knjiţniĉnega gradiva in drugih informacijskih virov 13
2 Dejavnost na podroĉju ohranjanja knjiţniĉnega gradiva 22
3 Inventarizacija in bibliografska obdelava knjiţniĉnega gradiva 28
4 Zagotavljanje bibliografske kontrole, CIP in vkljuĉevanje v mednarodne
informacijske sisteme 35
5 Izposoja gradiva, posredovanje informacij in drugo delo z uporabniki 38
6 Digitalizacija knjiţniĉnega gradiva in izgradnja digitalne knjiţnice 55
7 Izobraţevalna, raziskovalna in razvojna dejavnost 69
8 Dejavnost na podroĉju nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema 94
9 Dejavnost na podroĉju knjiţniĉnega sistema UL 95
10 Zaloţniška dejavnost 97
11 Predstavitvena in promocijska dejavnost 99
12 Mednarodna dejavnost 103
13 Druge dejavnosti 107
13.1 Delovanje Zbirke EU 107
13.2 Podpora dejavnosti konzorcija COSEC 108
13.3 Podpora dejavnosti ZBDS 109
14 Pomembnejši dogodki v letu 2007 109
1

III POGOJI DELOVANJA KNJIŢNICE IN OCENA
POSLOVNE USPEŠNOSTI
111
1 Vodenje, organizacija in drugo splošno delo knjiţnice 111
2 Pogoji delovanja knjiţnice 121
2.1 Kadri knjiţnice in njihov razvoj 121
2.2 Zagotavljanje sredstev za uresničevanje programa dela 122
2.3 Investicijska vlaganja 122
2.4 Uresničevanje projekta NUK2/UKL 123
3 Ocena uresniĉitve ciljev knjiţnice 123
3.1 Ocena uresniĉitve ciljev na podroĉju strokovne dejavnosti knjiţnice 123
3.1.1 Nabava, obdelava in ohranjanje knjiţničnega gradiva 123
3.1.2 Storitve za uporabnike 124
3.1.3 Digitalna knjiţnica Slovenije 124
3.1.4 Izobraţevalna, raziskovalna in razvojna dejavnost 125
3.1.5 Izvajanje funkcij univerzitetne knjiţnice 126
3.1.6 Druga dejavnost knjiţnice 126
3.2 Nastanek nedopustnih posledic pri izvajanju programa dela 126
3.3 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi s preteklimi
leti 127
3.4 Ocena gospodarnosti in uĉinkovitosti poslovanja 127
3.5 Ocena delovanja sistema notranjega finanĉnega nadzora 128
3.6 Vzroki nedoseţenih planskih ciljev 128
3.7 Ocena uĉinkov poslovanja NUK na druga podroĉja 128
PRILOGE K POSLOVNEMU POROĈILU
Priloga 1: Kazalci in kazalniki uspešnosti delovanja knjiţnice
Priloga 2: Statistični podatki o delovanju knjiţnice
Priloga 3: Zamena gradiva in nabava elektronskih informacijskih virov
Priloga 4: Mednarodna dejavnost knjiţnice in zaposlenih
Priloga 5: Bibliografija znanstvenih in strokovnih prispevkov zaposlenih
Priloga 6: Članstvo zaposlenih v domačih in mednarodnih organizacijah
III
VI
XL
XLVI
LI
LXI
2

I PREDSTAVITEV KNJIŢNICE IN CILJEV DELOVANJA
1 Predstavitev NUK
Narodna in univerzitetna knjiţnica (NUK) je javni zavod, ustanovitelj je Republika Slovenija,
ustanoviteljske pravice in obveznosti pa opravlja Vlada Republike Slovenije. NUK je slovenska
nacionalna knjiţnica, univerzitetna knjiţnica Univerze v Ljubljani, center za razvoj slovenskih
knjiţnic in po definiciji mednarodnega bibliotekarskega zdruţenja IFLA (International Federation of
Library Associations and Institutions) osrednja znanstvena knjiţnica v Sloveniji.
1.1 Zgodovina knjiţnice
Nastanek knjiţnice je povezan z odlokom cesarice Marije Terezije iz leta 1774, s katerim je 637 knjig,
ki so bile rešene ob poţaru razpuščenega jezuitskega kolegija v Ljubljani, namenila za splošno
uporabo ustanovljeni knjiţnici pri ljubljanskem liceju. Licejska knjiţnica je ţe leta 1807 dobila
pravico prejemanja obveznega izvoda vseh tiskov z območja deţele Kranjske, med francosko zasedbo
pa s celotnega upravnega območja Ilirskih provinc. Po ukinitvi ljubljanskega liceja 1850 je knjiţnica
postala deţelna Študijska knjiţnica.
Po koncu prve svetovne vojne je 1919. leta s preimenovanjem v Drţavno študijsko knjiţnico postala
osrednja knjiţnica za vso Slovenijo s pravico do prejemanja obveznega izvoda tiskov s tega območja,
ko pa je 1921. postala Drţavna biblioteka, so v njen fond začeli pritekati še obvezni izvodi iz vseh
predelov nekdanje Jugoslavije. Ob ustanovitvi prve slovenske univerze v Ljubljani 1919 je knjiţnica
prevzela še funkcije in naloge centralne univerzitetne knjiţnice, ostala pa prostorsko utesnjena v
zasilno adaptiranih prostorih gimnazije ob Poljanski cesti. V novo stavbo, zgrajeno po načrtih
arhitekta Joţeta Plečnika, se je knjiţnica vselila spomladi leta 1941.
Naziv Univerzitetna biblioteka v Ljubljani je pridobila leta 1938. Leta 1945 je bil univerzitetni
knjiţnici priznan tudi pravni status slovenske nacionalne knjiţnice in znova spremenjen njen naziv,
postala je Narodna in univerzitetna knjiţnica v Ljubljani.
Po osamosvojitvi Slovenije leta 1991 je NUK dobil še dodatne naloge in pristojnosti, ki so jih prej
opravljale zvezne institucije bivše Jugoslavije. Ustanovil je drţavne agencije za mednarodno
bibliografsko kontrolo publikacij in začel izvajati še druge naloge t. i. drţavne knjiţnice. Leta 2003 je
postal pridruţena članica Univerze v Ljubljani s pogodbeno določenimi dejavnostmi in storitvami, ki
jih opravlja za potrebe izobraţevalne, znanstveno-raziskovalne in umetniške dejavnosti Univerze ter
njenega knjiţničnega sistema.
1.2 Zakonske in druge pravne podlage, ki pojasnjujejo delovno podroĉje javnega zavoda
Status NUK kot javnega zavoda na področju kulture opredeljujejo Zakon o zavodih (Ur.l. RS, št.
12/91, št. 8/96), Zakon o uresniĉevanju javnega interesa za kulturo (Ur.l. RS, št. 77/07 UPB-1) in
Zakon o knjiţniĉarstvu (Ur.l. RS, št. 87/01) in Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in
univerzitetna knjiţnica (Ur.l. RS, št. 46/2003).
Status NUK kot nacionalne knjiţnice določa Zakon o knjiţniĉarstvu v 66. členu, status NUK kot
univerzitetne knjiţnice pa v 68. členu. Statut Univerze v Ljubljani (Ur.l. RS, št. 64/01) je omogočil
samostojnim zavodom pridruţeno članstvo (21. člen), kar je omogočilo NUK, da uredi v okviru
univerze svoj status kot pridruţena članica. Sklep o pridruţenem ĉlanstvu je sprejel senat univerze
na svoji 16. seji, 14.10.2003, Pogodba o pridruţenem ĉlanstvu je bila podpisana 29.10.2003, v
veljavi pa ostaja tudi Pogodba o zagotavljanju knjiţniĉnih storitev in naĉinu obraĉunavanja
ĉlanarine-vpisnine (5.10.2001).
Dejavnost in naloge NUK opredeljuje Zakon o knjiţničarstvu, ki v 2. členu določa dejavnost
knjiţnice, ki je javna sluţba in v 33. členu opredeljuje "nacionalno knjiţnico", ki je ena od temeljnih
nacionalnih kulturnih institucij v Sloveniji. Deluje kot osrednja drţavna knjiţnica, ki je organizirana
kot javni zavod. Poleg dejavnosti iz 2. člena zakona izvaja še naslednje:
- zbira, obdeluje, hrani in posreduje temeljno nacionalno zbirko vsega knjiţničnega gradiva v
slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev, slovenskih zaloţb (slovenika),
3

pripadnikov italijanske in madţarske narodne skupnosti, romske skupnosti in drugih manjšinskih
skupnosti v Sloveniji ter temeljne tuje literature,
- skrbi za dostopnost gradiva iz prejšnje alinee v tujini in še posebej Slovencem, ki ţivijo zunaj
Republike Slovenije,
- kot nacionalni bibliografski center zagotavlja uporabnikom doma in v tujini dostopnost do
informacij o knjiţničnem gradivu, tako da vključuje podatke o zaloţniški produkciji slovenike v
bibliografske zbirke ter izdeluje in objavlja tekočo in retrospektivno slovensko nacionalno
bibliografijo,
- opravlja naloge drţavnega referalnega centra,
- opremlja publikacije z osnovnim kataloţnim opisom (CIP),
- v sodelovanju z mednarodnimi institucijami dodeljuje oznake mednarodne bibliografske kontrole
(ISSN, ISBN, ISMN) in druge identifikacijske oznake tiskanih in elektronskih publikacij,
- vodi in izvaja program varovanja knjiţničnega gradiva, ki je kulturna dediščina, ter organizira in
izvaja zaščito in restavriranje knjiţničnega gradiva,
- izvaja raziskovalno, razvojno in svetovalno delo na svojem delovnem področju,
- zbira, obdeluje in posreduje statistične in druge podatke o delovanju knjiţnic,
- organizira in izvaja strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje knjiţničnih delavcev,
- organizira in usklajuje delovanje sistema medknjiţnične izposoje,
- vodi razvid knjiţnic,
- opravlja naloge centra za razvoj knjiţnic,
- organizira in usmerja izločanje gradiva in deponiranje nacionalno pomembnega knjiţničnega
gradiva,
- izdaja predhodno mnenje za izvoz nacionalno pomembnega knjiţničnega gradiva,
- izdaja predhodno mnenje o izpolnjevanju pogojev iz pravilnika iz 36. člena tega zakona,
- pripravlja strokovne podlage za sprejem splošnih predpisov in strokovnih priporočil s področja
knjiţničarstva,
- koordinira pripravo triletnih načrtov za razvoj splošnih knjiţnic iz 37. člena tega zakona,
- sprejema navodila za strokovno obdelavo in hranjenje nacionalno pomembnega domoznanskega
gradiva,
- sprejema navodila za izločanje knjiţničnega gradiva,
- sistematično zbira informacije o ponudbi publikacij slovenske produkcije in o tem obvešča
knjiţnice,
- opravlja naloge za nacionalni vzajemni bibliografski sistem,
- opravlja druge naloge, opredeljene v ustanovitvenem aktu,
- določa merila iz 14. člena tega zakona.
Zakon o knjiţničarstvu v 47. členu opredeljuje tudi posebne naloge nacionalne knjiţnice v
nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu, in sicer:
- koordinacija priprave strokovnih osnov za nacionalni vzajemni bibliografski sistem s svojega
delovnega področja,
- razvoj strokovnih osnov vzajemnega kataloga v sodelovanju s knjiţničnim informacijskim
servisom,
- organizacija strokovnega izobraţevanja in svetovanja na področju dejavnosti, ki jih opravlja za
nacionalni vzajemni bibliografski sistem,
- ugotavljanje usposobljenosti strokovnih delavcev knjiţnic za sodelovanje v vzajemni
katalogizaciji v sodelovanju s knjiţničnim informacijskim servisom,
- skrb za kontrolo kakovosti in za redakcijo bibliografskih zapisov v vzajemnem katalogu,
- priprava strokovnih podlag s svojega delovnega področja za delo nacionalnega sveta za knjiţnično
dejavnost.
Naloge NUK kot univerzitetne knjiţnice opredeljuje Zakon o knjiţničarstvu v 29. členu, podrobneje
pa Pogodba o pridruţenem članstvu NUK v Univerzi v Ljubljani, in sicer:
- koordinacija knjiţnične dejavnosti na univerzi,
- koordinacija nabave in ponudbe knjiţničnega gradiva v okviru univerze,
- organizacija in usklajevanje delovanja sistema medknjiţnične izposoje v okviru univerze,
4

- koordinacija deponiranja in izločanja gradiva na univerzi,
- koordinacija izdelave bibliografije visokošolskih učiteljev, znanstvenih delavcev in visokošolskih
sodelavcev univerze,
- pridobivanje in obdelava obveznega izvoda gradiv, ki nastajajo in se objavljajo v okviru univerze,
- usklajevanje priprave in izvedbe programov izobraţevanja uporabnikov na univerzi,
- zagotavljanje strokovne pomoči delavcem v knjiţnični dejavnosti v okviru univerze.
Naloge na področju zbiranja, hranjenja in ohranjanja obveznega izvoda slovenike ter njegove
distribucije določa Zakon o obveznem izvodu publikacij (Ur.l. RS 69/06).
Dejavnost in naloge NUK podrobneje (členi 39. - 44.) opredeljuje Pravilnik o pogojih za izvajanje
knjiţniĉne dejavnosti kot javne sluţbe (Ur.l. RS 29/03), naloge na področju delovanja osrednjih
območnih knjiţnic Pravilnik o osrednjih obmoĉnih knjiţnicah (Ur.l. RS 88/03), celotna dejavnost
pa je usklajena z Uredbo o osnovnih storitvah knjiţnic (Ur.l. RS 73/03). Prioritetne usmeritve
knjiţnice je določil Nacionalni program za kulturo 2004-2007, ki je v prvi vrsti poudaril pomen
izvajanja zakonsko določenih nalog, povečanje izbora knjiţničnega gradiva, partnerstvo pri
pridobivanju in posredovanju elektronskih publikacij, zbiranje in hranjenje slovenskih spletnih
elektronskih publikacij in digitalizacijo knjiţne kulturne dediščine, aktivno vlogo pri razvoju
informacijske pismenosti prebivalstva in spodbujanju vseţivljenjskega izobraţevanja ter zagotovitev
primernih prostorov za knjiţnično dejavnost in storitve z izgradnjo nove knjiţnične zgradbe.
1.3 Temeljne funkcije in dejavnost NUK
Iz navedenih normativnih in drugih aktov izhajajo temeljne funkcije NUK kot slovenske nacionalne
in drţavne knjiţnice ter univerzitetne knjiţnice ljubljanske univerze.
Kot nacionalna knjiţnica skrbi za:
- zbiranje, obdelavo, hranjenje, posredovanje ter varovanje in zaščito temeljne nacionalne zbirke tj.
slovenike ter njeno dostopnost domači in tuji javnosti,
- varovanje in zaščito slovenske pisne kulturne dediščine,
- dostopnost informacij o knjiţničnem gradivu z izdelavo tekoče in retrospektivne slovenske
nacionalne bibliografije in drugih zbirk podatkov,
- bibliografsko kontrolo tiskanih in elektronskih publikacij, ki imajo značaj slovenike,
- dostopnost in uporabo knjiţnične zbirke in drugih informacijskih virov za uporabnike,
- aktivno sooblikovanje slovenskega knjiţničnega sistema in knjiţničarstva,
- dvig informacijske pismenosti prebivalstva z organizacijo izobraţevanja in drugih oblik dela z
uporabniki knjiţnice.
Kot osrednja drţavna knjiţnica skrbi za:
- izvajanje nalog centra za razvoj knjiţnic,
- statistična merjenja delovanja knjiţničnega sistema in vodenje razvida knjiţnic,
- pripravo strokovnih podlag za sprejem splošnih predpisov in strokovnih priporočil s področja
knjiţničarstva,
- permanentno izobraţevanje in strokovno izpopolnjevanje knjiţničarjev,
- izvajanje raziskovalne dejavnosti na področju bibliotekarstva,
- organizacijo specializirane knjiţnične zbirke in informacijskega centra za področje bibliotekarstva,
- dodeljevanje strokovnih nazivov s področja bibliotekarstva.
Kot univerzitetna knjiţnica skrbi za:
- temeljno zbirko domače in tujejezične strokovne literature, potrebne za izvajanje pedagoškega in
znanstveno-raziskovalnega procesa na ljubljanski univerzi,
- izgradnjo in upravljanje zbirke visokošolskih del, ki so publicirana na matični univerzi oz. so
njihovi avtorji zaposleni na tej univerzi,
- koordinirano delovanje knjiţničnega sistema ljubljanske univerze,
- dvig informacijske pismenosti študentov in zaposlenih na ljubljanski univerzi z organizacijo
izobraţevanja o iskanju, vrednotenju, izbiri in uporabi različnih vrst in oblik informacijskih virov.
5

Zaradi bogastva svojih fondov in storitev za potrebe znanstveno-raziskovalne dejavnosti v drţavi
predstavlja NUK tudi osrednjo slovensko znanstveno knjižnico.
1.4 Organizacija in organi knjiţnice
1.4.1 Organizacija knjiţnice
Knjiţnica je organizirana v širše delovne enote, v okviru katerih delujejo posamezne sluţbe:
Enota za splošne, pravne in finanĉne zadeve
- Sluţba za splošne in pravne zadeve,
- Sluţba za kadrovske zadeve,
- Administrativna sluţba,
- Svetovalna sluţba vodstva,
- Gospodarsko-tehnična sluţba,
- Finančna sluţba in računovodstvo,
- Računalniški center.
Enota za razvoj in upravljanje digitalne knjiţnice
- Sluţba za oblikovanje, vodenje in vzdrţevanje e-knjiţnice,
- Oddelek za knjiţnično informatiko,
- Center za koordinacijo digitalizacije knjiţničnega gradiva.
Enota za dopolnjevanje in obdelavo knjiţniĉnega gradiva
- Oddelek za dopolnjevanje knjiţničnega gradiva,
- Oddelek za formalno obdelavo z Agencijo za ISBN in Agencijo za ISMN,
- Oddelek za vsebinsko obdelavo,
- Oddelek Slovenska bibliografija.
Enota za delo z uporabniki
- Oddelek za izposojo in hranjenje knjiţničnega gradiva,
- Informacijski in referalni center,
- Oddelek za reproduciranje knjiţničnega gradiva.
Enota posebnih zbirk
- Rokopisna zbirka z Zbirko starih tiskov,
- Glasbena zbirka,
- Kartografska zbirka s Slikovno zbirko,
- Zbirka EU, vladnih, nevladnih in uradnih publikacij ter posebnega knjiţničnega gradiva,
- Zbirka AV gradiva,
- Zbirka serijskih publikacij z Agencija za ISSN.
Enota za razvoj knjiţniĉarstva
- Bibliotekarski izobraţevalni center,
- Bibliotekarski raziskovalni center,
- Center za razvoj knjiţnic,
- Center za ohranjanje knjiţničnega gradiva,
- Informacijski center za bibliotekarstvo.
1.4.2 Vodstvo knjiţnice
Vodstvo knjiţnice sestavljajo:
- ravnatelj, mag. Lenart Šetinc,
- pomočnik ravnatelja za vodenje strokovnega dela, mag. Zoran Krstulović,
- pomočnica ravnatelja za knjiţnični sistem Univerze v Ljubljani, dr. Melita Ambroţiĉ,
- pomočnica ravnatelja za finančne in splošne zadeve, Simona Arzenšek.
Ravnatelj organizira ter vodi delo in poslovanje knjiţnice, predstavlja in zastopa knjiţnico ter
odgovarja za zakonitost in strokovnost dela knjiţnice. Pomočnik ravnatelja za vodenje strokovnega
dela vodi strokovno delo knjiţnice ter skrbi za razvoj strokovnega dela. Pomočnica ravnatelja za
knjiţnični sistem Univerze v Ljubljani vodi strokovno delo knjiţnice na področju univerzitetne
6

funkcije in opravlja strokovno koordinacijo visokošolskih knjiţnic Univerze v Ljubljani. Pomočnica
ravnatelja za finančne in splošne zadeve vodi finančne in splošne zadeve knjiţnice.
1.4.3 Svet knjiţnice in Strokovni svet
Poleg ravnatelja knjiţnice sta organa knjiţnice svet in strokovni svet knjiţnice. Svet knjiţnice je
organ upravljanja, ki nadzira zakonitost dela in poslovanja ter spremlja, analizira in ocenjuje delovanje
knjiţnice. Člani Sveta NUK so:
predsednica: dr. Jelka Pirković, predstavnica Ministrstva za kulturo RS
člani: Joţe Ĉakš, predstavnik Ministrstva za kulturo RS
Marija Janc, predstavnica Ministrstva za finance
Simon Ošo, predstavnik Ministrstva za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo RS
izr.prof.dr. Alenka Šauperl, predstavnica Univerze v Ljubljani
Strokovni svet spremlja in ocenjuje strokovno delo knjiţnice in uresničevanje politike njenega
ustanovitelja. Člani Strokovnega sveta NUK so:
predsednica: mag. Helena Peĉko Mlekuš, NUK – predstavnica strokovnih delavcev NUK
namestnica predsednice: dr. Anja Dular, vodja Knjiţnice Narodnega muzeja Slovenije –
predstavnica Kulturniške zbornice Slovenije
člani: izr.prof.dr. Primoţ Juţniĉ, Filozofska fakulteta – predstavnik Univerze v Ljubljani
Zdenka Oven, vodja knjiţnice Fakultete za računalništvo in informatiko in Fakultete
za elektrotehniko – predstavnica Univerze v Ljubljani
mag. Vlasta Stavbar, Univerzitetna knjiţnica Maribor – predstavnica Zveze
bibliotekarskih društev Slovenije
Slavica Rampih, Mariborska knjiţnica – predstavnica Zveze bibliotekarskih društev
Slovenije
dr. Jedert Vodopivec, Arhiv RS – predstavnica Kulturniške zbornice Slovenije
Matjaţ Lulik, NUK – predstavnik strokovnih delavcev NUK
Marjeta Šušterĉiĉ, NUK – predstavnica vseh delavcev NUK
2 Temeljni strateški cilji s strategijami za obdobje 2004-2008
Dosledno, celovito in stoodstotno zbiranje slovenike na vseh nosilcih zapisa skladno z
zakonodajo
strategije:
- sprejetje novega zakona o obveznem izvodu, ki bo zagotavljal učinkovit sistem
zajemanja obveznega izvoda publikacij
- zbiranje, obdelava, arhiviranje in zagotavljanje dostopa do obveznega izvoda
elektronskih publikacij
- pridobitev višjih sredstev za nakup slovenike v tujini in stare slovenike
- zagotavljanje tehnologije za zagotavljanje dostopnosti/uporabe gradiv v starejših
formatih oz. glede na spremembe v tehnologiji in opremi
Takojšnja obdelava pridobljenega gradiva brez zamud
strategije:
- glede na povečevanje količine gradiva povečati število obdelovalcev, modernizirati
tehnologijo obdelave in racionalizirati delovni proces
- zagotoviti naraščanje obsega obdelave elektronskih virov
Popolna zaščita pisne kulturne dediščine, ki jo hrani in varuje NUK
strategije:
- izboljšanje pogojev hranjenja gradiva v sedanjih prostorih in zagotovitev izgradnje
novih (NUKII/UKL)
- prenos ogroţenega gradiva na druge nosilce zapisa – mikrofilm in elektronski nosilec
- izvajanje nujnih restavratorskih posegov za upočasnitev propadanja gradiva
- izvajanje raziskovalne dejavnosti na področju pisne kulturne dediščine
7

Tvorba in vzdrževanje podatkovnih zbirk iz knjižničnega gradiva, ki ga hrani NUK
strategije:
- oblikovanje podatkovnih zbirk z besedili, ki so nacionalnega pomena
- zagotavljanje dostopa do podatkovnih zbirk z besedili preko enotnega informacijskega
portala za upravljanje znanja
Maksimalno možno povečanje uporabe knjižnične zbirke NUK in drugih informacijskih
virov, do katerih zagotavlja knjižnica dostop in uporabo
strategije:
- izgradnja in razvoj digitalne knjiţnice
- uvajanje novih e-storitev in povečanje števila uporabnikov na daljavo
- povečanje števila uporabnikov z Univerze v Ljubljani
- stalno javno predstavljanje bogate nacionalne pisne kulturne dediščine (muzej knjige
in drugih nacionalno pomembnih informacijskih virov)
- zagotavljanje dostopnosti knjiţnične zbirke in drugih informacijskih virov ter storitev
fizično oviranim osebam (npr. slepim in slabovidnim)
- izboljšanje moţnosti za preţivljanje prostega časa in za študij v knjiţnici
Aktivno sooblikovanje slovenskega knjižničnega sistema v skladu z zahtevami sodobne
informacijske družbe in podpiranje njegovega razvoja v smeri razvoja knjižničnih sistemov
najbolj razvitih držav EU
strategije:
- nenehno spremljanje in analiziranje stanja in razvoja na področju informacijske
druţbe ter razvoja knjiţničarstva v drţavah EU
- aktivno povezovanje pri razvoju knjiţničnega sistema z drţavami EU in sodelovanje v
skupnih projektih
- spremljanje in usmerjanje razvoja slovenskega knjiţničnega sistema v skladu z
nacionalnimi potrebami in zmoţnostmi ter z evropskimi in svetovnimi trendi razvoja
- oblikovanje koncepcije slovenske digitalne knjiţnice
- zagotavljanje strokovnih podlag razvoja nacionalnega vzajemnega bibliografskega
sistema ter organizacija in izvajanje strokovnega izobraţevanja, raziskovalno-razvojne
ter svetovalne dejavnosti na področju knjiţničarstva
Aktivno sooblikovanje koncepta evropske in svetovne virtualne e-knjižnice kot njen
enakopravni del
strategija:
- vključitev v evropsko digitalno knjiţnico
Podpora pridobivanju dodatnih znanj, stalnemu strokovnemu izpopolnjevanju in
usposabljanju strokovnih delavcev NUK skladno in v koraku z razvojem bibliotekarske in
informacijske znanosti
strategije:
- zagotavljanje udeleţbe na izobraţevanjih doma in v tujini, stalno usposabljanje na
delovnem mestu in stalno strokovno izpopolnjevanje na različnih izobraţevalnih
oblikah, strokovnih srečanjih ipd.
- izobraţevanje in usposabljanje zaposlenih za nove tehnologije in načine dela v
digitalni knjiţnici
Zagotavljanje vseh potrebnih kadrovskih, finančnih, prostorskih in drugih pogojev za
uresničevanje poslanstva knjižnice
strategije:
- povečanje števila sodelavcev ter optimalno kombiniranje števila in strukture redno
zaposlenih z naslanjanjem na zunanje sodelavce in storitve na trţišču
- zagotovitev zadostnih finančnih sredstev tako za delo klasične kot hibridne knjiţnice
ter povečanje lastnih prihodkov
- izgradnja nove knjiţnice (NUKII/UKL)
8

Strateški programski cilji ter strategije in aktivnosti za njihovo uresničitev so natančneje opredeljeni v
Strateškem naĉrtu NUK za obdobje 2004-2008 (dostopno na: http://www.nuk.unilj.si/dokumenti/pdf/str_nacrt_2004-2008.pdf).
3 Letni cilji za 2007 po programskih podroĉjih (MK)
1. Nakup gradiva in informacijskih virov – gradnja nacionalne zbirke in dostop do elektronskih
virov
Prioritete:
- Nakup slovenike, objavljene v tujini in stare slovenike.
- Dopolnjevanje knjiţnične zbirke zbranih in izbranih del, zbirke visokošolske študijske
literature ter referenčne literature na klasičnih nosilcih.
- Nakup tuje strokovne in znanstvene periodike ter elektronskih podatkovnih zbirk oziroma
zagotavljanje dostopa do njih in njihove uporabe.
2. Nakup slovenike za zamenjavo s tujimi knjižnicami
Prioritete:
- Zagotavljanje prisotnosti slovenske knjige v tujini (v tujih knjiţnicah) in s tem zagotavljanje
pogojev za spoznavanje in raziskovanje slovenske kulture v drugih drţavah.
3. Izvajanje Zakona o obveznem izvodu publikacij
Prioritete:
- Pridobivanje podatkov o novih zavezancih in vodenje seznama zavezancev v programu
COBISS3.
- Promocija Zakona o obveznem izvodu publikacij in obveščanje novih zavezancev.
- Skrb za povečanje zajema obveznega izvoda.
- Izboljšanje učinkovitosti sluţbe za reklamacije.
- Aţurna distribucija obveznega izvoda drugim knjiţnicam.
4. Inventarizacija in bibliografska obdelava knjižničnega gradiva ter oblikovanje informacijskih virov
za lokalne baze NUK, vzajemni katalog COBISS in Slovensko bibliografijo
Prioritete:
- Do 31. januarja 2008 obdelati celotno količino gradiva, ki bo prispelo v knjiţnico v letu 2007.
- Povezovanje bibliografskih zapisov pridobljenih s konverzijo listkovnih katalogov z vzajemno
bazo COBIB.
- Redno objavljanje in dopolnjevanje Slovenske bibliografije na spletu.
5. Zagotavljanje bibliografske kontrole in CIP ter vključevanje v mednarodne informacijske sistem
Prioritete:
- Zagotovitev sredstev za mednarodne članarine in aktivno sodelovanje v mednarodnih
organizacijah.
- Sodelovanje v mednarodni bibliografski kontroli.
- Sodelovanje z zaloţniki.
- Prevod navodil za dodelitev ISMN številke.
6. Ohranjanje knjižničnega gradiva
Prioritete:
- Izboljšanje in kontrola pogojev hranjenja knjiţničnega gradiva.
- Izvajanje mikrofilmanja slovenskih časnikov in časopisov in izseljenskega časopisja.
- Izvajanje digitalizacije oz. mikrofilmanja najbolj ogroţenega in najbolj uporabljanega gradiva.
- Restavriranje najbolj poškodovanega gradiva.
- Redna popravila poškodovanega gradiva iz redne postavitve NUK.
- Sodelovanje pri izvajanju mednarodnih raziskovalnih projektov s področja ohranjanja
knjiţničnega gradiva.
9

7. Izposoja gradiva, posredovanje informacij in drugo delo z uporabniki
Prioritete:
- Zagotovitev širše in boljše ponudbe informacijskih virov.
- Sodelovanje s knjiţničnim informacijskim servisom IZUM pri izvajanju servisa online
referenčne sluţbe.
- Izvajanje izobraţevanja za informacijsko opismenjevanje uporabnikov, še zlasti študentov in
zaposlenih na ljubljanski univerzi.
- Izgradnja servisov za naročanje gradiva na daljavo.
- Prizadevanje za čim boljši in čim hitrejši dostop do gradiva ter enakopravno uporabo
tradicionalnega knjiţničnega gradiva.
- Zagotavljanje optimalnih časovnih rokov pri posredovanju dokumentov iz drugih knjiţnic in
izbor kvalitetnih in cenovno ustreznih ponudnikov storitev v medknjiţnični izposoji in dobavi
dokumentov.
8. Digitalizacija knjižničnega gradiva in izgradnja digitalne knjižnice
Prioritete:
- Zajem digitalnih vsebin - izdelava plana digitalizacije na ravni drţave, vzpostavitev spletnega
arhiva, digitalizacija knjiţničnega gradiva zapisanega v analogni obliki.
- Ohranjanje digitalnih vsebin - razvoj digitalnega arhiva, vzpostavitev sistema varovanja
podatkov.
- Dostop do digitalnih vsebin - izdelava načrta spletnega portala, nadaljnji razvoj spletnega
portala.
- Aktivno sodelovanje pri nadaljnjem razvoju Evropske digitalne knjiţnice in v drugih
mednarodnih projektih s področja digitalizacije in izgradnje digitalne knjiţnice.
- Sodelovanje pri oblikovanju digitalne knjiţnice ljubljanske univerze in gradnji univerzitetnega
spletnega portala za uporabnike knjiţnic ljubljanske univerze.
9. Raziskovalna in razvojna dejavnost
Prioritete:
- Sodelovanje v raziskovalnih in razvojnih projektih s področja ohranjanja gradiv in izgradnje
digitalne knjiţnice.
- Uporaba rezultatov raziskovalno-razvojnih projektov pri razvoju dejavnosti knjiţnice in
knjiţničnega sistema.
- Priprava strokovnih osnov za normativno kontrolo predmetnih oznak in implementacijo
normativne kontrole korporacij.
- Vodenje nacionalne knjiţnične statistike in statistično merjenje delovanja knjiţnic.
- Vodenje razvida knjiţnic in izdajanje mnenj o izpolnjevanju pogojev za izvajanje javne sluţbe
na področju knjiţničarstva (prioritetno za področje splošnih knjiţnic).
- Spremljanje delovanja knjiţnic in skrb za strokovno pomoč knjiţnicam.
- Sodelovanje pri pripravi strokovnih osnov za sprejem predpisov in priporočil na področju
knjiţničarstva.
10. Dejavnost koordinacije med osrednjimi območnimi knjižnicami
Prioritete:
- Strokovna pomoč oz. svetovanje osrednjim območnim knjiţnicam.
- Koordinacija dejavnosti svetovalnih sluţb.
- Organizacija in vodenje strokovnega usposabljanja za svetovalno delo območnih knjiţnic in
vodenje skupnih projektov.
11. Dejavnost v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu
Prioritete:
- Implementacija UDC MRF 2001 v vzajemnem katalogu v sodelovanju z Institutom
informacijskih znanosti Maribor.
- Sodelovanje pri redakciji Geslovnika COBISS v sodelovanju z Institutom informacijskih
znanosti Maribor.
10

- Priprava prevodov standardov in priročnikov potrebnih za delo knjiţničarjev v vzajemnem
katalogu.
12. Dejavnost na področju knjižničnega sistema Univerze v Ljubljani
Prioritete:
- Sodelovanje z vodstvom Univerze pri načrtovanju dejavnosti na področju knjiţnične
dejavnosti UL.
- Strokovna podpora dejavnosti Komisije za razvoj knjiţničnega sistema UL.
- Strokovna podpora pri izdelavi strateškega načrta KIS UL 2007-2010 in strokovnih
standardov za delovanje in vrednotenje visokošolskih knjiţnic UL.
- Sistematična ureditev pridobivanja obveznega izvoda tiskanih in elektronskih publikacij UL v
skladu z Zakonom o obveznem izvodu publikacij in vzpostavitev digitalnega arhiva
doktorskih disertacij UL.
- Sodelovanje v promocijskih aktivnostih KIS UL.
- Spremljanje delovanja in razvoja visokošolskih knjiţnic UL z zbiranjem statističnih podatkov
in evalvacijskimi študijami.
- Sodelovanje pri vzpostavitvi in upravljanju "zdruţevalnega iskalnika" in hipertekstovnega
povezovalnika.
- Sodelovanje v projektu vzpostavitve Digitalne knjiţnice UL.
- Sodelovanje v aktivnostih za vzpostavitev enotne izkaznice zaposlenih na UL za uporabo
knjiţničnega sistema UL.
13. Založniška dejavnost
Prioritete:
- Redna izdelava in publiciranje Slovenske bibliografije, prioritetno v elektronski obliki.
- Publiciranje prevodov standardov in temeljnih priročnikov s področja bibliotekarstva in
informacijskih znanosti.
- Publiciranje izvirnih monografij s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti.
14. Izobraževalna dejavnost
Prioritete:
- Uvajanje novih oblik izobraţevanja knjiţničarjev za digitalno knjiţnico.
- Izobraţevanje knjiţničarjev za delo v sistemu vzajemne katalogizacije.
- Permanentno izobraţevanje knjiţničarjev oz. seznanjanje z novostmi v stroki.
- Izobraţevanje uporabnikov za uporabo tradicionalnih in elektronskih informacijskih virov, v
prvi vrsti uporabnikov z Univerze v Ljubljani.
15. Predstavitvena in promocijska dejavnost
Prioritete:
- Organizacija razstav knjiţničnega gradiva NUK in promoviranje slovenske pisne kulturne
dediščine doma in v tujini.
- Promocija informacijskih virov in storitev v strokovni in širši javnosti.
16. Mednarodna dejavnost
Prioritete:
- Zagotavljanje sodelovanja članov mednarodnih delovnih skupin, komisij in odborov na
mednarodnih sestankih in konferencah.
- Podpiranje aktivne udeleţbe zaposlenih na mednarodnih strokovnih srečanjih.
- Zagotavljanje strokovnih obiskov na knjiţnih sejmih in v knjiţnicah, s katerimi ima NUK
sklenjene sporazume o sodelovanju in izmenjavi kadrov.
- Plačevanje članarin mednarodnim organizacijam s področja dejavnosti knjiţnice.
11

17. Druge dejavnosti (Zbirka EU, podpora konzorciju COSEC, podpora ZBDS)
Prioritete:
- Dopolnitev knjiţnične zbirke EU z nakupom elektronske informacijske zbirke »European
Sources Online«, povečanje števila uporabnikov, zlasti uporabnikov oddaljenega dostopa ter
uvajanje novih oblik in vsebin izobraţevanja uporabnikov zbirke.
Konzorcijska pogajanja s ponudniki informacijskih virov in storitev, licenciranje, spremljanje
uporabe informacijskih virov, testiranje novih virov, uresničevanje avtorsko pravnih zahtev,
sodelovanje pri masovni digitalizaciji, izgradnja trdnih partnerstev za uresničitev konzorcijskih
nakupov in promocija aktivnosti COSEC.
- Podpora dejavnosti ZBDS v dosedanjem obsegu do skupščine zdruţenja (oktober 2007).
18. Vodenje poslovanja NUK
Prioritete:
- Izgradnja in razvoj digitalne knjiţnice.
- Izvedba notranje revizije finančnega poslovanja.
- Implementacija dokumentnega sistema za arhiviranja dokumentov.
- Vzdrţevanje in nadgradnja poslovnega informacijskega sistema NAVISION.
- Vzdrţevanje in nadgradnja domače strani knjiţnice.
- Skrb za izobraţevanje zaposlenih.
- Pripravljanje in izvedba javnih naročil.
- Nadaljevanje inventure knjiţničnih gradiv.
- Izvajanje ukrepov za zagotavljanje varnosti pri delu in v stavbi.
- Zagotavljanje računalniške podpore.
- Povečevanje lastnih prihodkov.
12

II POROĈILO O STROKOVNEM DELU KNJIŢNICE
1 Nabava knjiţniĉnega gradiva in drugih informacijskih virov
1.1 Politika izgradnje knjiţniĉne zbirke
NUK pridobiva gradivo z obveznim izvodom, nakupom, zameno in darovi. Cilj je konsistentna
knjiţnična zbirka in izpolnjevanje poslanstva knjiţnice. Pri izgradnji knjiţnične zbirke sledi štirim
temeljnim načelom: ustreznost (vsebina, obseg, skupine uporabnikov), izčrpnost (kompletacije,
temeljno gradivo), strokovnost (objektivnost, uravnoteţenost, nepristranski izbor) in preudarnost
(najboljša vrednost za ceno). Vsebinske smernice nabavne politike NUK so določene z vrsto knjiţnice
(nacionalna in univerzitetna), potrebami uporabnikov in namenom knjiţnice. Zakonske osnove so
zapisane v Zakonu o knjiţničarstvu (29. in 33. člen), izgradnja knjiţnične zbirke pa je usklajena tudi s
podzakonskimi akti.
1.2 Prioritetni cilji pri nabavi gradiva in drugih informacijskih virov v letu 2007
- Pridobivanje slovenike objavljene v tujini, stare slovenike in nacionalno pomembnega
gradiva.
- Dopolnjevanje knjiţnične zbirke zbranih in izbranih del, zbirke visokošolske študijske
literature ter referenčne literature na klasičnih nosilcih.
- Pridobivanje elektronskih podatkovnih zbirk oziroma zagotavljanje dostopa do njih in njihove
uporabe.
1.3 Uresniĉitev letnih ciljev
- Celoten dotok gradiva za knjiţnično zbirko NUK je bil glede na načrtovanega niţji za 20%, vzrok
je skoraj polovico manjši dotok obveznega izvoda (namesto štirih izvodov samo še dva izvoda za
NUK). V primerjavi z letom 2006 pa je bil dotok niţji za 35%.
- Obvezni izvod smo v letu 2007 prvič vse leto prejemali v skladu z novim Zakonom o obveznem
izvodu publikacij, ki se je začel uporabljati oktobra 2006. Ker je število zavezancev po novem
zakonu neomejeno, je potrebno več reklamacij za gradivo, ki ga ni na trgu, ali ga niso izdala
zaloţniška gospodarska podjetja. Kljub promociji, ki jo je izvajal NUK, veliko občasnih
izdajateljev novega zakona še vedno ne pozna.
- Načrtovani dotok smo presegli z nakupi, zamenami in darovi, v primerjavi z letom 2006 je bil
dotok gradiva enak pri nakupih in zamenah, pri darovih pa za polovico manjši. V tujini je vsako
letno izdane več slovenike, zato z razpoloţljivimi sredstvi ne uspemo pridobiti vsega gradiva.
Kupili smo nekaj enot stare slovenike in nacionalno pomembnega gradiva, konec leta 2007 pa smo
dopolnili zbirko visokošolske študijske in referenčne literature na fizičnih nosilcih.
- Upravljanje in koordinacija e-virov sta potekala uspešno, zlasti prek konzorcija COSEC.
Pridobivanje elektronskih informacijskih virov je potekalo v izredno dobrem sodelovanju z
drugimi knjiţnicami.
1.4 Obseg pridobljenega knjiţniĉnega gradiva
Tabela 1: Dotok gradiva za knjiţnično zbirko NUK glede na način nabave (kosi)
obvezni izvod nakup zamena dar skupaj
naĉrtovano 90.000 8.850 3.760 6.400 109.010
doseţeno 58.843 12.281 4.270 12.095 87.489
Za knjiţnično zbirko NUK smo pridobili z obveznim izvodom 35% manj gradiva (namesto štirih
izvodov za NUK samo še dva izvoda), z nakupom smo pridobili za 38% več fizičnih enot (predvsem
smo kupili več kosov rokopisnega gradiva), z zamenjavo smo pridobili za 14% več gradiva (več
naročil), z darovi pa smo pridobili za skoraj 90% več gradiva, kot smo načrtovali (glasbeni tiski in
glasbeno AV gradivo).
13

V letu 2007 smo največ gradiva v NUK prejeli z obveznim izvodom (67%), ostalo smo pridobili z
nakupi (14%) in darovi (14% ), ali z mednarodno zamenjavo gradiva (5%).
Knjiţnica je v letu 2007 skupaj pridobila 87.489 fiziĉnih enot (kosov) knjiţničnega gradiva (indeks:
65). Od tega je bilo 18.764 enot monografskih publikacij, 44.483 serijskih publikacij, 639 glasbenih
tiskov, 1.481 glasbenega AV gradiva, 738 kartografskega gradiva, 1.367 slikovnega gradiva, 3.059
AV gradiva, 9.710 rokopisnega gradiva, 7.124 drobnih tiskov in 124 enot drugega gradiva (Tabela 2).
Tabela 2: Struktura dotoka gradiva v fond NUK v letu 2007 (kosi)
obvezni izvod nakup zamena dar skupaj
vrsta
g. 2007 2006
ind
. 2007 2006
ind
. 2007 2006 ind. 2007 2006 ind. 2007 2006
ind
.
mon.
p.
14.18
6
26.12
6 54 481 606 79
1.60
6
1.50
9 106 2.491 2.449 102
18.76
4 30.690 61
31.90 55.20
2.21 2.46
44.48
ser. p. 3 4 58 9.386 9.966 94 7 0 90 977 1.522 64 3 69.152 64
gl.
10
12
3.78
16
tisk 344 324 6 66 53 5 2 13 15 227 6 3 639 396 1
gl.
3.08
AV 697 3.130 22 0 10 0 13 11 118 771 25 4 1.481 3.176 47
41
30
kart.g. 706 170 5 7 14 50 21 20 105 4 38 11 738 242 5
slik.
27
3.80
24
g. 1.272 458 8 50 105 48 38 1 0 7 0 0 1.367 564 2
10
11
AV g. 2.990 2.747 9 1 23 4 44 0 0 24 0 0 3.059 2.770 0
14
22.03
rok. g. 0 0 0 2.273 1.548 7 238 92 259 7.199 8 33 9.710 23.678 41
drob.
21
1.79
22
t. 6.634 3.040 8 5 8 63 90 47 191 395 22 5 7.124 3.117 9
11
40
10
drugo 111 97 4 12 3 0 1 13 8 0 8 0 124 121 2
skupa
j
58.84
3
91.29
6 64
12.28
1
12.33
6
10
0
4.27
0
4.16
6 102
12.09
5
26.10
8 46
87.48
9
133.90
6 65
1.5 Nakup knjiţniĉnega gradiva
Tabela 3: Nakup knjiţničnega gradiva (enote)
število enot naĉrtovano doseţeno
monografije 1.600 837
serijske publikacije 481 530
neknjiţno gradivo 250 196
podatkovne zbirke 38 36
drugo 0 12
skupaj 2.371 1.611
Finančna sredstva za nakup gradiva prejme NUK v dvanajstinah, plačila naročnin za kontinuirane vire
pa se plačujejo večinoma v začetku ali v prvi polovici leta – to je pribliţno 75% sredstev. Zato smo se
dogovorili, da bomo tudi porabo sredstev prilagodili prejetim sredstvom. Pri izvajanju naročil je to
pomenilo, da smo med letom skoraj ustavili naročila za monografije in neknjiţno gradivo. Naročanje
tega gradiva smo izvedli šele konec leta, nismo pa uspeli naročiti vseh zbranih predlogov za nakup.
Večina naročil je za tuje publikacije in zaradi daljšega roka dobave v letu 2007 še nismo prejeli vsega
gradiva (300 nerealiziranih naročil). Pri stalnih naročilih (knjiţne zbirke) smo plačali gradivo, dobava
pa bo sledila po izidu posameznih zvezkov.
14

1.6 Zamenjava knjiţniĉnega gradiva
Dotok gradiva, ki smo ga prejeli z zamenjavo, je bil pribliţno enak kot v preteklem letu, v primerjavi z
načrti pa bistveno višji. Na izbor vseh vrst gradiva, ki ga prejmemo, ne moremo vplivati. Določen
izbor lahko naredimo pri monografijah, ki jih knjiţnice ponudijo na listah duplikatov, vendar pa ne
dobimo vedno vsega izbranega in naročenega gradiva. V letu 2007 smo nadaljevali z urejanjem
evidenc in evalvacijo zamen s posameznimi knjiţnicami.
1.7 Darovi
Prirast gradiva iz instituta darov je bil za polovico višji od načrtovanega, pričakovali smo 6.400
pridobljenih enot, pridobili pa 12.095. V primerjavi z letom 2006 smo z darovi prejeli skoraj enako
monografij, precej manj serijskih publikacij (indeks: 64), z zapuščinami pa smo prejeli bistveno več
glasbenih tiskov, glasbenega AV gradiva in drobnih tiskov, manj pa kartografskega, rokopisnega in
AV gradiva. Monografije prejme NUK večinoma po pošti po izboru darovalca. Pri določenih vrstah
gradiva (še posebej kartografskem, slikovnem, glasbenem in rokopisnem gradivu) pa so moţni tudi
dogovori. V glavnem so to zapuščine, ki jih NUK prevzame v celoti, ali pa naredi izbor in vključi v
zbirko NUK samo del zapuščine. Prevzem zapuščin je odvisen od ponudbe na trgu. Pri prevzemu
večjih zapuščin pa se po prevzemu pokaţejo teţave pri obdelavi gradiva, saj je izredne količine
gradiva nemogoče aţurno obdelati.
Kot dar prejme NUK tudi gradivo iz seznamov odpisanega gradiva iz vseh vrst slovenskih knjiţnic v
skladu z Zakonom o knjiţničarstvu in Navodili za izločanje in odpis knjiţničnega gradiva. V
posameznih knjiţnicah se je ţe uveljavilo redno pošiljanje seznamov odpisanega gradiva v NUK, kjer
izberemo gradivo, ki manjka v knjiţnični zbirki (sloveniko; jugoslaviko (samo do l. 1991); arhivske
izvode; nadomestila za izgubljene in zaloţene publikacije; nadomestila za fotokopirane publikacije;
nadomestila za poškodovane publikacije). Število knjiţnic (večinoma splošne knjiţnice), ki redno
pošiljajo odpisne sezname, pa je še vedno relativno nizko. Odpisnih seznamov ne pošiljajo npr. vse
osrednje območne knjiţnice, zelo redko pošiljajo odpisne sezname v NUK specialne, visokošolske in
šolske knjiţnice.
V letu 2007 smo iz knjiţnic prejeli 104 sezname odpisanega gradiva, ki so vsebovali 30.327 enot.
Pregledali smo 29.213 enot in izbrali 1.524 enot. Knjiţnice so nam poslale 1.539 enot. Čeprav je
deleţ dejansko pridobljenega gradiva v primerjavi s številom pregledanih naslovov in vloţenim delom
majhen (5%), pa je dejanska vrednost gradiva neprecenljiva, saj večine tega gradiva ni mogoče dobiti
nikjer drugje in je to edini vir za dopolnjevanje zbirke NUK in ohranjanje pisne nacionalne kulturne
dediščine. Koordinacijo dela je prevzela inventarizatorka, ker za to nalogo nismo dobili novih kadrov.
Pri preverjanju gradiva v COBISS so ji v letu 2007 pomagale prostovoljke in študentka. Za pregled
seznamov je določen rok 14 dni. Preverjanje po COBISS pogosto ni dovolj, saj moramo za gradivo
pred letom 1989 preveriti stanje še v klasičnih katalogih, v izposoji ali posebnih zbirkah. Izbrano
gradivo pred nadaljnjo obdelavo pošljemo v knjigoveznico, da odstranijo signaturne nalepke in
popravijo poškodbe na vezavah (911 kosov).
1.8 Nabava gradiva v posebnih zbirkah
Zbirka tiskov Slovencev zunaj Republike Slovenije: v letu 2007 smo pridobili literarno
zapuščino slovenskega pisatelja in publicista iz Kanade, Ivana Dolenca. Pripravo gradiva in
prevoz (4 večje kartonaste škatle) je realizirala slovenska kulturna delavka Ifigenija Simonovič,
denar za kritje stroškov pa smo pridobili na razpisu Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu
(1.000 EUR). Slovenski izseljenec v ZDA nam je pomagal zapolniti nastale vrzeli pri časniku
Ameriška domovina, ki izhaja v Clevelandu (150 številk), drugi izseljenci pa so poslali 60 enot
periodičnih publikacij. Zelo dobro poteka tudi ţe ustaljena zamena s Knjiţnico Dušana Černeta v
Trstu, ki nam je odstopila 230 enot gradiva.
Zbirka AV gradiva: v letu 2007 je zbirka večino gradiva pridobila z obveznih izvodom, zelo
majhen del pa tudi z zameno (44 kosov) in darovi (24 kosov). Skupaj je zbirka pridobila za 10%
15

več gradiva kot leta 2006. Z nakupi smo pridobili predvsem referenčno literaturo s filmskega
področja za priročno zbirko.
Rokopisna zbirka: v letu 2007 smo v skladu z dosedanjo strategijo zbiranja pisne kulturne
dediščine, ki zajema predvsem izvirno rokopisno gradivo, tj. slovenika in širše humanistično in
kulturnozgodovinsko gradivo, pridobili: zapuščine – 5 enot, avtografi – 39 enot, ostaline – 10 enot,
skupaj 54 novih enot. Med najpomembnejše in hkrati najobseţnejše spadajo zapuščine literarnih
ustvarjalcev Ivana Mraka, Daneta Zajca in Ivana Hribovška. Zbirka redkih tiskov se je povečala za
dve enoti.
Glasbena zbirka: prek konzorcija COSEC smo realizirali nakup treh podatkovnih zbirk s
področja glasbe, odkupili smo tudi zapuščino Sama Hubada (500 kosov).
Kartografska in slikovna zbirka: za zbirko stare slovenike smo v letu 2007 odkupili 7
zemljevidov slovenskega ozemlja (iz 17., 18. in 19. stol.) in 25 grafičnih listov na temo slovenskih
krajev ali pomembnih oseb iz slovenske zgodovine. Za nakup starega gradiva smo v letu 2007
porabili 8.276,74 EUR. Odkupili smo tudi 24 razglednic in eno fotografijo. Nakup stare slovenike
je bil v letu 2007 količinsko in vrednostno manjši od načrtovanega.
Zbirka virov s podroĉja bibliotekarstva in informacijske znanosti: Informacijski center za
bibliotekarstvo je v skladu s ciljem dopolnjevanja knjiţnične zbirke s kvalitetno in najnovejšo
strokovno literaturo s področja bibliotekarstva in mejnih znanosti prejel 523 kosov strokovnih
monografij (obvezni izvod, nakup, zamena in dar), v okviru sodelovanja s knjiţnico Oddelka za
bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo pa 41 diplomskih nalog.
1.9 Nabava elektronskih informacijskih virov
Temeljna usmeritev pri nabavi elektronskih informacijskih virov je njihovo konzorcijsko pridobivanje
v sodelovanju z drugimi knjiţnicami v okviru konzorcija COSEC. Skupaj je NUK v letu 2007 nabavil
33 licenĉnih elektronskih podatkovnih zbirk, med katerimi jih je bilo prek konzorcija pridobljenih
27, in sicer:
- 9 z univerzitetno licenco Univerze v Ljubljani in
- 18 z nacionalno licenco na ravni različnih univerz, splošnih in specialnih knjiţnic ter
raziskovalnih inštitutov.
NUK je sofinanciral nakup podatkovnih zbirk v preteţni meri s sredstvi Ministrstva za kulturo, manjši
del sredstev sta prispevali Agencija za raziskovalno dejavnost RS in Univerza v Ljubljani. Načrtovane
naslove podatkovnih zbirk smo realizirali skoraj v celoti, konzorcijsko nismo – zaradi spremenjenih
potreb med konzorcijskimi partnerji in njihovimi omejenimi finančnimi moţnosti – realizirali nakupa
dveh novih načrtovanih e-virov. Za konzorcijski nakup nove zbirke JSTOR poskušamo pridobiti
sredstva UL. Zaradi boljše izrabe omejenih finančnih sredstev za nabavo je bil odpovedan en naslov,
ki je kazal slabo uporabo, en vir pa je prenehal izhajati. Število licenčno naročenih elektronskih
časopisov s celotnimi besedili člankov je v letu 2007 znašalo 14.504.
Ukvarjamo se tudi s promocijo odrtega dostopa (Open Access). V letu 2007 smo pripravili prevod
besedila avtorice Alme Swan iz organizacije Key Perspectives o prostem pristopu, napisano za JISC
(Joint Information Systems Committee). Slovenski prevod je objavljen na naslovu
http://www.keyperspectives.co.uk/openaccessarchive/briefingpapers.html, na spletni strani konzorcija
COSEC: http://www.nuk.uni-lj.si/cosec/documents/JISC.pdf in v Knjiţničarskih novicah (maj/april
2007) na naslovu http://www.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/april2007-kazalo.asp.
1.10 Nakup slovenike za zamenjavo s tujimi knjiţnicami
1.10.1 Politika mednarodne zamenjave knjiţniĉnega gradiva
Cilj mednarodne zamenjave knjiţničnega gradiva je uravnoteţena zamenjava in sodelovanje med
knjiţnicami. Zamenjava gradiva s knjiţnicami v tujini poteka v skladu z mednarodnimi dogovori pod
okriljem UNESCA. Z zamenjavo gradiva skrbi NUK za prisotnost slovenske knjige v tujini tako, da
16

pošilja nacionalnim knjiţnicam in knjiţnicam pomembnejših univerz po svetu, pa tudi
posameznikom, najpomembnejšo slovensko literaturo. Zamenjava gradiva omogoča tudi zbiranje
slovenike, ki izhaja v drugih drţavah. NUK pošilja v tujino dvojnice, ki jih prejme kot dar, določeno
gradivo pa kupi, seveda v okviru zagotovljenih finančnih sredstev. Do začetka veljave novega zakona
o obveznem izvodu publikacij je za zameno uporabljal tudi publikacije, ki jih je prejel kot četrti
obvezni izvod.
1.10.2 Prioritetni cilji pri nakupu slovenike za zamenjavo s tujino v letu 2007
- Zagotavljanje prisotnosti slovenske knjige v tujini (v tujih knjiţnicah) in s tem zagotavljanje
pogojev za spoznavanje in raziskovanje slovenske kulture v drugih drţavah.
1.10.3 Uresniĉitev letnih ciljev
- Načrtovani obseg nakupov za zameno je bil preseţen zaradi dodatnih sredstev, ki smo jih prejeli
konec leta 2007 (zaradi zmanjšanja števila obveznega izvoda za NUK ni bilo na voljo več izvoda
za zameno).
Tabela 4: Zamenjava knjiţničnega gradiva (naslovi)
število enot nakup za tujino dotok iz tujine
naĉrtovano doseţeno naĉrtovano doseţeno
monografije 1.000 naslovov 1.001 naslov 1.110 naslovov 1.503 naslovi
serijske publikacije 730 letnikov 616 letnikov 452 letnikov 457 letnikov
neknjiţno gradivo 0 0 150 naslovov 40 naslovov
drugo 0 0 0 1
skupaj 1.730 1.617 1.712 2.001
Zamenjava je potekala s 108 knjiţnicami oziroma drugimi partnerji v tujini, kar je v skladu z
načrtovanim postopnim zmanjševanjem števila partnerjev na račun kakovosti izbora. Nadaljujemo z
reorganizacijo poslovanja ter uvajamo vedno bolj avtomatizirane postopke dela s sodelovanjem pri
razvoju in testiranju novih programskih orodij. Vprašalnik, ki smo ga poslali knjiţnicam konec leta
2006, je bil polovično uspešen, zato bomo knjiţnice vzpodbujali k sodelovanju tudi v prihodnje.
Od knjiţnic v tujini smo prejeli precej več naročil, kot smo jih lahko realizirali. Velik doprinos k
zmanjševanju nerealiziranih naročil iz tujine pomenijo dodatna sredstva, ki smo jih prejeli konec leta.
Na ta način smo nadoknadili zaostanke naročil pri nekaterih pomembnih partnerjih, ţal pa nikoli ni
mogoče nadoknaditi vsega, saj so mnogi aktualni naslovi hitro razprodani.
Precej pozornosti smo namenili sprotnemu in hitremu preverjanju list dvojnic iz partnerskih knjiţnic,
saj hiter odziv zagotavlja večjo uspešnost. V ta namen smo pregledali liste dvojnic s 13.952
bibliografskimi podatki in izbrali 625 naslovov monografskih publikacij. Ostala gradiva partnerji
pošljejo glede na interesno področje, v prvi vrsti »sloveniko«.
V 180 paketih je bilo v tujino poslanih 583 monografskih (od tega le 107 izvodov kupljenih) in 1.903
izvodov serijskih publikacij (vse nakup). Naročene dnevnike in tednike (Delo, Finance, Mag, Mladina,
Uradni list) pošiljajo zaloţniki neposredno knjiţnicam v tujini, kar je v letu 2007 znašalo pribliţno
3.650 izvodov.
Realizacija nakupov monografskih publikacij za zamenjavo je znašala do konca novembra 2007 le 107
izvodov oz. 10,7% letnega plana. Zaradi dodatnih sredstev, ki smo jih prejeli v decembru je končna
vsota nakupov monografij za pribl. 10% preseţena. Decembrski nakup monografskih publikacij v
obsegu 994 izvodov bo poslan v prvih mesecih leta 2008, zato gradivo ni upoštevano v Tabeli 7:
Distribucija in vrednost zamen.
Partnerjem smo poslali 87% ţelenih naslovov serijskih publikacij. Do razlike prihaja zato, ker večje
število serijskih publikacij izhaja z zamudo ali neredno. Teţave pričakujemo v letu 2008, saj bomo
morali večji del finančnih sredstev (73%) nameniti za nakup serijskih publikacij, čeprav bomo število
17

le-teh zmanjšali za pribliţno 40%. Na odpoved tiskanih izvodov serijskih publikacij smo partnerje ţe
pripravljali, saj smo jih usmerili na uporabo portala dLib.si, ki zagotavlja dostop do pomembnih
slovenskih znanstvenih in strokovnih časnikov ter časopisov (ţal pa ne vedno do zadnjih številk).
1.11 Pridobivanje gradiva iz obveznega izvoda in njegova distribucija
1.11.1 Politika distribucije gradiva iz obveznega izvoda
V skladu s 33. členom Zakona o knjiţničarstvu NUK posreduje temeljno nacionalno zbirko vsega
knjiţničnega gradiva v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih, slovenskih avtorjev, slovenskih
zaloţb, pripadnikov italijanske in madţarske narodne skupnosti, romske skupnosti in drugih
manjšinskih skupnosti v Sloveniji (slovenika) drugim do gradiva upravičenim knjiţnicam in s tem
prebivalstvu zagotavlja večjo dostopnost gradiva.
1.11.2 Prioritetni cilji pri distribuciji gradiva iz obveznega izvoda v letu 2007
- Pridobivanje podatkov o novih zavezancih in vodenje seznama zavezancev v programu
COBISS3.
- Promocija Zakona o obveznem izvodu publikacij in obveščanje novih zavezancev.
- Izboljšanje učinkovitosti sluţbe za reklamacije.
- Aţurna distribucija obveznega izvoda drugim knjiţnicam.
1.11.3 Uresniĉitev letnih ciljev
- Pri pridobivanju podatkov nismo uresničili vseh načrtovanih ciljev, ker so nekateri potencialni
partnerji zavrnili sodelovanje v skladu s 15. členom o pridobivanju podatkov o zavezancih iz zbirk
javnega značaja (npr. SAZAS). Pridobivali smo podatke o posameznih večjih skupinah zavezancev,
ki niso primarno registrirani kot zaloţniki (npr. društva - prek 5.000 naslovnikov, šole ipd.). Vodenje
seznama zavezancev je potekalo aţurno.
- Ob 200-letnici obveznega izvoda na Slovenskem je NUK pripravil več dogodkov, v okviru katerih je
potekala tudi promocija novega Zakona o obveznem izvodu publikacij.
- NUK je pripravil predlog dveh pravilnikov v skladu z novim zakonom. Konec leta 2007 sta bila v
Uradnem listu Republike Slovenije objavljena Pravilnik o vrstah in naboru elektronskih publikacij
za obvezni izvod in Pravilnik o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov publikacij.
- Učinkovitost sluţbe za reklamacije smo izboljšali z boljšim sodelovanjem z zaloţniki, ki so po
novem zavezanci za obvezni izvod (seminar za zaloţnike, predavanje »Šolske publikacije in
obvezni izvod« na letnem srečanju Društva šolskih knjiţničarjev, udeleţba na Kongresu
zaloţnikov, knjigotrţcev in knjiţničarjev ipd.). Uspešnost reklamacij obveznega izvoda se je v
primerjavi s preteklim letom ponovno zvišala, saj z novim Zakonom o obveznem izvodu publikacij
zavezanci več ne zavračajo oddaje obveznega izvoda, ampak gre le za obveščanje tistih, ki zakona še
ne poznajo.
- Distribucija obveznega izvoda drugim knjiţnicam je bila aţurna. Obseg pridobljenega gradiva za
druge knjiţnice se je v letu 2007 zmanjšal, ker dobi vse izvode samo Univerzitetna knjiţnica
Maribor, ostale depozitarne organizacije pa prejmejo samo javno financirane publikacije. Ob
prehodu na novo verzijo COBISS3 smo začeli tudi z dogovori o razvoju modula za obvezni izvod, ki
bi omogočal tudi izdelavo seznamov za pošiljke serijskih publikacij. Načrtujemo tudi moţnost
avtomatično evidentiranega gradiva v knjiţnicah, ki prejemajo obvezni izvod, in sicer takoj ko je
gradivo poslano iz NUK
18

1.11.4 Novi zakon o obveznem izvodu in pridobivanje gradiva
V letu 2007 smo praznovali 200-let obveznega izvoda na Slovenskem. Pripravili smo razstavo Prvi
obvezni izvodi na Slovenskem in izdali istoimensko zgibanko, pripravili smo tudi zgibanko 200 let zbiranja
obveznega izvoda na Slovenskem. Predstavitev NUK na slovenskem knjiţnem sejmu je bila posvečena
200-letnici obveznega izvoda, organizirali smo tudi Debatno kavarno na temo obveznega izvoda. Pri vseh
dogodkih smo predstavljali tudi novi Zakon o obveznem izvodu publikacij, še posebej najpomembnejšo
strokovno novost: zbiranje elektronskih publikacij objavljenih na spletu. Po 200 letih zbiranja publikacij na
fizičnih nosilcih je to povsem novo področje pri zbiranju obveznega izvoda tudi v svetu.
Zaradi zmanjšanja števila obveznih izvodov za NUK s štirih na dva smo pričakovali manjši dotok,
vendar pa smo vseeno načrtovali, da bo ta izpad pokrit z obveznim izvodom gradiva, ki ga prej nismo
prejeli v skladu z zakonom. Ţal pa so se v praksi uresničila predvidevanja, da bo potrebno več
reklamacij za gradivo, ki ga izdajajo zaloţniki, ki niso primarno registrirani kot zaloţniška
gospodarska podjetja, ampak je zaloţništvo ena od njihovih obstranskih dejavnosti.
Statistika za leto 2007 kaţe zmanjšani dotok naslovov neknjiţnega gradiva, posebej glasbenih CD
plošč, kar je posledica spremenjenega zakona, ki obveznost predaje publikacij prenaša od
razmnoţevalcev in tiskarjev na mnoţico zaloţnikov, izdajateljev in samozaloţnikov, pa tudi razmer na
glasbenem trgu, ki se seli na medmreţje. Pri avdiovizualnem gradivu so bili zavezanci prej dolţni
pošiljati le štiri izvode, po novem zakonu pa je potrebno tudi to gradivo poslati v 16 izvodih, če je
javno financirano. Dosledno smo reklamirali premajhno število prejetih obveznih izvodov.
Sprememba zavezanca se močno odraţa tudi pri dotoku serijskih publikacij. Pri 833 naslovih
slovenike, ki je prihajala v letu 2005 in/ali 2006, v letu 2007 nismo prejeli niti ene številke. V letu
2008 bomo reklamirali vse naslove in upamo, da se bo dotok v prihodnje izboljšal, saj se zaloţniki
vseeno manj spreminjajo od številke do številke, kot so se tiskarji, ki so bili zavezanci prej.
1.11.5 Obvezni izvod elektronskih publikacij
Aktivno smo sodelovali pri pripravi Pravilnika o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov
publikacij. Pravilnik narekuje, da lahko zavezanec za obvezni izvod spletnih publikacij odda obvezni
izvod po elektronski poti prek spletnega sistema. V ta namen smo v okviru projekta dLib.si (norveški
finančni mehanizmi) razvili in testno zagnali spletno storitev SVAROG, ki predstavlja sistem za varno
arhiviranje oddanega gradiva. Razvili smo poslovni in tehnološki model, ki bo zagotovil enoten
sistem predloţitve elektronskih publikacij. Storitev je namenjena zaloţnikom in drugim zavezancem,
ki lahko po tej poti oddajo obvezni izvod elektronskih publikacij ali pa posredujejo izjavo o pogojih
uporabe in dostopa do elektronskega gradiva. Servis sluţi tudi za sporočanje o izdaji oziroma objavi
nove publikacije. Spletni sistem omogoča tudi, da NUK pošiljatelju potrdi prejem publikacije. Storitev
je testno dosegljiva na naslovu: www.nuk.uni-lj.si/svarog in bo pred popolnim zagonom še
modificirana v skladu s testnimi rezultati.
1.11.6 Dotok obveznega izvoda
Tabela 5: Dotok gradiva za zbirko NUK in za redistribucijo (1997-2007)
dotok gradiv 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
za NUK 99.286 106.743 100.264 96.146 104.275 120.618 93.765 100.922 126.625 133.906 87.489
za redistribuc. 294.170 290.920 295.823 305.654 311.261 312.900 307.069 283.853 230.221 209.416 156.769
skupaj 393.456 397.663 396.087 401.800 415.536 438.071 405.275 386.824 361.389 343.332 244.258
Tabela 6: Dotok in distribucija obveznega izvoda v letu 2007 (v kosih)
dotok OI naĉrtovano doseţeno
za NUK 90.000 87.489
za OOK - 75.068
za zamejski knj. - 14.621
19

Tabela 7: Obseg distribucije obveznega izvoda
naĉrtovano doseţeno
obvezni izvod za redistribucijo (število kosov) 200.000 156.769
število paketov z obveznimi izvodi 3.100 2.125
število reklamacij 6.500 7.714
število seznamov za pošiljke obveznih izvodov 315 299
dobavnice - 5.600
Načrtovani priliv obveznega izvoda za distribucijo ni bil uresničen. Pri monografskih publikacijah,
kjer beleţimo številko obveznega izvoda (polje 021b v COBISS), smo v letu 2007 prejeli 7.548
naslovov (15.884 kosov) v štirih izvodih in 1.820 naslovov (3.922 kosov) v 16 izvodih. Dotok gradiva
za redistribucijo se je zmanjšal, vendar pa je dotok gradiva javno financiranih publikacij teţko
načrtovati, ker so javno financirane večinoma publikacije pravnih oseb javnega prava, ki v Sloveniji
niso enoznačno določene, poleg tega pa večina te vrste zaloţnikov še vedno ne pozna Zakona o
obveznem izvodu publikacij.
Število paketov z obveznimi izvodi in seznamov za pošiljke je bilo manjše kot smo načrtovali, število
reklamacij pa večje.
Tabela 8: Struktura dotoka obveznega izvoda za redistribucijo drugim knjiţnicam in struktura nakupa slovenike
za zameno v letu 2007
vrsta gradiva
obvezni izvod (brez gradiva
za NUK)
nakup za zameno
skupaj
2007 2006 ind. 2007 2006 ind. 2007 2006 ind.
mon. publ. 41.331 41.172 100 1.001 210 477 42.332 41.382 102
ser. publ. 102.708 142.812 72 1.903 2.027 94 104.611 144.839 72
gl. tisk 1.599 1.156 138 - - - 1.599 1.156 183
gl. AV gradivo 928 794 117 - - - 928 794 117
kart. gradivo 448 365 123 - - - 448 365 123
slik. gradivo 1.458 1.056 138 - - - 1.458 1.056 138
AV gradivo 1.663 781 213 - - - 1.663 781 213
drobni tisk 6.634 21.280 31 - - - 6.634 21.280 31
drugo 0 0 0 - - - 0 0 0
skupaj 156.769 209.416 75 2.904 2.237 130 159.673 211.653 75
1.11.7 Ukrepi za poveĉanje obsega pridobljenega gradiva
Tabela 9: Uspešnost reklamacij gradiva glede na vrsto dotoka
obvezni izvod število reklamacij število uspešnih rekl. ind. uspešnosti rekl.
2007 2006 indeks 2007 2006 indeks 2007 2006 indeks
monografske p. 3.953 3.684 107 2.264 1.945 116 57 53 108
serijske p. 706 323 219 380 275 138 54 85 63
skupaj 4.659 4.007 116 2.644 2.220 119 57 55 102
obvezni izvod -
neknjiţno gradivo 2007 2006 indeks 2007 2006 indeks 2007 2006 indeks
slikov. gradivo 520 360 144 420 45 933 81 13 646
kartogr. gradivo 95 140 68 52 30 173 55 21 255
20

AV gradivo 1270 1.406 90 1065 1.214 88 84 86 97
PKG 50 53 94 43 43 100 86 81 106
glasbeno gradivo 850 503 169 740 487 152 87 97 90
redna zbirka 270 311 87 247 289 85 91 93 98
skupaj 3.055 2.773 110 2.567 2.108 122 84 76 111
nakupi 2007 2006 indeks 2007 2006 indeks 2007 2006 indeks
monografske p. 36 50 72 30 11 273 83 22 379
mon. s.p. 5 10 50 5 10 50 100 100 100
serijske p. 769 423 182 553 84 658 72 20 362
skupaj 810 483 168 588 105 560 255 22 1.174
SKUPAJ 8.524 7.263 117 5.799 4.433 131 396 153 259
1.11.7.1 Reklamacije obveznega izvoda
Število reklamacij monografskih in serijskih publikacij ter neknjiţnega gradiva je bilo višje od
načrtovanega in večje kot v letu 2006. Reklamiranje neknjiţnega gradiva je bilo zelo zamudno, saj je
bilo potrebno reklamirati skoraj vsak naslov. V celoti opazimo tudi veĉjo uspešnost reklamacij v
primerjavi z letom 2006, ki je posledica spremembe zavezanca (sedaj zaloţnik, prej tiskar ali distributer)
in večletnega dela ter sodelovanja z zaloţniki, tudi ko še niso bili zavezanci. Skupno število reklamacij
obveznega izvoda je bilo za 14% večje kot v letu 2006, uspešnost pa je bila boljša za povprečno 20%.
1.11.7.2 Reklamacije nakupov
Poslali smo za 59% več reklamacij kot preteklo leto, kar je posledica boljšega vodenja evidenc in
reorganizacije v referatu za serijske publikacije. S prehodom na novo različico COBISS3 bo
reklamiranje serijskih publikacij avtomatizirano in še izboljšano.
1.12 Stanje knjiţniĉne zbirke NUK
Ob koncu leta 2007 je knjiţnična zbirka NUK obsegala 2.530.010 enot gradiva. V primerjavi z letom
2006 je bil odstotek povečanja 1,40 (2006: 1,49). Največji deleţ zbirke predstavljajo monografske
publikacije (48,6%).
Tabela 10: Knjiţnični fond NUK (31.12.2007)
vrsta gradiva stanje 2006 prirast 2007 stanje 2007 indeks
monografske publikacije 1.211.886 18.423 1.230.309 101,52
serijske publikacije 329.729 5.605 335.334 101,70
kartografsko gradivo 74.298 328 74.626 100,44
slikovno gradivo 171.064 887 171.951 100,52
glasbeni tiski 80.458 170 80.628 100,21
avdio gradivo (glasbeno) 24.816 2.051 26.867 108,26
avdio-video gradivo (neglasbeno) 17.339 3.938 21.277 122,71
mikrooblike, projicirno gradivo 3.808 360 4.168 109,45
večvrstno gradivo 275 19 294 106,91
računalniško gradivo 2.577 222 2.799 108,61
drobni tisk 559.421 2.805 562.226 100,50
rokopisno gradivo 7.487 54 7.541 100,72
21

standardi 11.924 0 11.924 100,00
tridimenzionalno gradivo 58 8 66 113,79
skupaj 2.495.140 34.870 2.530.010 101,40
2 Dejavnost na podroĉju ohranjanja knjiţniĉnega gradiva
2.1 Politika ohranjanja gradiva
V skladu s strateškim načrtom skrbi NUK za ohranjanje slovenske kulturne dediščine, zato je temeljni
cilj čim boljše hranjenje, varovanje, zaščita in oprema gradiva. Skrb za ohranjanje gradiva se prične ţe
ob njegovi pridobitvi (tehnična oprema in zaščita določenih vrst gradiva), z njegovim primernim
skladiščenjem, nadzorom pogojev hranjenja, izvajanjem nujnih popravil in konserviranjem /
restavriranjem vrednejšega gradiva. Dragoceno, ogroţeno ali pogosto uporabljano gradivo se prenaša
tudi na druge nosilce zapisa (mikrofilmanje in digitalizacija).
Večji del gradiva, ki ga hrani NUK, je na papirnem nosilcu. Sprememba v njegovi proizvodnji v 19.
stoletju, ko so pri izdelavi pričeli uporabljati kisline, je povzročila, da se je ţivljenjska doba tega sicer
obstojnega materiala močno zniţala. Analiza stanja monografskih publikacij (projekt PaperTreat), ki
jih hrani NUK, je razkrila izredno slabo stanje, saj je ţe pribliţno tretjina gradiva preveč razgrajena za
uporabo. V prihodnjih letih je zato do izgradnje nove knjiţnice potrebno še izboljšati pogoje hranjenja
različnih vrst gradiva, zaščititi dragoceno ali nezaščiteno arhivsko gradivo z izdelavo ali nakupom
kakovostnih brezkislinskih škatel za hranjenje gradiva, pričeti s sistematičnim masovnim
razkisljevanjem sodobnega gradiva in pospešeno prenašati ogroţeno gradivo na druge nosilce zapisa.
Gradivo, ki ni na papirnem nosilcu, kot so magnetni trakovi, AV kasete, plošče ipd., je še manj
obstojno kot papir. Zato bi bilo nujno pričeti tudi z aktivnim varovanjem tega gradiva, kar pa do sedaj
zaradi pomanjkanja kadra in sredstev še ni uspelo.
2.2 Prioritetni cilji na podroĉju ohranjanja gradiva v letu 2007
- Izboljšanje in kontrola pogojev hranjenja knjiţničnega gradiva.
- Izvajanje mikrofilmanja slovenskih časnikov in časopisov in izseljenskega časopisja.
- Izvajanje digitalizacije najbolj ogroţenega in najbolj uporabljanega gradiva.
- Restavriranje najbolj poškodovanega gradiva.
- Sodelovanje pri izvajanju mednarodnih raziskovalnih projektov s področja ohranjanja
knjiţničnega gradiva.
2.3 Uresniĉitev letnih ciljev
- Pogoji hranjenja knjiţničnega gradiva so bili izboljšani, saj je bilo veliko gradiva preseljenega s
Turjaške na lokacijo Leskoškova, kjer so zagotovljeni boljši klimatski pogoji.
- V skladu z razpoloţljivimi sredstvi je bilo izvedeno mikrofilmanje oz. digitalizacija časopisja
(gradivo, ki propada ali se uničuje zaradi pogoste uporabe).
- Nadaljevalo se je načrtno delo na področju ohranjanja knjiţničnega gradiva (analize stanja
gradiva, kontrola hranjenja, zaščita, obnova, priprava načrtov ohranjanja posameznih vrst gradiva)
- Povečala se je količina restavriranega in zaščitenega gradiva.
- Laboratorij za kulturno dediščino NUK je uspešno sodeloval v mednarodnih raziskovalnih
projektih s področja ohranjanja knjiţničnega gradiva.
2.4 Aktivnosti za ohranjanje knjiţniĉnega gradiva
Dejavnost izvaja oz. koordinira Center za ohranjanje knjiţniĉnega gradiva, ki je bil ustanovljen z
namenom, da varuje literarno zapuščino slovenskega naroda, ki jo hrani NUK. Glavne dejavnosti
Centra so preventivno varovanje gradiva oziroma preprečevanje poškodb, preservacija (ohranitev),
popravljanje poškodb na gradivu - konserviranje in restavriranje ter raziskave s področja ohranjanje
knjiţničnega gradiva. V okviru centra potekajo tudi knjigoveška dela in izdelava zaščite za gradiva
22

(vezava gradiva, izdelava map, fantomov, ţokov, jahačev in zaščitnih škatel, ovijanje arhivskih
izvodov gradiva, vlepljanje ščitnih ovitkov, kaširanje plakatov itd.). Poleg uresničevanja prioritetnih
letnih ciljev je center tudi v letu 2007 poskušal izboljšati pogoje hranjenja najvrednejšega gradiva
NUK, in sicer z izdelavo zaščitne opreme, intenzivno je sodeloval pri predstavitveni dejavnosti NUK
(kontrola primernosti pogojev, izdelava podstavkov za razstavljeno gradivo, postavitev in podiranje
razstav, restavriranje/konserviranje gradiva za razstave), sodeloval pri pregledu stanja kislega gradiva
v NUK in izdelavi strategije zaščite tovrstnega gradiva ter aktivno pripomogel k izobraţevalnemu
procesu knjiţničarjev. Nadaljeval je tudi s pregledom stanja neknjiţnega dela zbirke NUK ter zbirke
serijskih publikacij.
Zaposleni Laboratorija za kulturno dedišĉino so v sklopu 6. okvirnega programa EU, projektov
PaperTreat in SurveNIR pregledali stanje reprezentativnega vzorčnega dela monografske zbirke NUK,
ki je nastala od leta 1850 naprej. Rezultati raziskav so pokazali, da je 36% monografskega gradiva
NUK ţe krhkega in zato neprimernega za običajno uporabo. Zbirka ogroţenih slovenskih monografij
med leti 1850 in 1990 obsega po oceni prek 24.000 enot in predvidevamo lahko, da bo zaradi kislosti
letno postalo krhkih najmanj 120 enot gradiva. V naslednjih 25 letih bo torej postala krhka vsaka
četrta knjiga. Ogroţenemu gradivu lahko podaljšamo ţivljenjsko dobo s hranjenjem pri niţji
temperaturi in z razkislinjenjem. Za ohranitev je smiselno uporabiti oba pristopa. Na podlagi
rezultatov raziskovalnega dela na omenjenih projektih in pregleda stanja gradiva je v letu 2007 tekla
izdelava strategije zaščite in reševanja monografskih publikacij NUK, izdelanih po kislem postopku.
2.5 Oprema gradiva in njegovo hranjenje
Oprema gradiva obsega naslednja opravila: ţigosanje gradiva z lastniškim ţigom; ţigosanje datuma
inventarizacije; vpisovanje signatur in inventarnih številk v/na publikacije; lepljenje nalepk za
izposojo; tiskanje in lepljenje signaturnih nalepk; ovijanje občutljivega gradiva v zaščitne mape;
ovijanje arhivov v pasice; sodelovanje z restavratorji in knjigovezi pri dodatni opremi gradiva (kjer je
to potrebno). Oddelek za dopolnjevanje knjiţničnega gradiva je v letu 2007 tehnično opremil 18.985
kosov monografskih publikacij, od tega 7.479 za arhiv slovenskih publikacij in 11.506 za postavitev v
skladišče.
V letu 2007 so v okviru Oddelka za dopolnjevanje knjiţničnega gradiva zaposleni in prostovoljci
očistili, uredili in razporedili večjo količino starega gradiva v skladišču (okrog 200 m polic gradiva).
Pripravili so popis serijskih publikacij (1.116 letnikov tujih in 2.952 letnikov slovenskih serijskih
publikacij). Serijske publikacije bodo preverili v Zbirki serijskih publikacij, monografije pa preverjajo
prostovoljke v okviru usposabljanja v Oddelku za dopolnjevanje knjiţničnega gradiva.
Knjiţnično gradivo hranimo v skladiščih na Turjaški in Leskoškovi v skladu z moţnostmi in navodili
strokovnih sluţb za varovanje knjiţničnega gradiva. Na Turjaški hranimo zbirko starih tiskov, večino
gradiva posebnih zbirk ter t. i. postavitvene izvode gradiva, ki se pogosto uporablja. Na Leskoškovi
hranimo arhivske izvode gradiva, postopoma pa tja selimo zapuščine in starejše gradivo, ki se redkeje
uporablja. Skrb za streţbo in urejenost skladišč sodi med naloge Oddelka za izposojo in hranjenje
knjiţničnega gradiva, ki tesno sodeluje s Centrom za ohranjanje knjiţničnega gradiva. Skladišča iz leta
v leto tudi izpopolnjujemo z namenom, da bi vzpostavili kar najboljše razmere za trajno hranjenje
gradiva. Tudi v letu 2007 smo na daljavo sledili klimatskim razmeram v skladiščih na lokaciji
Leskoškova, kar omogoča posebna merilna oprema.
V letu 2007 je bilo v skladiščih izvedenih nekaj pomembnih investicij oz. prenov:
- iz 1. nadstropja skladišča na Leskoškovi je Arhiv Republike Slovenije izselil svoje gradivo, s
čimer smo pridobili prostor za postavitev arhivskih izvodov obveznega izvoda;
- na Leskoškovi je bilo montirano tovorno dvigalo iz kleti v 1. nadstropje, kar bo olajšalo selitev
arhivov iz kleti v 1. nadstropje;
- na Leskoškovi smo uredili okrog 300 tekočih m še neobdelanega, starejšega gradiva (gre
večinoma za dvojnice serijskih publikacij);
- na Leskoškovi je bil urejen arhiv zbirke serijskih publikacij;
23

- na Turjaški smo del lesenih polic nadomestili s kovinskimi za zbirko posebnega knjiţničnega
gradiva;
- s Turjaške na Leskoškovo smo preselili okrog 10.000 enot gradiva (signature 42000 - 50000) in s
tem pridobili prostor, ki bo v prihodnjem letu namenjen rokopisni zbirki in zbirki starih tiskov.
V Zbirki serijskih publikacij so v letu 2007 uredili skladišče na Turjaški in ustrezno razvrstili
gradivo, ki v zbirki čaka do kompletacije in oddaje v skladišče. Preseljeni in urejeni so bili tudi
arhivski izvodi v skladišču na Leskoškovi.
V Zbirki tiskov Slovencev zunaj R Slovenije je bilo vse novo dospelo gradivo pospravljeno v večje
kartonaste mape z zavihki. Zaradi sprotne obdelave člankov in v celoti izpisanih člankov iz avstralskoslovenske
revije Misli (1953 – 2002) se je zmanjšala tudi potreba uporabnikov, da sami prelistavajo to
revijo, kar prispeva k večji zaščiti gradiva.
V Glasbeni zbirki so zaščitili prejeto gradivo (priprava, oprema in postavitev 1.000 enot) ter
nadaljevali z premeščanjem arhivskih izvodov v primernejše skladišče na Leskovškovi (1.050 enot),
saj so pridobili dodaten skladiščni prostor. Uspeli so tudi arhivirati posamezne enote iz zapuščin
(28.100 enot). Popravljene so bile vezave starejših muzikalij (priprava, oprema in postavitev 250
enot). V restavriranju je še vedno arhiv Novih akordov, ki bo po restavriranju ustrezno shranjen v
zaščitne škatle.
Zaposleni Kartografske in slikovne zbirke so shranili 10.000 pokrajinskih razglednic v zaščitne
poliestrske ovitke. V ovitke arhivske kvalitete so shranili tudi 1.200 portretov manjših formatov. V
skladišče na Leskovškovi so preselili in primerno shranili 3.500 slovenskih slikovnih plakatov.
AV gradivo je bilo preseljeno delno na Leskoškovo, delno v glavno skladišče NUK na Turjaški.
Zaradi pomanjkanja kadrov se AV gradivo ne razprašuje, kar je minimum zaščite tovrstnih medijev.
V letu 2007 je bil prenovljen Rokopisni oddelek, iz katerega so preselili še preostanek inventarnega
gradiva v trezorsko skladišče v kleti NUK, kjer lahko gradivo hranimo v skladu z najstroţjimi
priporočili o ravnanju s kulturno dediščino, tako z varnostnega kot z vidika ohranjanja gradiva. V
Centru za ohranjanje knjiţniĉnega gradiva so izdelali 160 škatel za inkunabule in stare tiske, 161
map ter 5.808 mehkih brezkislinskih ovojev za gradivo. Iz knjigoveznice so v letu 2007 za zaščito
gradiva prejeli 420 kosov map z zavihki ter 3.500 map iz brezkislinskega papirja. Stanje na področju
zaščite gradiva je kot v preteklem letu, zelo uspešno, saj nadaljujemo s prepotrebno zaščito
pomembnih zapuščin, ki so bile ţe nujno potrebne restavratorskega in konservatorskega posega.
Pomemben deleţ prispeva sponzorska akcija Posvojite knjigo, saj se zaščita gradiva odvija praktično
tekoče v skladu s posvojitvami. Rokopisni oddelek dobro sodeluje z restavratorskim oddelkom in
knjigoveznico tudi na področju zaščite gradiva pri pripravi razstav, tako v NUK kot izven njega (npr.
pri Linhartovi razstavi v Radovljici).
V skladišču na Leskoškovi so v okviru Zbirke EU in PKG od oktobra do konca leta 2007, torej v treh
mesecih, pregledali, razvrstili in pripravili za zbirne zapise okoli 85% gradiva PKG. Delo je obsegalo:
pregled gradiva, ki je bilo shranjeno v navadnih škatlah; razvrščanje gradiva po ABC izdajatelja;
izločanje odvečnih izvodov; oblikovanje tabel za zbirni zapis; oblikovanje zbirnih zapisov; popis
posameznega zapisa (število kosov, leto, jezik); popis gradiva po vrstah (katalogi, reklame, vozni redi,
inf. gradivo, koledarji itd.); shranjevanje gradiva v za to primerne škatle ali mape. Pregledano,
razvrščeno, popisano in shranjeno je bilo skupaj 13.769 kosov gradiva (katalogi 4.205, reklame
3.190, informativne publikacije 2.956, vozni redi 327, navodila za uporabo 214, anketni vprašalniki
1.199, voščilnice 716, obvestila 510, obrazci 129, šifranti in klasifikacije 21, priloge k revijam 8,
zvezki 3, glasila 1, rokovniki 101, izkaznice 1, koledarji 188). Delo so, ob strokovni pomoči in po
navodilih delavke Zbirke EU in PKG, opravili štirje prostovoljci.
Predvideli smo, da bomo v letu 2007 uredili skladišče Zbirke EU in PKG ter UNESCO v drugem
nadstropju na Turjaški 1, kjer imamo priročno skladišče knjiţničnega gradiva, ki je najnovejše ali pa je
pogosto izposojano. Vse ostalo gradivo je hranjeno v skladišču na Leskoškovi. V letu 2007 smo
dejansko uspeli preurediti celotno skladišče na Turjaški 1. Pregledali smo, prestavili in ustrezno
24

postavili okoli 8.000 tisoĉ kosov gradiva EU in posebnega knjiţničnega gradiva. Sedaj je urejeno v
skladu z novim sistemom postavitve publikacij (Numerus Currens), ki omogoča celovito preglednost
in kontrolo gradiva ter močno olajša njegovo hranjenje in izposojo.
2.6 Zašĉita in restavriranje gradiva
Večina dejavnosti na področju zaščite in restavriranja gradiva NUK poteka v okviru Centra za
ohranjanje knjiţničnega gradiva. Poškodbe na gradivu (kemijske, biološke in mehanske), poskušamo
zmanjšati z različnimi postopki zaščite gradiva, kot je izdelava škatel in map za najvrednejše gradivo
NUK, skrb za klimatske razmere v depojih NUK, skrb za gradivo med razstavami, transportom ipd. V
okviru aktivnosti s področja zaščite pregledujemo tudi stanje fonda NUK, saj je poznavanje stanja
gradiva osnova za pripravo načrtov fizične zaščite različnih vrst knjiţničnega gradiva, vodimo
Komisijo za varovanje in zaščito gradiva NUK in organiziramo izobraţevalne delavnice.
Popravila in zaščito starejšega, vrednejšega ali redkega gradiva opravljajo zaposleni v restavratorski
delavnici, v knjigoveški delavnici oddelka pa potekajo popravila novejšega gradiva NUK, vezave
časopisov, izdelava map, škatel ipd.
V letu 2007 so zaposleni centra opravili pregled stanja gradiva v zbirki serijskih publikacij in pregled
stanja zapuščine Ivana Cankarja, ki je bila tudi v celoti restavrirana in zaščitena. Sodelovali so pri
postavitvah skoraj vseh razstav v NUK (postavljanje gradiva v vitrine na način, da na gradivu ne
povzročimo škode, restavriranje ali manjša popravila gradiva pred razstavami, izdelava podstavkov)
ter pri dveh razstavah izven NUK, kjer je bilo razstavljeno gradivo, ki ga je NUK posodil (Otvoritev
Linhartovega muzeja v Radovljici, razstava Veselina Miškoviča: Plečnikovi načrti v Arhitekturnem
muzeju).
Močno je napredovalo delo na področju zaščite gradiva v rokopisni zbirki NUK, saj so zaposleni
centra izdelali veliko število zaščitnih škatel, map in ovojev za najvrednejše gradivo, ki ga hranimo v
prostorih trezorja ter ustrezno zaščitili celotno zapuščino Ivana Cankarja. Napredovali smo tudi pri
zaščiti gradiva v Glasbeni zbirki, zbirki PKG in kartografski in slikovni zbirki, kjer zaposleni zbirke ţe
nekaj let zamenjujejo neprimerne ovoje, v katerih smo dolga leta hranili gradivo, s primernejšimi iz
poliestra arhivske kvalitete.
V letu 2007 je bila povečana količina opravljenega restavratorskega dela glede na prejšnja leta.
Načrtovano je bilo restavriranje nekaterih kosov gradiva, ki pa ni bilo izvedeno zaradi drugih,
nujnejših popravil in pomanjkanja ustrezno usposobljenega kadra (2 zaposleni na porodniškem
dopustu). Tako smo v rokopisni zbirki načrtovali restavriranje 3.000 listov, treh tiskov, petih
rokopisov in štirih kosov gradiva iz akcije Posvojite knjigo, restavriranih pa je bilo veliko več, in sicer
cca. 5.000 listov, 16 tiskov ter pet rokopisov. Zaradi povečane količine dela za rokopisni oddelek niso
bile realizirane nekatere dejavnosti v kartografski in slikovni zbirki. Iz akcije »Posvojite knjigo« smo
restavrirali 9 knjig (od tega so bile 4 posvojene ţe v prejšnjih letih). Poleg restavriranja knjig za
rokopisno zbirko NUK smo popravili tudi večje število starejših in bolj poškodovanih knjig iz rednega
skladišča NUK (545 knjig) ter vezanih časopisov iz zbirke serijskih publikacij (98). Dokončali smo
tudi restavriranje šestih knjig za Študijsko knjiţnico iz Nove Gorice. V letu 2007 smo nadaljevali z
restavriranjem in zaščito arhiva Novih akordov, ki pa še ni dokončano.
Obe delavnici, tako restavratorsko kot knjigoveško, je pestilo pomanjkanje kadra, saj je bil en delavec
upokojen, eden na bolniški (oba zaposlena za polovični delavni čas), dve delavki pa na porodniškem
dopustu. V knjigoveznici se zato količina opravljenega dela ni povečala. Veliko popravil novejšega
gradiva so zaradi pomanjkanja kadra opravili v restavratorski delavnici, seveda na račun
restavriranja/konserviranja dragocenega gradiva, ki bi bilo nujno potrebno.
25

Tabela 11: Hranjenje, zaščita in restavriranje gradiv
vrsta zašĉite naĉrtovano doseţeno
vlaganje novih gradiv v
skladišča 29.000 18.985
prenos serij na mikrofilm 140.000 posnetkov 134.564 posnetkov
restavriranje gradiva
(restavratorska delavnica)
- št. vezav
- št. listov
- št. popravil in prevezav knjig
10
2.000
30
21
7.866
128
izdelava škatel po meri knjige 80 168
izdelava map po meri - 161
izdelava zaščitnih ovojev 11.000 5.808
izdelava podstavkov za knjige - 17
dejavnosti po posebnih
zbirkah
Rokopisna zbirka
Zašĉita gradiva:
- po meri izdelane arhivske
zaščitne mape in škatle: 100
enot
- nadaljevanje zaščite
najdragocenejšega gradiva iz
trezorja
Zašĉita gradiva:
- 160 zaščitnih škatel
- 161 map z zavihki
- 5.808 zaščitnih ovojev
Kartografska in slikovna
zbirka
Restavriranje gradiva:
- Simon Gregorčič: Rokopisno
gradivo: Ms 608 - Ms 632
restavriranje pribliţno 1.000
listov, izdelava zaščitnih srajčk
ter škatel): pribliţno 7 škatel,
1000 srajčk
- Ivan Cankar: Ms 819 - Ms 822
(restavriranje pribliţno 2.000
listov, izdelava zaščitnih srajčk
ter škatel): pribliţni 15 škatel,
2000 srajčk
- 3 tiski (manjši restavratorski
posegi): R 97931 (Praprotnik),
R 20834-38 (Hvale), R 19064
(Metelko),
- 4 inkunabule: Ti 13891, Ti
14750, Ti 10764 (2 dela), Ti
10765; popravila listov ter
vezav
- 1 srednjeveški kodeks: Ms 29;
popravila listov ter vezav
Akcije za ohranjanje pisne
kulturne dedišĉine:
- 4 posvojitve knjige
Restavriranje gradiva:
- čiščenje in restavriranje 40
Restavriranje gradiva:
- Ivan Cankar (več signatur): zaščitne
škatle: 45, kartonske mape: 147,
brezkislinske srajčke: 3.119, popravila
vezav: 9, restavrirani listi: 1.181
- R 24386, 2 knjigi, manjši restavratorski
posegi
- R 280-210, 1 knjiga, manjši
restavratorski posegi
- R 36019, restavrirano
- R 20834-38, restavrirano
- R 19140 manjši restavratorski posegi
- Ms 14083 restavrirano
- R 57467, popravilo
- popravilo 4 knjig za razstavo Jurija
Japlja
- Ms 803, restavrirano
- Ms 191, restavrirano
- Ms 1483/6, restavrirano
- Ms 511, Josip Murn: izdelanih 140
srajčk, 29 restavriranih listov
- R 24780, 5 knjig, čiščenje, manjši
restavratorski posegi
- listini iz Erjavčeve zapuščine,
restavriranje dveh pergamentnih listin
ter izdelava zaščitnih škatel
Akcije za ohranjanje pisne kulturne
dedišĉine:
- restavriranih 9 knjig (7 novih
posvojitev)
Restavriranje gradiva:
- čiščenje in restavriranje 16
26

zemljevidov; 40 srajčk, 2 mapi
- čiščenje in restavriranje atlasa
A. Ortelius: Theatrum orbis
terrarum, 1574 (pribliţno 300
strani, vezava)
zemljevidov, 13 grafik
- restavriranje dveh paspartujev od
fotografij
Glasbena zbirka
Zašĉita gradiva:
- nabava 15.000 poliestrskih
ovitkov za razglednice
Slovenskega ozemlja ter
fotografij s poliestrskimi ovitki
- arhivske zaščitne škatle: 10 kom
- 50 map arhivske kvalitete
(100x70 cm)
- 10 map A4-A3
Restavriranje gradiva:
- restavriranje, izdelava zaščitnih
srajčk in škatel za arhiv Novih
akordov: 1.500 listov; 1.500
srajčk in 10 škatel
- digitalizacija in zaščita arhiva
Trboveljskega slavčka
Zašĉita gradiva:
- nabava in zaščita 15.000 poliestrskih
ovitkov
- izdelava 100 map za plakate
- kaširanje 15 plakatov
Restavriranje gradiva:
- restavriranje arhiva Novih akordov:
2.368 listov ter popravilo 8 vezav
Zašĉita gradiva:
- 5.000 brezkislinskih srajčk
različnih velikosti
- 500 arhivskih map
- izdelava zaščitnih škatel (20
kom.) za 2-3 zapuščine
Zašĉita gradiva:
- zaščita 1.000 enot prejetega gradiva
- premestitev 1.050 enot gradiva v
primernejše skladiščne prostore
- popravilo vezav starejših muzikalij
(250 enot)
2.7 Prenos gradiva na mikrofilm
Tabela 12: Zbirka časnikov NUK na mikrofilmu (posnetih iz lastnega gradiva in kupljenih za fond NUK)
do 2003 2004 2005 2006 2007
arhivski (master) MF 125 107 123 113
diazo (kopije) MF 125 107 123 113
Skupaj 5.770 250 214 246 226
Serijske publikacije poskušamo ohraniti z izdelavo mikrofilmske kopije, saj so predvsem časniki
povečini tiskani na papirju slabše kakovosti. Na začetku leta 2007 je bilo mikrofilmanje gradiva iz
Zbirke serijskih publikacij začasno zaustavljeno, opravljen je bil javni razpis in izbran najboljši
ponudnik, podjetje Mikrofilm iz Ljubljane. Prešli smo na izdelovanje mikrofilmskih posnetkov iz
digitalnih kopij gradiva. V letu 2007 je bilo za zaščito gradiva in omogočanje uporabe narejenih
134.564 mikrofilmskih posnetkov na 113 master filmih in v 113 diazo kopijah, kar je 30.000
posnetkov oziroma 20 filmskih kolutov manj kot v preteklem letu. Razlog za to je zamuda zaradi
izbire izvajalca – del digitalnih kopij tako do konca 2007. še ni bil kopiran na mikrofilm. Nadaljevali
smo z mikrofilmanjem tekočih številk slovenskih časnikov (Delo, Dnevnik z Nedeljskim dnevnikom,
Večer, Primorski dnevnik, Mladina, Nedelo, Uradni list RS, Uradni list RS – mednarodne pogodbe,
od novembra dalje tudi Primorske novice) in z mikrofilmanjem starejših številk in naslovov (Večer
pred l. 1986) dopolnjevali zbirko gradiva, posnetega na mikrofilm. Poškodovano gradivo je bilo po
dogovoru z Restavratorskim centrom sproti posredovano bodisi v prevezavo ali pa presneto na
mikrofilm, original pa shranjen in ni več dostopen.
27

Tabela 13: Knjigoveška dela in izdelava zaščite za gradiva (2003-2007)
vrsta dela
kosov
2003 2004 2005 2006 2007
vezava v celo platno 908 905 423 385 380
vezava v polplatno 321 576 357 359 339
vezava časopisov 152 146 171 135 98
mehka vezava 635 835 2.190 890 190
popravilo knjig 186 207 369 625 471
mape s trakom 3.845 4.680 4.890 4.560 6.490
mape z zavihki 3.845 1.020 754 580 1.266
papirnate mape (mehke) 5.200 9.600 19.800 5.400 4.400
velike sestavljene mape - - - - 100
fantomi 820 900 1.100 750 180
2003 2004 2005 2006 2007
izdelava škatel 69 79 164 75 60
bloki 750 950 504 800 560
ovijanje arhivskih
izvodov
215 - - - -
vlepljanje ščitnih
ovitkov
835 - 990 1.120 600
kaširanje plakatov 19 17 9 25 15
zgibanke 4.700 8.100 8.100 2.400 580
mape z zavihki 1.230 1.125 - - -
CC škatle - - 30 - -
ţoki (za glasbeno
gradivo)
- 200 - -
jahači - - 1.080 4.420 4.420
3 Inventarizacija in bibliografska obdelava knjiţniĉnega gradiva
3.1 Politika evidentiranja in bibliografske obdelave gradiva
V skladu s 33. členom Zakona o knjiţničarstvu NUK bibliografsko obdeluje gradivo za temeljno
nacionalno zbirko vsega knjiţničnega gradiva v slovenskem jeziku, o Sloveniji in Slovencih,
slovenskih avtorjev, slovenskih zaloţb, pripadnikov italijanske in madţarske narodne skupnosti,
romske skupnosti in drugih manjšinskih skupnosti v Sloveniji (slovenika) ter temeljne tuje literature.
Kot nacionalni bibliografski center zagotavlja uporabnikom doma in v tujini dostopnost do informacij
o knjiţničnem gradivu, tako da vključuje podatke o zaloţniški produkciji slovenike v bibliografske
zbirke ter izdeluje in objavlja tekočo in retrospektivno slovensko nacionalno bibliografijo.
3.2 Prioritetni letni cilji pri bibliografski obdelavi knjiţniĉnega gradiva v letu 2007
- Do 31. januarja 2008 obdelati celotno količino gradiva, ki je prispelo v knjiţnico v letu 2007.
- Povezovanje bibliografskih zapisov pridobljenih s konverzijo listkovnih katalogov z vzajemno
bazo COBIB.
- Redno objavljanje in dopolnjevanje Slovenske bibliografije na spletu.
3.3 Uresniĉitev letnih ciljev
- V letu 2007 smo racionalizirali potek obdelave, da bi čim bolj skrajšali čas obdelave monografij.
V Oddelku za formalno obdelavo se izdela prvi (popolnejši) zapis in opravijo vsi postopki za
objavo zapisov v tiskani Slovenski bibliografiji: Knjige. Vsi delavci so se morali v letu 2007
prilagoditi na nov potek obdelave monografij, zato pričakujemo opaznejše rezultate racionalizacije
v letu 2008.
28

- Na področju povezovanja bibliografskih zapisov pridobljenih s konverzijo z vzajemno bazo
COBIB smo v letu 2007 zagotovili mesto za enega delavca in se dogovorili z IZUM za
sodelovanje v projektu, ki bo potekal v letu 2008.
- Slovenska bibliografija na spletu je bila redno objavljena in dopolnjena
3.4 Inventarizacija gradiva
Z inventarizacijo prejetega gradiva zagotavljamo uporabnikom doma in v tujini dostopnost do prvih
informacij o gradivu, ki smo ga prejeli. Skupaj je bilo v letu 2007 inventariziranih 75.164 fiziĉnih
enot gradiva (2006: 93.684). Prejeli smo za 35% manj gradiva, inventarizirali pa za 20% manj fizičnih
enot kot v preteklem letu.
Zaradi manjšega dotoka je bilo v primerjavi z letom 2006 inventariziranih manj monografij (indeks:
86), glasbenega AV gradiva (indeks: 84), večvrstnega gradiva (indeks: 77), računalniškega gradiva
(indeks: 56), rokopisnega gradiva (indeks: 35) in serijskih publikacij (indeks: 98). Večja pa je bila
količina inventariziranega kartografskega gradiva (za 43%), slikovnega gradiva (za 239%) in AV
gradiva (za 12%).
Do konca leta 2007 smo opravili testiranje nove različice COBISS3 Zaloga in v začetku leta 2008
prenesli zalogo iz COBISS2 v COBISS3.
Tabela 14: Dotok gradiva in dopolnjevanje fondov NUK
naĉrtovano doseţeno
inventarizirano - 75.164
prirast monografskih publikacij
- število naslovov
-
12.601
- število kosov
28.760
18.764
od tega prirast monografskih publikacij za arhiv
- število naslovov
- število kosov
prirast serijskih publikacij
- število naslovov
- število kosov
od tega prirast serijskih publikacij za arhiv
- število naslovov
- število kosov
-
-
-
68.900
-
-
7.217
14.186
1.136
44.483
1.584
31.903
skupaj dotok gradiva
- število naslovov
- število kosov
-
109.010
-
87.489
Inventarizacija gradiva je v letu 2007 potekala večinoma aţurno (razen v primeru prevzema večjih
zapuščin ali digitaliziranega gradiva, ki ga je potrebno še bibliografsko obdelati), do zaostankov pa je
prihajalo v zbirki AV gradiva in v Zbirki EU, vladnih, nevladnih in uradnih publikacij ter posebnega
knjiţničnega gradiva. V letu 2007 smo zaposlili za določen čas (nadomeščanja porodniške odsotnosti)
bibliotekarja, ki je prevzel obdelavo gradiva v omenjenih zbirkah, kjer je zaostankov največ. Zaradi
večjega dotoka drobnega tiska (novi Zakon o obveznem izvodu publikacij), smo v letu 2007 za posebno
knjiţnično gradivo izdelali zbirne zapise z najnujnejšimi podatki, tako da je gradivo aţurno
evidentirano in najdljivo.
Tabela 15: Dotok gradiva v posebne zbirke NUK
pridobitve pomembnih gradiv
(št. enot / št. kosov)
naĉrtovano
doseţeno
Rokopisna zbirka - 35 enot (30.000 kosov) - rokopisno gradivo: 54 enot.
(zapuščine literarnih ustvarjalcev
Ivana Mraka, Daneta Zajca, Ivana
29

Glasbena zbirka
- 1.500 enot muzikalij, učbenikov,
monografij, cd-plošč in zvočnih kaset
- 500 enot dokumentarnega gradiva
- 500 enot rokopisnih muzikalij
(slovenika)
- elektronski viri: glasbena enciklopedija
THE NEW GROVE DICTIONARY OF
MUSIC AND MUSICIANS; podatkovna
baza zvočnih posnetkov NAXOS MUSIC
LIBRARY, podatkovni bazi RILM
ABSTRACTS in IIMP FULL TEXT (gre
za zbirko celotnih člankov iz različnih
strokovnih glasbenih revij, preko
konzorcija COSEC).
Hribovška)
- zbirka redkih tiskov: 2 enoti
- priročna zbirka: 30 enot
- elektronski viri: 9 enot
- zapuščina Sama Hubada (500
kosov)
- 2.963 enot muzikalij,
učbenikov, monografij, cd-plošč
in zvočnih kaset
- 118 enot dokumentarnega
gradiva
- 450 enot rokopisnih muzikalij
- elektronski viri: glasbena
enciklopedija THE NEW GROVE
DICTIONARY OF MUSIC AND
MUSICIANS; podatkovna baza
zvočnih posnetkov NAXOS
MUSIC LIBRARY in podatkovna
baza RILM ABSTRACTS
Kartografska in slikovna
zbirka
- 2.255 enot - 2.099 enot (nakup 7 zemljevidov
iz 17., 18. in 19. stol in 25
grafičnih listov)
Zbirka posebnih gradiv - 4.500 enot drobnih tiskov - 6.291 enot drobnih tiskov
AV zbirka
Zbirka tiskov Slovencev
zunaj RS
- 1.600 enot
- nakup 60 filmov in 10 jezikovnih tečajev
- pridobitev literarne zapuščine pisatelja
Ivana Dolenca iz Kanade
- kompletacija verskega mesečnika in
koledarja Ave Maria, ki izhaja v ZDA
(Lemont)
- zamena s knjiţnico Dušana Černeta v
Trstu, ki tudi zbira izseljensko gradivo
(originali oz. preslikano gradivo = cca 300
str. fotokopij);
- mikrofilmi iz ZDA – časnik Ameriška
Domovina
- priročna knjiţnica (8 enot)
Zbirka EU - monografske in serijske publikacije (270
enot)
- periodični tisk (80 enot)
- cederomi (10 enot / 200 kosov)
- drugo (zemljevidi, informativno
gradivo, ipd) (250 kosov)
- European Sources Online v okviru
konzorcija COSEC
3.5 Bibliografska obdelava gradiva
- 2.722 enot
- nakup ni bil realiziran
- literarna zapuščina slovenskega
pisatelja in publicista iz Kanade,
Ivana Dolenca
- Ameriška domovina (150
številk)
- 60 enot drugih periodičnih
publikacij
- zamena s Knjiţnico Dušana
Černeta (230 enot)
- priročna knjiţnica (5 enot)
- monografske in serijske
publikacije (234 enot)
- periodični tisk (71 enot)
- cederomi (8 enot / 129 kosov)
- drugo (zemljevidi, informativno
gradivo ipd.) (37 enot / 200
kosov)
- European Sources Online je
prenehal izhajati
Bibliografska obdelava gradiva poteka v oddelkih za formalno in stvarno obdelavo ter v bibliografiji,
za določene vrste gradiva pa tudi v specializiranih zbirkah.
3.5.1 Formalna obdelava
V Oddelku za formalno obdelavo so katalogizirali 9.571 enot (za 12% manj kot 2006) in kriţno
pregledali 8.050 enot (za 16% manj kot 2006), od tega 6.358 (2006: 5.362) enot slovenike, kar je za
18,5% več kot lansko leto. V klasičnih katalogih so opravili 2.950 (2006: 4.909) popravkov, v
lokalnem katalogu 734 (2006: 757) popravkov, v vzajemnem katalogu 627 (2006: 1.089) popravkov, z
uporabo ukaza LINK pa je bilo narejenih 694 (2006: 1.724) povezav. Skupaj je bilo opravljenih 5.005
(2006: 8.479) popravkov. Pri vodenju katalogov je bilo v matični katalog vloţenih 20.748 (2006:
30

23.742) listkov, izločenih 3.687 (2006: 5.122) listkov. Skupaj so vloţili in izločili 24.435 (2006:
28.864) listkov. V katalogu arhivov so opravili 140 (2006: 402) preverjanj, v signaturno knjigo pa so
vpisali 12 (2006: 39) vpisov.
Število obdelanih enot je nekoliko manjše kot v letu 2006 zaradi reorganizacije dela, ko se ţe takoj na
začetku obdelave pripravi bibliografski zapis, ki je hkrati primeren tudi za natis v slovenski bibliografiji
(tiskarna, opombe, dodatni vpisi). Za 18,5% se je povečalo število enot, ki jih popisuje slovenska
bibliografija. Zaposleni v oddelku so tudi odgovorili na najrazličnejša vprašanja v zvezi s katalogizacijo
knjiţničnega gradiva, ki največkrat zahtevajo pretehtane in tudi pisne odgovore (skupaj evidentiranih
471 vprašanj).
Število preliminarno obdelanih enot stalno narašča. Delo izmenoma opravljata dve katalogizatorki,
zapise pa naročnikom izročimo v dveh delovnih dnevih. Glede na število pripravljenih preliminarnih
zapisov, na pomanjkljivost podatkov, ki nam jih posredujejo, in na komunikacijo z naročniki, smo
dosegli zgornjo mejo še obvladljivega. Če se bo trend naraščanja nadaljeval, bo potrebno razmisliti o
drugačni organizaciji dela (nove zaposlitve, podaljšan čas obdelave, izstavi računa za takojšnjo
izdelavo).
Mesečno pripravi oddelek elektronsko verzijo biltena Knjige v tisku, kjer so k sodelovanju pritegnili
tudi Narodno in študijsko knjiţnico iz Trsta, kjer pripravljajo zapise za svoje jezikovno območje,
Univerzitetna knjiţnica v Mariboru pa redno pošilja svoj prispevek ţe vrsto let.
Razlog za manjšo količino obdelanega gradiva je tudi sodelovanje v procesu izobraţevanja
(predavatelji). Za predavanja so porabili 598 ur, za pregledovanje testnih baz in izpite za licence pa 469
ur, skupaj kar 1.067 ur.
3.5.2 Vsebinska obdelava
Oddelek za vsebinsko obdelavo je v letu 2007 vsebinsko katalogiziral 8.683 (načrtovano 10.000)
naslovov tekočega pritoka in vseh zalog. Skupaj so redigirali 2.288 zapisov, kar je za 24% manj, kot je
bilo načrtovano. Za retrospektivno bazo izposoje so indeksirali 1.123 zapisov, za poenotenje vsebinske
obdelave dokumentov na ravni NUK in vzajemnega kataloga so opravili redakcijo v 1.165 zapisih
(skupaj 2.288 zapisov), kar je za 24% manj, kot je bilo načrtovano in 14% manj ko v letu 2006.
V Oddelku za vsebinsko obdelavo je bilo v letu 2007 na stopnji CIP vsebinsko katalogiziranih 6.375
zapisov, kar je za 15% več, kot je bilo načrtovano, in 2,8% več kot v letu 2006.
V primerjavi z letom 2006 se je število vsebinsko obdelanih naslovov zmanjšalo za 8,7%. Razlogi za
manjše število vsebinsko obdelanih naslovov so: promocija novega slovenskega spletnega prevoda
UDCMRF 2001 in Priročnika UDK ter novosti v UDK, vnos zemljepisnih imen v Splošni geslovnik
COBISS in reorganizacija poteka obdelave (premestitev enega bibliotekarja v Oddelek za formalno
obdelavo).
3.6 Bibliografska obdelava v vzajemnem katalogu za bazo NUK
Tabela 16: Bibliografska obdelava v vzajemnem katalogu za bazo NUK
bibliografska obdelava naĉrtovano doseţeno
monografske publikacije 10.000 14.210
serijske publikacije 700 905
članki 11.100 16.897
neknjiţno gradivo 6.290 5.975
drugo 40 537
skupaj 28.130 38.524
V celoti smo obdelali 27% več, kot smo načrtovali. V primerjavi z letom 2006 je bila manjša
bibliografska obdelava monografskih in serijskih publikacij ter člankov (pri vsaki vrsti gradiva za 10%
manj), manjša je bila tudi bibliografska obdelava drugega gradiva (za 26%). Bibliografska obdelava
neknjiţnega gradiva pa je bila za 11% večja kot v letu 2006.
31

3.7 Bibliografska obdelava za Slovensko narodno bibliografijo
Tabela 17: Bibliografska obdelava za Slovensko narodno bibliografijo
bibl. obdelava oz. dopolnjevanje
naĉrtovano
doseţeno
podatkov
redakcija monografij 5.500 6.527
korektura monografij SB knjig SB knjig
bibliogr. obdelava člankov 10.000 14.809
redakcija člankov - -
korekcija člankov (EDH) - 78
bibl. obdelava serij. publikacij 1.000 1.678
Podatki za Slovensko bibliografijo knjig se od novembra 2007 pripravljajo in dopolnjujejo v Oddelku
za formalno obdelavo, v Slovenski bibliografiji pa po zaključeni katalogizaciji opravijo redakcijo
zapisov pred objavo bibliografije. Tako so v letu 2007 pregledali in dopolnili 6.527 zapisov. V
primerjavi z letom 2006 se je število bibliografskih zapisov v Slovenski bibliografiji knjig povečalo za
2,8%. Plan za leto 2007 je bil preseţen za 18,7%.
Za serijske publikacije kreirajo bibliografske zapise v ločeni arhivski bazi, ki omogoča računalniški
izpis za Slovensko bibliografijo serijskih publikacij za vsako leto posebej. Obdelanih je bilo 1.678
naslovov posameznih letnikov serijskih publikacij. Plan za leto 2007 je bil tako preseţen za 67,8%, kar
gre pripisati dobro usposobljeni celotni ekipi in reorganizaciji dela.
Bibliografsko (formalno in vsebinsko) so obdelali 14.809 ĉlankov. Od tega je bilo na novo kreiranih
5.986 zapisov, prevzetih pa 8.823 zapisov. Korekture so naredili na 78 člankih. V letu 2007 so
obdelali 1.650 člankov manj kot v letu 2006 (upokojitev delavke), kljub temu pa so plan 2007 presegli
za 48%.
Oddelek je sodeloval tudi pri pripravi metapodatkov in datotek za sklop znanstvenih člankov v
Digitalni knjiţnici Slovenije dLib.si. V letu 2007 so tako prevzeli in obdelali članke ter pripravili
2.114 metapodatkov iz serijskih publikacij: Zdravniški vestnik, Zdravstveno varstvo, Vakuumist,
Strojniški vestnik, Scopolia Supplementum, Scopolia, Primerjalna knjiţevnost, Organizacija, Natura
Sloveniae, Naše gospodarstvo, Metodološki zvezki, Managing Global Transitions, Knjiţnica, Klik,
Hmeljarski bilten, Hacquetia, Gozdarski vestnik, Geografski vestnik, Geodetski vestnik, Farmacevtski
vestnik, Etnolog, Endoskopska revija, Arhivi, Agricultura Acta geographica Slovenica, Acta
entomologica Slovenica, Acta carsologica, Acta agriculturae Slovenica.
Na področju retrospektivne Slovenske bibliografije poteka urejanje zapisov za sloveniko. Redakcija
vključuje pregledovanje zapisov, brisanje duplikatov, ki so nastali z avtomatskimi konverzijami
bibliografskih podatkov v COBISS, kreiranje novih zapisov in hkrati usklajevanje zapisov z vzajemno
bazo COBISS. Delo je strokovno in zahtevno, saj vključuje preteţno staro sloveniko in zato poteka s
primarnim dokumentom v roki. V letu 2007 je bilo na takšen način dopolnjenih 162 zapisov in
kreiranih 74 novih. V planu za leto 2007 so bila za to delo posebej načrtovana sredstva. Zaradi dela na
področju razstavne dejavnosti in drugih navedenih objektivnih razlogov, plan ni bil v celoti izpolnjen.
3.8 Bibliografska obdelava v posebnih zbirkah
Tabela 18: Bibliografska obdelava neknjiţnega gradiva posebnih zbirk
bibl. obdelava oz.
dopolnjevanje podatkov
Rokopisna zbirka
naĉrtovano
- formalna obdelava: 40 enot
(40.000 kosov gradiva)
- normativni zapisi: 40
- retrospektivni vnos v bibliografsko
bazo: 250
doseţeno
Rokopisno gradivo:
- 9 enot rokopisnega gradiva. (od
Ms 1820 do Ms1828)
Redki in stari tiski:
- 465 redkih in starih tiskov in knjig
iz priročne knjiţnice
Normativa:
32

- 195 novih normativnih zapisov
Glasbena zbirka
- 1.500 enot inventariziranih,
formalno in vsebinsko obdelanih
(muzikalije, učbeniki, monografije,
dokumentarno gradivo, CD-plošče
in zvočne kasete)
- 500 enot dokumentarnega gradiva
(glasbeni sporedi)
- 500 enot rokopisnih muzikalij
digitaliziranih in popisanih v
posebni maski (gre za neobdelano
zalogo)
- preliminarni seznami zapuščin z
namenom za postavitev na spletno
stran (14.500 enot)
- 3.191 enot inventariziranih,
formalno in vsebinsko obdelanih
(muzikalije, učbeniki, monografije,
dokumentarno gradivo, CD-plošče
in zvočne kasete)
- 507 enot dokumentarnega gradiva
(glasbeni sporedi), razporejeni,
izdelan je preliminarni seznam
- 149 šelak plošč je popisanih v
preliminarnem seznamu
- 542 enot rokopisnih muzikalij je
digitaliziranih in obdelanih v
COBISS
- preliminarni seznami zapuščin
(14.500 enot), niso pa še dosegljivi
prek spleta
Kartografska in slikovna zbirka - 410 enot kartografskega gradiva
- 2.350 slikovnega gradiva
(vključeni digitalizirani plakati)
- 200 enot ostalega gradiva
- 264 enot kartografskega gradiva
- 2.638 slikovnega gradiva
(vključeni digitalizirani plakati)
- 738 enot razglednic (klasična
obdelava)
Zbirka posebnih gradiv - 300 enot
- 30 zbirnih zapisov
- 490 monografij
- 34 serijskih publikacij
- 89 zbirnih zapisov (1.605 kosov)
Zbirka EU - 270 enot - 237 enot
AV zbirka - 700 enot - 1.083 enot
Zbirka tiskov Slovencev zunaj
RS
- 220 enot serijskih publikacij
- 20 enot monografij
- 100 normativnih vnosov
- 1.100 člankov
- 544 enot serijskih publikacij
- 2 enoti monografij
- 127 normativnih vnosov
- 1.672 člankov
V Rokopisni zbirki so v letu 2007 katalogizirali 9 enot rokopisnega gradiva (od Ms 1820 do
Ms1828). Številka je v primerjavi z letom 2006 niţja, vendar je treba omeniti prvič veliko dela z
selitvijo in prenovo oddelka, drugič pa obseţno zapuščino Bratka Krefta, ki je sama štela preko 10.000
kosov gradiva, ravno tako pa je v obdelavi še obseţna zapuščina Frana Erjavca. V okviru devetih
katalogiziranih enot je bilo v letu 2007 katalogiziranih skupaj 11.570 kosov gradiva. V primerjavi s
prejšnjim letom je torej naraslo število katalogiziranih kosov v posameznih enotah zapuščin.
Katalogizirano gradivo se sproti vnaša v elektronsko rokopisno bibliografsko in normativno
podatkovno zbirko. V rokopisni zbirki še vedno opravljajo naloge zbirke za stare tiske, ker oddelek še
ni bil ustanovljen. V letu 2007 je bilo katalogiziranih (v Cobiss) 465 redkih in starih tiskov ter knjig iz
priročne knjiţnice. Poudariti velja odlično sodelovanje s Semeniško knjiţnico. Narejenih je bilo 187
novih normativnih zapisov v Cobiss in 8 v rokopisno podatkovno zbirko.
V Glasbeni zbirki je bilo bibliografsko obdelanih za 112% več gradiva kot smo načrtovali, v
primerjavi z letom 2006 pa skoraj enako število enot. Glede na vrsto gradiva pa je bilo katalogiziranih
za 53% manj glasbenih tiskov, za 2% manj glasbenega AV gradiva in za 140% več rokopisnega
glasbenega gradiva.
V Kartografski zbirki so katalogizirali skupaj 2.902 naslovov, od tega 264 naslovov kartografskega
(za 4% manj kot 2006) in 2.638 naslovov slikovnega gradiva (za 27% več kot 2006). Vseh
katalogiziranih naslovov je za 65% več, kot so načrtovali. Razlog za veliko število katalogiziranih
naslovov je intenzivna katalogizacija digitalizirane zbirke plakatov. V zbirki še vedno poteka tudi
klasična obdelava razglednic. Ročno so inventarizirali 738 enot razglednic, kar je za 685% več kot v
letu 2006 in za 269% več kot so načrtovali.
V Zbirki posebnega knjiţniĉnega gradiva so katalogizirali občutno več gradiva kot v letu 2006, ker
je bila za določen zaposlena dodatna bibliotekarka.
33

V Zbirki EU so bibliografsko obdelali za 12% več monografij in za 18% manj serijskih publikacij kot
leta 2006, načrtovali pa so za 13% več katalogiziranih naslovov. Zaostanek pri obdelavi se je zmanjšal
s pomočjo bibliotekarke (nadomeščanje porodniške odsotnosti), niso pa še začeli s strokovno obdelavo
elektronskih virov na fizičnih nosilcih.
V AV zbirki so v letu 2007 katalogizirali 1.083 naslovov gradiva, kar za 45% več kot 2006 in za 54%
več kot so načrtovali. CONOR baza je bila dopolnjena s 165 novimi avtorskimi imeni. Opravljena je
bila redakcija in narejenih 84 popravkov.
V Zbirki tiskov Slovencev zunaj RS so bibliografsko obdelali več gradiva kot v letu 2006 in kot so
načrtovali (razen monografij zaradi manjšega dotoka).
3.9 Tekoĉi retrospektivni vnos monografij za potrebe izposoje
Tekoči retrospektivni vnos monografij kljub končani retrospektivni konverziji kataloga 1948-1988 še
vedno poteka, saj pri konverziji niso bili zajeti lokacijski podatki, ki so potrebni za avtomatizirano
izposojo. V lokalnem katalogu NUK je tako okrog 300.000 bibliografskih zapisov, ki še niso povezani
z vzajemno bazo COBIB. Sprotno katalogizacijo in redakcijo lokalnih zapisov opravimo, preden si
uporabnik gradivo izposodi. Skupno je bilo v letu 2007 popravljenih 1.957 bibliografskih zapisov
oziroma 15% več kot v letu 2006. V oddelku za izposojo smo opravili tudi obdelavo gradiva, ki ga
izločamo iz fonda Velike čitalnice zaradi zastarelosti ali premajhnega povpraševanja.
Tabela 19: Obdelava gradiva za potrebe izposoje v letu 2007
redakcija bibliogr. zapisov redakcija bibliogr. zapisov vnos v bazo skupaj
v lokalni bazi za izposojo v vzajemni bazi
CONOR
1.957 (2006: 1.701) 141 (2006: 287) 633 (2006: 427) 2.731 (2006: 2.415)
Nadaljevali smo tudi z obdelavo starejših letnikov najpogosteje izposojenih slovenskih serijskih
publikacij v Veliki čitalnici. Skupno je bilo bibliografsko obdelanih in s črtno kodo opremljenih 41
naslovov revij oziroma 526 vezanih letnikov.
3.10 Sodelovanje v nacionalnem bibliografskem sistemu
Tabela 20: Število prispevanih zapisov NUK v COBIB v obdobju 1998-2007
2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006
prispevek v COBIB 19.888 20.448 23.231 23.118 24.781 23.235 25.858
2007
23.290
Prispevek bibliografskih zapisov NUK v nacionalni bibliografski sistem (23.290) se je v primerjavi z
letom 2006 zmanjšal za 10% in bil večji od načrtovanega za 6%. Pri prispevku NUK v vzajemni
bibliografski sistem je treba upoštevati tudi za 20% več novih zapisov za normativno bazo osebnih
imen CONOR kot je bilo načrtovano (8.451 zapisov: indeks 142 v primerjavi z letom 2006) ter
redakcijo baze (redakcija: 4.753 zapisov – indeks: 74 v primerjavi z letom 2006). Deleţ zapisov NUK
v bazi COBIB je v letu 2007 znašal 13%.
Tabela 21: Število knjiţnic, vključenih v COBIB in število zapisov, ki so jih prispevale v COBIB
vrsta knjiţnice število knjiţnic prispevek v COBIB
2006 2007 2006 2007
NUK 1 1 25.858 23.290
visokošolske knjiţnice 70 65 75.343 75.188
specialne knjiţnice 119 119 50.019 47.944
splošne knjiţnice 64 64 40.409 36.772
šolske knjiţnice 58 105 1.098 2.289
skupaj 312 354 192.727 185.483
34

Tabela 22: Bibliografska obdelava v vzajemnem katalogu za potrebe drugih knjiţnic
naĉrtovano doseţeno
+ prispevek v COBIB 22.000 23.290
+ prevzeto iz COBIB 16.000 12.851
+ konverzije v lokalno bazo - -
+ konverzije v COBIB - -
*prispevek v CONOR – kreirani zapisi 7.000 8.451
*prispevek v CONOR – zapisi prevzeti iz LC - 3.177
*prispevek v CONOR – kratki normativni zapisi - 7.956
*prispevek v CONOR – redakcija. normativ. zapisov 3.000 4.753
+ vir: letna statistika COBISS.SI, Institut informacijskih znanosti Maribor
*vir: tedenska statistika CONOR, Institut informacijskih znanosti Maribor
Ob koncu leta 2006 je znašal skupni prispevek NUK v COBIB 551.426 zapisov, v lokalni bazi
podatkov NUK pa je bilo 1.059.748 zapisov.
4 Zagotavljanje bibliografske kontrole, CIP in vkljuĉevanje v mednarodne
informacijske sisteme
4.1 Politika zagotavljanja bibliografske kontrole, CIP in vkljuĉevanja v mednarodne
informacijske sisteme
V skladu z Zakonom o knjiţničarstvu NUK opremlja publikacije z osnovnim kataloţnim opisom (CIP)
ter v sodelovanju z mednarodnimi institucijami dodeljuje oznake mednarodne bibliografske kontrole
(ISSN, ISBN, ISMN) in druge identifikacijske oznake tiskanih in elektronskih publikacij. Z
zagotavljanjem mednarodne bibliografske kontrole omogoča prepoznavnost slovenskih publikacij v
mednarodnem prostoru, s CIP pa enotno bibliografsko obdelavo publikacij v Sloveniji.
4.2 Prioritetni letni cilji za 2007
- Zagotavljanje sredstev za mednarodne članarine in aktivno sodelovanje v mednarodnih
organizacijah.
- Sodelovanje v mednarodni bibliografski kontroli.
- Sodelovanje z zaloţniki.
- Prevod navodil za dodelitev ISMN številke.
4.3 Uresniĉitev letnih ciljev
- Zagotovljena so bila sredstva za plačilo vseh načrtovanih mednarodnih članarin: ISBN, ISMN,
ISSN.
- Sodelovanje v mednarodni bibliografski kontroli je bilo uspešno. Na področju zagotavljanja
enotne bibliografske obdelave slovenskih publikacij, bibliografske kontrole in vključevanja v
mednarodne informacijske sisteme so bili načrtovani cilji preseţeni z izjemo števila oznak ISMN
in podatkov za SURS, kjer smo načrtovali previsoko število publikacij.
- Z mednarodnimi identifikatorji je bilo opremljenih 90% publikacij, kar je za 2% več kot v letu
2006.
- Sodelovanje z zaloţniki se je še izboljšalo, potekale so različne oblike obveščanja in svetovanja
zaloţnikom (na spletni strani NUK je bila vzpostavljena posebna rubrika za zaloţnike).
- Vključevanje zapisov v informacijske sisteme je bilo višje za 67% glede na načrtovano količino.
- Prevod navodil za dodelitev ISMN številke še ni bil realiziran v letu 2007.
35

Tabela 23: Dejavnost mednarodnih agencij in CIP v obdobju 1996-2007
1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
CIP 3.075 3.511 3.696 4.030 3.717 4.100 4.457 5.349 5.629 6.413 6.502
ISBN 2.861 2.861 3.316 3.783 3.544 3.900 4.362 5.392 5.773 6.045 6.552
ISSN 525 525 360 420 295 731 295 158 266 292 505
ISMN - - 40 135 61 100 110 159 82 142 111
Število novih zaloţnikov je odvisno od razvoja zaloţništva pri nas, število dodeljenih oznak
ISBN/ISMN/ISSN in izdelanih CIP zapisov pa od njihovih zaloţniških načrtov.
4.4 Katalogizacija v publikaciji (CIP)
Tabela 24: Izdelava CIP zapisov
naĉrtovano doseţeno
število zapisov 5.000 6.502
število redakcij - -
Kataloţne zapise o publikacijah pred njihovim izidom (CIP) pripravljamo na zahtevo zaloţnikov v
oddelku za formalno obdelavo. Število zapisov na stopnji CIP je bilo večje za 1,4% glede na leto
2006. Planirano število kreiranih CIP zapisov smo presegli za 18%. Število preliminarno obdelanih
enot stalno narašča. Delo izmenoma opravljata katalogizatorki, zapise pa naročnikom izročimo v dveh
delovnih dnevih. Glede na število pripravljenih preliminarnih zapisov, na pomanjkljivost podatkov, ki
nam jih posredujejo, in na komunikacijo z naročniki, smo dosegli zgornjo mejo še obvladljivega. V
Oddelku za vsebinsko obdelavo je bilo v letu 2007 na stopnji CIP vsebinsko katalogiziranih 6.375
zapisov (16% več, kot je bilo načrtovano in 2,5% več kot v letu 2006).
4.5 Dejavnost slovenskih agencij za ISBN, ISMN in ISSN
4.5.1 Slovenski agenciji za ISBN in ISMN
Tabela 25: Dejavnost slovenskih agencij za ISBN in ISMN
naĉrtovano ISBN / ISMN doseţeno ISBN / ISMN
število zapisov - -
število redakcij - -
število oznak 5.000 / 700 6.552 / 111
Slovenska agencija za ISBN
vzdrţevanje baze
2.783 zaloţnikov
aktivni 2.427
prirast
366 zaloţnikov
aktivnih iz skupine 86- 11
dodeljene oznake ISBN iz 961- 6.087 oznak
iz 86-
464 oznak
Skupaj 6.552 oznak
S 1. januarjem 2007 se je ISBN-10 spremenil v ISBN-13. Od jeseni 2007 dalje so slovenski zaloţniki
ena izmed specializiranih baz podatkov dostopnih preko Virtualne knjiţnice Slovenije. Glej
(http://cobiss4.izum.si/scripts/cobiss?ukaz=CHDB&id=1333271183346905). Nadaljujemo s
formalnim in neformalnim izobraţevanjem zaloţnikov na temo identifikatorjev, oblike in vsebine
kolofona. Sestankov sveta direktorjev in generalne skupščine ISBN se je udeleţila Alenka Kanič, ki je
podpredsednica sveta.
36

Slovenska agencija za ISMN
vzdrţevanje baze
75 zaloţnikov
aktivni 60
prirastek
9 zaloţnikov
dodeljene oznake ISMN 111 oznak
Število dodeljenih oznak ISMN je manjše od planiranega, ker se zaloţniki premalo zavedajo, da je
potrebno z oznakami opremiti vse sestavne dele ene partiture, ne le posameznih naslovov. Ob pripravi
preliminarnega kataloţnega zapisa za notirano glasbo, kjer se istočasno dodelijo tudi oznake ISMN, pa
teh podatkov nimamo.
V juniju je v Oslu potekalo dvodnevno letno srečanje vodij nacionalnih agencij ISMN. Udeleţila se ga
je Alenka Kanič.
4.5.2 Delovanje ISSN centra Slovenije
Tabela 26: Dejavnost slovenskega ISSN centra
naĉrtovano doseţeno
število novih zapisov 500 455
število redakcij - 41
število ISSN oznak 500 505
število zapisov za mednarodno bazo
500 496
ISSN
drugo (COBIB in Y številke) - 469
V okviru NUK kot del mednarodne baze ISSN deluje ISSN center Slovenije. Delo obsega
dodeljevanje številk ISSN slovenskim kontinuiranim virom na katerem koli nosilcu, ki so v pripravi za
izid, ki ţe izhajajo in ki so prenehali izhajati, ter vnos zapisov zanje v ISSN MARC formatu v
mednarodno normativno bazo kontinuiranih virov s sedeţem v Parizu. Delo obsega tudi aţuriranje
zapisov v obeh bazah podatkov (COBIB in ISSN) ter vnos popravkov. V letu 2007 so v centru dodelili
505 številk ISSN slovenskim kontinuiranim virom. To je 73% več kot v letu 2006 in toliko kot so
načrtovali. Vnos v mednarodno bazo kontinuiranih virov poteka še ročno, ker zaradi majhnosti našega
centra konverzija zaenkrat ne pride v poštev.
Poseben link s portala ISSN omogoča dostop do zapisov z dodeljeno številko ISSN neposredno v
vzajemni bazi COBIB:
http://cobiss.izum.si/scripts/cobiss?command=SEARCH&base=COBIB&LANI=en&SELECT=sp=issn.
Dodatna dejavnost, ki jo opravlja slovenski ISSN center, je dodeljevanje začasnih številk za tuje
serijske publikacije, ki številke ISSN bodisi nimajo ali le-ta še ni verificirana ali pa je napačna,
potrebna pa je za analitično obdelavo sestavnih delov (Y številke). Ob tem opravljamo tudi redakcijo
zapisov v vzajemni bazi in knjiţnice, ki za to številko zaprosijo, obvestimo o morebitnih napakah in
dodelitvi številke. Slovenskim serijskim publikacijam, ki so izrazito marginalnega/lokalnega pomena,
dodeljujemo začasne COBIB številke (C številke).
Sodelovanje z zaloţniki v okviru dodeljevanja številk ISSN obsega tudi svetovanje glede bibliografske
opremljenosti kontinuiranih virov, v zadnjem času predvsem online dostopnih publikacij; način
publiciranja tu dopušča popolno svobodo in potrebna bi bila priporočila za opremo tovrstnih virov
4.6 Posredovanje zapisov v mednarodne baze
Tabela 27: Vključevanje podatkov v mednarodne informacijske sisteme (2004-2007)
bibliografska obdelava oz.
2004 2005 2006 2007
dopolnjevanje podatkov
OCLC 3.462 4.831 0 9.922
Index Translationum 761 1.133 1.149 3.526
drugo (SURS) 4.205 4.535 4.688 4.173
37

Tabela 28: Vključevanje v mednarodne informacijske sisteme v letu 2007
bibl. obdelava oz. dopolnjevanje naĉrtovano doseţeno
podatkov
OCLC 8.000 9.922
Index Translationum 1.000 3.526
spletna Slovenska bibliografija - 5.813
drugo (SURS) 4.000 4.173
V letu 2006 nismo uspeli poslati zapisov za vključitev v katalog OCLC, ker se je spremenil format
zapisa in nismo uspeli rešiti tehničnih teţav. Vključevanje v druge informacijske sisteme pa smo
presegli za pribliţno 16% glede na načrt dela.
Index Translationum je mednarodna bibliografija prevodov, ki jo izdaja UNESCO. Za bazo smo
pripravili podatke za knjiţne prevode za leto 2006. Posredovanih je bilo 1.149 zapisov, kar je za 149
več, kot je bilo načrtovano in 200% več kot v letu 2006.
5 Izposoja gradiva, posredovanje informacij in drugo delo z uporabniki
5.1 Politika knjiţnice na podroĉju storitev za uporabnike
Kakovostno izpolnjevanje potreb uporabnikov je ena od temeljnih strateških usmeritev knjiţnice.
Knjiţnica si vseskozi prizadeva, da bi svoje storitve na področju dela z uporabniki izvajala v skladu z
osnovnim poslanstvom in pri tem uvaja nove storitve, ki najpogosteje izhajajo iz moţnosti, ki jih
omogoča razvoj sodobne tehnologije. Zato je še posebej osredotočena na razvoj storitev, ki so
namenjene oddaljenim uporabnikom. Uvedba slednjih ji omogoča, da postajajo potencialni uporabniki
knjiţnice vsi prebivalci Slovenije, kot tudi tisti iz tujine. Ponudba storitev omogoča kvalitetno podporo
za delo v akademski sferi (višješolskim, visokošolskim in univerzitetnim študijskim programom,
raziskovalcem ipd.), kot tudi vsem tistim, ki ţelijo dostopati do slovenske tiskane in digitalne kulturne
dediščine.
Največ aktivnosti pri delu z uporabniki oz. obiskovalci knjiţnice izvajajo Oddelek za izposojo in
hranjenje knjiţniĉnega gradiva (posredovanje vseh vrst gradiva, ki ga hrani NUK, posredovanje
primarnih dokumentov ali njihovih kopij, če v NUK ali v Sloveniji niso dostopne, tudi iz tujine prek
medknjiţnične izposoje ali prek drugih ustreznih servisov), Informacijski in referalni center IRC
(posredovanje informacij vseh oblik in vsebin, tj. o fondih in iz fondov NUK, o virih in iz virov izven
NUK, predvsem z on-line iskanjem po specializiranih bibliografskih zbirkah ter spletu) ter drugi
oddelki in zbirke knjiţnice.
5.2 Prioritetni cilji na podroĉju storitev za uporabnike v letu 2007
- Zagotovitev širše in boljše ponudbe informacijskih virov.
- Sodelovanje s knjiţničnim informacijskim servisom IZUM pri izvajanju servisa on-line
referenčne sluţbe.
- Izvajanje izobraţevanja za informacijsko opismenjevanje uporabnikov, še zlasti študentov in
zaposlenih na ljubljanski univerzi.
- Izgradnja servisov za naročanje gradiva na daljavo.
- Prizadevanje za čim boljši in čim hitrejši dostop do gradiva ter enakopravno uporabo
tradicionalnega knjiţničnega gradiva (obveščanje o prispelem rezerviranem gradivu, izterjave
dalj časa izposojenega gradiva, pospeševanje obdelave novega in starejšega gradiva,
skladiščenje gradiva na način, ki omogoča hitrejši dostop).
- Zagotavljanje optimalnih časovnih rokov pri posredovanju dokumentov iz drugih knjiţnic in
izbor kvalitetnih in cenovno ustreznih ponudnikov storitev v medknjiţnični izposoji in dobavi
dokumentov.
38

5.3 Uresniĉitev letnih ciljev
V letu 2007 so bile uvedene naslednje izboljšave pri delu z uporabniki in posodobitve poslovanja:
- 1.1.2007 je bil v sodelovanju z IZUM uspešno izpeljan prehod na novo denarno enoto evro.
- Vpis in podaljšanje ĉlanstva: s poenostavitvijo postopka smo skrajšali čakalne vrste in omogočili
podaljšanje članstva na treh delovnih mestih. Za nečlane smo proti plačilu varščine uvedli t. i.
dnevne izkaznice. S tem smo bistveno zmanjšali število začasnih izkaznic in pridobili koristne
informacije glede potreb tovrstnih uporabnikov.
- Skrb za varstvo osebnih podatkov ĉlanov: v skladu s sprejetim pravilnikom o zavarovanju
osebnih podatkov smo izboljšali postopke varovanja osebnih podatkov.
- Izposoja gradiva: za polovico smo zmanjšali število neprevzetih naročil; z vsakodnevnim
izdajanjem opominov smo povečali disciplino članov glede pravočasnega vračanja izposojenega
gradiva; izboljšali smo postopke obračunavanja odškodnin za izgubljeno in poškodovano gradivo;
več je bilo narejenih tudi popravkov starih bibliografskih zapisov iz retrokatalogizacije.
- Velika ĉitalnica: nadaljevali smo s katalogizacijo starejših letnikov serijskih publikacij za potrebe
avtomatizirane izposoje in povečali deleţ izposojenega čitalniškega gradiva preko COBISS.
- Medknjiţniĉna izposoja: obseg je ostal na ravni leta 2006, realizirani so bili skoraj vsi zahtevki.
- Skladišĉe: uresničena je bila preureditev skladišč in izvedene vse načrtovane selitve gradiv s
Turjaške na Leskoškovo. V sodelovanje z enotama za nabavo in obdelavo je bilo urejeno
neobdelano gradivo in izvedena inventura arhivskih izvodov.
- Informacijsko središĉe: nameščena je bila nova strojna oprema.
- Informacijski in referalni center: zagotovljena je bila širša in boljša ponudba informacijskih
virov. Sodelovali smo z Univerzo v Ljubljani pri izboru in nakupu programske opreme za
zdruţevalno iskanje elektronskih informacijskih virov (MetaLib). Uresničen je bil program
izobraţevanja uporabnikov.
- Center za reproduciranje knjiţniĉnega gradiva: z nakupom dveh novih digitalnih fotokopiranih
strojev in skenerja se je povečalo število digitalnih kopij in izboljšala kakovost reproduciranja, tudi
za potrebe storitev »E-knjige po naročilu«.
Na podlagi zbranih statističnih podatkov ugotavljamo, da se je trend zmanjševanja »fiziĉnega«
obiska, ki je bil ţe nekaj let opazen v slovenskih splošnih knjiţnicah, v letu 2007 prvič pojavil tudi v
NUK. Med glavnimi vzroki je vedno večja konkurenca spletnih informacijskih virov, manjše število
vpisanih na Univerzi v Ljubljani, izgradnja nove splošne knjiţnice v Ljubljani in vpliv zakona o
obveznem izvodu, s katerim NUK pridobiva le en izvod obveznega gradiva za izposojo v čitalnici. Po
pričakovanjih se je zmanjšalo število aktivnih članov in obseg izposoje na dom ter obisk. Obstoječe
prostorske razmere ne omogočajo ţelene kvalitete storitev zlasti za uporabnike z univerze, ki imajo v
zvezi s knjiţničnimi storitvami večja pričakovanja (prosti dostop do gradiva, daljši odpiralni časi,
nočna čitalnica, večje število čitalniških mest, boljši čitalniški pogoji glede svetlobe, večje študijske
površine, boksi za individualni študij, prostor za skupinsko delo). Med pritoţbami, ki smo jih v letu
2007 prejeli pisno v Knjigi pripomb in pohval izstopajo tiste, ki se nanašajo na prostorske pogoje:
sistem rezervacij študijskih mest v Veliki čitalnici, uporaba oz. nakup posebne elektronske izkaznice
za dostop do prostorov, predrage storitve brezţičnega omreţja, predolgi čakalni roki za dostavo
gradiva iz skladišč, zapletene uporabniške poti po stavbi, oddaljenost reprocentra od čitalnic.
5.4 Dostopnost knjiţniĉnih storitev in proizvodov
Uporabniki in člani NUK so lahko knjiţnico obiskovali vse dni v tednu, razen v nedeljo. Knjiţnica
je bila zaprta le en delovni dan v letu, v soboto, 28.4.2007, kar smo nadomestili z dnevom odprtih vrat
v ponedeljek, 3.12.2007, ko je bila knjiţnica odprta do 20. ure. Skupno je bilo v letu 2007 načrtovanih
in uresničenih 298 delovnih dni. Velika čitalnica in garderoba sta bili odprti 65 ur tedensko, izposoja
na dom, vpis, časopisna čitalnica in informacijsko središče 50 ur tedensko. Krajši delovni čas so
imele posebne zbirke in informacijsko-referalni center, ki so bili za uporabnike odprti 29 ur tedensko
in vsako prvo delovno soboto v mesecu. Poletni delovni čas je v letu 2007 trajal šest tednov, od 9. 7.
do 18. 8. 2007. Zaradi obnove je bila od avgusta dalje zaprta rokopisna zbirka, vendar so uporabniki
lahko gradivo dobili na vpogled v čitalnici Glasbene zbirke.
39

Vedno več storitev je 24 ur dnevno dostopnih prek spleta in niso vezane na odprtost knjiţnične stavbe.
Med temi storitvami po obsegu izstopajo: naročanje, rezervacija in podaljševanje gradiva v katalogu
COBISS v rubriki Moja knjiţnica, referenčna sluţba »Vprašaj knjiţničarja« in »Vprašajte NUK«,
pošiljanje naročil za medknjiţnično izposojo, dostop do zbirk s celotnimi besedili in cederomov s
ponudbo t. i. oddaljenega dostopa prek Mreţnika in Digitalne knjiţnice Slovenije (www.dlib.si) ter
servis »E-knjige po naročilu« (http://www.dlib.si/eod/), ki smo ga začeli poskusno izvajati jeseni
2007.
Uporabnikom prenosnih računalnikov smo omogočali brezţiĉni dostop do interneta (NeoWLAN) v
veliki čitalnici, informacijskem središču in v kavarni. Zaradi sorazmerno drage storitve, jo je
uporabljalo manjše število uporabnikov. Kljub temu se je po podatkih ponudnika (podjetje Mobitel)
uporaba z lokacij v NUK v lanskem letu povečala za 58% v primerjavi z letom 2006.
Z uporabniki smo komunicirali prek različnih elektronskih poti. Največ vprašanj smo prejeli preko
rubrike »Vprašajte NUK« in servisa »Vprašaj knjiţniĉarja« ter preko elektronskega naslova
izposoja@nuk.uni-lj.si in info@nuk.uni-lj.si. Na vseh štirih naslovih so redno pripravljali odgovore
sodelavci Enote za delo z uporabniki v sodelovanju z drugimi oddelki NUK.
Tabela 29: Dostopnost storitev knjiţnice uporabnikom
odprtost v urah tedensko:
- velika čitalnica
- časopisna čitalnica
- izposoja
- posebne zbirke
poletni delovni ĉas:
(9. 7. - 18. 8. 2007)
Odprtost v urah tedensko:
- velika čitalnica
- časopisna čitalnica
- izposoja
- posebne zbirke
odprtost v urah letno:
- velika čitalnica, garderoba
- časopisna čitalnica
- izposoja
- informacijsko središče
- posebne zbirke
naĉrtovano
263 delovnih dni
6 dni/teden = 65 ur
6 dni /teden = 50 ur
6 dni/teden = 50 ur
5 dni/teden = 29 ur + 1. sobota v
mesecu 5 ur
35 delovnih dni
6 dni/teden = 32 ur
6 dni /teden = 32 ur
6 dni /teden = 32 ur
5 dni/teden = 27 ur + 1. sobota v
mesecu 5 ur
3.341 ur
2.543 ur
2.543 ur
2.543 ur
1.552 ur
število sedeţev 260 264
število delovnih postaj za
uporabnike:
- PC z internetom
- PC brez interneta
- terminali
druga oprema
50
5
-
8 mikročitalcev
2 televizorja
2 CD predvajalnika
1 DVD predvajalnik
2 videorekorderja
doseţeno
263 delovnih dni
6 dni/teden = 65 ur
6 dni /teden = 50 ur
6 dni/teden = 50 ur
5 dni/teden = 29 ur + 1. sobota
v mesecu 5 ur
35 delovnih dni
6 dni/teden = 32 ur
6 dni /teden = 32 ur
6 dni /teden = 32 ur
5 dni/teden = 27 ur + 1. sobota
v mesecu 5 ur
3.341 ur
2.543 ur
2.543 ur
2.543 ur
1.552 ur
52 (od tega 19 v račun.
učilnici)
4
1
8 mikročitalcev
1 delovna postaja za slepe
2 televizorja
2 CD predvajalnika
2 DVD predvajalnika
2 videorekorderja
knjigomat v testiranju
Povpraševanje televizijskih in drugih ekip po snemanju gradiva v NUK je bilo enako kot v prejšnjih
letih. Največje zanimanje je bilo za gradivo iz rokopisne zbirke (zapuščine slovenskih literarnih
ustvarjalcev) ter iz zbirke starih tiskov. Za TV Slovenija smo pripravili gradivo za uredništvo
40

kulturnih oddaj (npr. Osmi dan, Podoba podobe, Pogledi na, Pisave) in za dokumentarne filme o
Plečniku in Fabianiju, Josipini Turnograjski, gradnji Prešernovega spomenika v Ljubljani, 50-ti
obletnici pevskega zbora RTV, Nobelovi nagrajenki za literaturo Doris Lessing itd.
5.5 Ĉlanstvo, obisk in izposoja
Število aktivnih ĉlanov NUK z vsaj eno transakcijo v sistemu COBISS je v letu 2007 znašalo 13.258,
kar je za 4% manj kot v letu 2006. Najbolj se je zmanjšalo število članov-študentov (za 6%) in
zaposlenih na univerzi (za 8%). Število zaposlenih, nezaposlenih, srednješolcev in upokojencev je
ostalo skoraj nespremenjeno, za 7% se je povečalo število tujih drţavljanov. Tako kot v prejšnjih letih
so največji deleţ aktivnih uporabnikov predstavljali študenti (9.722 ali 73%), sledijo zaposleni (14%)
in nezaposleni (4%). Vse ostale kategorije uporabnikov so bile slabše zastopane. Njihov deleţ se je
gibal med 1 in 2%. Poleg vpisa za 1, 3 ali 12 mesecev smo uporabnikom, ki redko zahajajo v NUK,
omogočili izdajo t. i. izkaznice dnevnega obiskovalca proti plačilu varščine. Natančno smo
spremljali izdajanje dnevnih izkaznic z namenom, da bi ugotovili, kakšne so potrebe teh obiskovalcev
in kako bi jim lahko prilagodili vpisne pogoje. V enem letu smo tako izdali 1.622 dnevnih izkaznic, od
tega 992 za enkraten obisk v NUK in 630 za redne člane, ki so pozabili svojo izkaznico. Večina teh
obiskovalcev je potrebovala gradivo iz časopisne ali Velike čitalnice.
Tabela 30: Člani NUK v letu 2007
kategorija uporabnikov 2007 2006 indeks deleţ v % 2005
srednješolci 199 198 100 2 214
študenti 9.722 10.381 94 73 10.418
zaposleni 1.803 1.754 103 14 1.600
tuji drţavljani 138 129 107 1 109
zaposleni v NUK 184 174 106 1 168
zaposleni na univerzi 148 161 92 1 166
upokojenci 198 203 98 2 187
nezaposleni 616 625 99 4 523
pravne osebe 235 226 104 2 257
drugo 15 14 107 0 4
skupaj 13.258 13.865 96 100 13.646
Na novo se je v knjiţnico vpisalo 3.685 ĉlanov oz. 13% manj kot v letu 2006. Najbolj se je povečalo
število na novo vpisanih tujih drţavljanov (za 11%) in pravnih oseb (za 14%), pri vseh ostalih
kategorijah smo zabeleţili upad. Vpis brezposelnih se je zmanjšal za 24%, zaposlenih za 15% in
študentov za 13%. Deleţ študentov med novo vpisanimi člani znaša 80%, sledijo zaposleni (9%) ter
srednješolci (4%). Povečal se je deleţ tujih drţavljanov, predvsem tujih študentov na izmenjavi na
različnih fakultetah Univerze v Ljubljani.
Tabela 31: Novo vpisani člani v letu 2007
kategorija uporabnikov 2007 2006 indeks deleţ v % 2005
srednješolci 137 144 95 4 155
študenti 2.960 3.413 87 80 3.837
zaposleni 332 391 85 9 322
tuji drţavljani 90 81 111 2,5 74
zaposleni v NUK 8 9 89 0,2 2
zaposleni na univerzi 10 7 143 0,3 10
upokojenci 42 43 98 1 44
nezaposleni 78 102 76 2 109
pravne osebe 25 22 114 1 44
drugo 3 10 30 0 2
skupaj 3.685 4.222 87 100 4.599
41

V letu 2007 je bilo vseh študentov med aktivnimi člani 9.713 ali 6% manj kot v letu 2006. Od tega jih je
bilo 8.852 ali 91% z Univerze v Ljubljani, 861 (ali 9%) pa je študiralo na 61-ih visokošolskih zavodih na
Univerzi v Mariboru, Univerzi na Primorskem, Univerzi v Novi Gorici ter na različnih drugih
samostojnih zavodih terciarnega izobraţevanja (Tabela 31). 12 članov je študiralo na tujih univerzah.
Tabela 32: Struktura članov – študentov v letu 2007
visokošolski zavod 2007 2006 indeks
št. vpisanih
dodipl. štud.
(2007/2008) 1 deleţ
vĉlanjenih
v NUK 2005
Akademija za glasbo 120 100 120 461 26 % 110
Akademija za gledališče, radio, film in TV 20 30 67 99 20 % 32
Akademija za likovno umetnost 83 90 92 419 20 % 74
Biotehniška fakulteta 383 431 89 3.617 11 % 427
Ekonomska fakulteta 588 742 79 7.502 8 % 759
Fakulteta za arhitekturo 160 189 85 1.081 15 % 177
Fakulteta za druţbene vede 1.186 1.175 101 4.556 26 % 1.191
Fakulteta za elektrotehniko 200 211 95 2.537 8 % 207
Fakulteta za farmacijo 159 187 85 1.076 15 % 190
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 214 221 97 1.918 11 % 186
Fakulteta za kemijo in kem. tehnol. 207 235 88 1.774 12 % 245
Fakulteta za matematiko in fiziko 128 151 85 1.178 11 % 216
Fakulteta za pomorstvo in promet 26 34 76 1.407 2 % 136
Fakulteta za računalništvo in informatiko 171 172 99 1.529 11 % 36
Fakulteta za socialno delo 79 107 74 1.223 6 % 191
Fakulteta za strojništvo 197 196 100 2.393 8 % -
Fakulteta za šport 116 142 82 1.349 9 % 135
Fakulteta za upravo 148 160 93 3.060 5 % 3.237
Filozofska fakulteta 2.894 3.014 96 7.311 40 % 348
Medicinska fakulteta 361 374 97 1.909 19 % 243
Naravoslovnotehniška fakulteta 190 221 86 1.907 10 % 444
Pedagoška fakulteta 327 392 83 2.653 12 % 581
Pravna fakulteta 545 587 93 2.158 25 % 110
Teološka fakulteta 113 115 98 736 15 % 52
Veterinarska fakulteta 60 61 98 448 13 % 104
Visoka šola za zdravstvo 149 189 79 1.877 8 % 211
FMF+FRI (matematika in računalništvo) - - - 140 - 160
UL, Interdiscipl. podiplomski študij 28 29 97 - - 9.802
SKUPAJ UL 8.852 9.555 93 56.317 16 % 616
ostali visokošolski zavodi 861 826 104 33.276 2 3 % 10.418
SKUPAJ 9.713 10.381 94 89.593 11 %
VIR:
1 - Število vpisanih študentov na dodiplomskem študiju v letu 2007/2008 (http://www.unilj.si/o_univerzi_v_ljubljani/univerza_v_stevilkah.aspx
)
2 - Vpis študentov na visokošolski dodiplomski študij po univerzah in samostojnih visokošolskih zavodih ter po
vrsti študijskih programov, Slovenija, 2007/08 (http://www.stat.si/novica_prikazi.aspx?id=1387)
Med fakultetami Univerze v Ljubljani je bilo najveĉ študentov Filozofske fakultete (2.894 ali 30%),
sledijo študenti Fakultete za druţbene vede (1.186 ali 12%), Ekonomske fakultete, Pravne fakultete
Biotehniške fakultete, Medicinske ter Pedagoške fakultete. Taka sestava ostaja nespremenjena ţe več
let. Med fakultetami drugih univerz je bilo največ študentov Fakultete za varnostne vede iz Univerze v
Mariboru, ki ima sedeţ v Ljubljani. V primerjavi z letom 2006 se je najbolj povečal vpis študentov
42

Akademije za glasbo (za 20%), medtem, ko je vpis vseh drugih fakultet upadel, in sicer Veterinarske
fakultete (za 17%), Fakultete za strojništvo in Fakultete za matematiko in fiziko (za 11%) itd.
Glede na število vseh vpisanih študentov na Univerzi v Ljubljani je znašal deleţ vpisanih v NUK 16%.
Ta deleţ je bil tako kot prejšnja leta najvišji pri Filozofski fakulteti (40%), najniţji pa pri Fakulteti za
upravo (5%).
UNG
UP
DRUGI
TUJE
UNIVERZE
UM
UL FF
UL ostalo
UL FDV
UL PF
UL EF
Slika 1: Aktivni člani NUK - študenti po visokošolskih zavodih v letu 2007
Tako kot vpis in število članov se je v letu 2007 zmanjšal tudi obisk knjiţnice in sicer za 6%. Skupno
je vse oddelke NUK obiskalo 211.802 obiskovalcev ali 710 dnevno. Obisk se je najbolj povečal v IC
za bibliotekarstvo (za 35%), v oddelku Slovenska bibliografija (za 32%) ter v Informacijskem in
referalnem centru (za 16%). Obisk je bil za polovico manjši v Rokopisni zbirki, ki je bila šest mesecev
zaprta zaradi prenove. Manjši obisk so zabeleţile tudi nekatere posebne zbirke (PKG, EU, AV ter
Glasbena zbirka). Največji deleţ obiska je odpadel na oddelek za izposojo (43%), sledijo Velika
čitalnica (32%), Zbirka serijskih publikacij (10%), Informacijsko-referalni center (10%) in Glasbena
zbirka (3 %).
Izposoja*
Velika čitalnica
Zbirka serij. publikacij
IRC
Glasbena zbirka
IC za bibliotekarstvo
Rokopisna zbirka
Zbirka AV gradiva
Kartograf. in slikov. zbirka
Slovenska bibliografija
Zbirka PKG
Zb. tiskov Slov. izven RS
Zbirka EU
Slika 2: Deleţ obiska po zbirkah/oddelkih NUK v letu 2007
V Veliki ĉitalnici, ki ima 176 sedeţev, smo preko sistema za rezervacijo sedeţev zabeleţili skoraj
68.000 obiskovalcev (9% manj kot v letu 2006). Dnevno je v povprečju rezerviralo sedeţ v veliki
čitalnici 227 uporabnikov. Največji obisk je bil v poletnem semestru oz. v obdobju izpitnih rokov,
januarja, maja in junija. 75% obiskovalcev velike čitalnice so predstavljali študenti.
43

12.000
10.000
8.000
6.000
4.000
2005
2006
2007
2.000
0
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
Slika 3: Obisk velike čitalnice NUK v letih 2005-2007 po mesecih
Skupno smo v vseh oddelkih, ki so vključeni v sistem COBISS/Izposoja, zabeleţili 91.190 obiskov,
kar je 9% manj kot v letu 2006. 68% registriranih obiskov v COBISS so opravili študenti.
Tabela 33: Članstvo, obisk, informacije in izposoja
2007 naĉrtovano doseţeno % uresniĉitve
aktivni člani 14.000 13.258 95
na novo vpisani 4.000 3.685 92
obisk – fizični obisk 220.000 211.802 96
obisk spletne strani 1.500.000 2.886.774 192
vodeni ogledi knjiţnice 110 140 127
število pozitivno rešenih inf.
zahtevkov 70.000 62.185 89
število vseh inf. zahtevkov 73.000 64.607 89
število opravljenih
inf. poizvedb 50.000 71.433 143
izposoja gradiva
- skupaj
- v čitalnicah
- na dom
360.000
160.000
200.000
324.609
159.994
164.615
5.6 Izposoja gradiva, opomini in nadomešĉanje izgubljenih izvodov
Skupno smo v letu 2007 v vseh oddelkih NUK izposodili 324.609 enot knjiţniĉnega gradiva (2006:
350.371). Izposoja gradiva se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšala za 7% (glej tudi Prilogo 2:
Tabele 2.20, 2.21, 2.22). 51% gradiva smo izposodili na dom, 49% pa v čitalnice. V primerjavi z
letom 2006 se je zmanjšal predvsem obseg izposoje gradiva na dom za 14%, medtem ko je izposoja v
čitalnicah ostala nespremenjena. Velik upad izposoje na dom je predvsem posledica Zakona o
obveznem izvodu publikacij. Le-ta opredeljuje NUK kot depozitno knjiţnico, ki obvezni izvod
izposoja le v prostorih knjiţnice. Manjši je bil tudi nakup novega gradiva. Sestava izposojenega
gradiva je bila naslednja: 62% je bilo knjig, 26% serijskih publikacij in 13% neknjiţnega gradiva.
Polovica vse izposoje je bilo opravljene v oddelku za izposojo (161.117 enot), sledijo pa: zbirka
serijskih publikacij (57.401 enot ali 18%), velika čitalnica (41.676 ali 13%), glasbena zbirka (41.673
ali 13%), kartografska in slikovna zbirka (9.994 enot), IC za bibliotekarstvo (5.178 enot). Porast
izposoje smo zabeleţili le v Zbirki tiskov Slovencev izven RS (za 16%), v Zbirki PKG (za 9%) in v
Zbirki serijskih publikacij (za 6%). V vseh ostalih oddelkih je izposoja stagnirala ali pa upadla, najbolj
90
100
82
44

v Rokopisni zbirki (za 33%, ker je bila zbirka šest mesecev zaprta zaradi obnove), IC za
bibliotekarstvo (za 18%), Oddelek za izposojo na dom (za 13%), Zbirka AV gradiva (za 12%).
Izposoja
Zbirka serij. publikacij
Velika čitalnica
Glasbena zbirka
Kartograf. in slik. zbirka
IC za bibliotekarstvo
Rokopisna zbirka
Zbirka AV gradiva
Zb. tiskov Slov. izven RS
Zbirka EU
Zbirka PKG
Slika 4: Deleţ izposoje gradiva po zbirkah/oddelkih NUK v letu 2007
Izposoja na dom je v preteklih letih naraščala od uvedbe elektronskega naročanja v juniju 2004 dalje.
V letu 2007 je prvič prišlo do zmanjšanja. Skupno smo v vseh oddelkih na dom izposodili 164.615
enot gradiva (2006: 192.519) ali 14% manj kot v letu 2006. Skoraj vse na dom izposojeno gradivo so
predstavljale monografije, le 1% je bilo neknjiţnega gradiva iz kartografske in glasbene zbirke ter AV
zbirke. Izposoja na dom je bila skoraj ukinjena v Glasbeni zbirki, v Zbirki PKG in EU.
V vseh oddelkih NUK je bilo v ĉitalnice izposojenih 159.994 enot gradiva, kar pomeni 1% več v
primerjavi s preteklim letom. Čitalniška izposoja je bila največja v Zbirki serijskih publikacij (57.401
enota), sledi velika čitalnica (41.676 enot) in glasbena zbirka (61.249 enot). V vse čitalnice smo
izposodili 52% serijskih publikacij, 24% neknjiţnega gradiva in 24% monografij. Porast čitalniške
izposoje je bil največji v Zbirki PKG (228%), v Zbirki tiskov Slovencev izven RS (za 17%) in v Zbirki
EU (za 14%). Največji upad pa smo zabeleţili v rokopisni zbirki (za 33%) in v IC za bibliotekarstvo
(za 22%).
V Veliki ĉitalnici se je izposoja zmanjšala za 2% in je znašala 41.676 (2006: 42.344 enot). Izposoja
knjig se je povečala za 18% (deleţ knjig je znašal 56%), izposoja serijskih publikacij pa se je
zmanjšala za 19%. Predvidevamo, da je to posledica večje dostopnosti serijskih publikacij preko
spleta. V letu 2007 se je zelo povečala ponudba Digitalne knjiţnice Slovenije (dLib), zato uporabnike
slovenske periodike preusmerjamo na elektronski vir. Nadaljevali smo s katalogizacijo zaloge serijskih
publikacij in z opremljanjem s črtno kodo. V letu 2007 je avtomatizirano evidentiranje izposoje ţe
preseglo »ročno« izposojeno gradivo. Preko sistema COBISS smo tako lani v Veliki čitalnici
izposodili ţe 59% celotne izposoje in tako izboljšali nadzor nad izposojo in vračanjem gradiva. S tem
bomo pridobili tudi dragocene podatke o povpraševanju po serijskih publikacijah v Veliki čitalnici.
Število opominov se je v primerjavi s preteklim letom zmanjšalo za 5%. Skupno smo poslali opomine
4.663 članom za 8.400 enot gradiva. Prvih opominov je bilo manj za 6%, drugih opominov za 9%,
tretjih in četrtih pa je bilo za 4% več. Vzrok za manjše število opominov je manjša izposoja ter
elektronsko in SMS obveščanje o skorajšnjem poteku izposojevalnega roka. Uvedli smo tudi
vsakodnevno pošiljanje opominov, kar je vplivalo na nekoliko večjo disciplino članov.
Tabela 34: Opomini
vrsta opomina število izvodov število ĉlanov
2007 2006 indeks 2007 2006 indeks
1. opomin 6.610 6.992 94 3.729 3.919 95
2. opomin 1.031 1.132 91 554 631 88
3. in 4. opomin 759 731 104 380 377 101
skupaj 8.400 8.855 95 4.663 4.927 95
45

Knjiţnica ţe vrsto let omogoča naroĉanje gradiva za izposojo na dom, rezervacije in podaljšanje
izposojevalnega roka na daljavo, bodisi prek kataloga COBISS ali s pomočjo SMS obveščanja (t. i.
bibliofon). Storitve so uporabnikom na voljo v rubriki »Moja knjiţnica« v COBISS, ki omogoča, da
uporabniki sami spreminjajo nastavitve za elektronsko obveščanje po e-pošti in s pomočjo SMS
sporočil. Uporabniki so prek spleta naročili ali rezervirali 70.970 enot gradiva ali 16% manj kot leta
2006. Vzrok je predvsem manjša ponudba gradiva za izposojo na dom. Uporabniki so prek spleta
podaljšali 40.403 enot gradiva ali 9% več kot v letu 2006. Na SMS obveščanje je bilo prijavljenih 6%
več uporabnikov kot leta 2006. Število gradiv podaljšanih prek bibliofona se je zmanjšalo za polovico.
Menimo, da je vzrok temu plačljivost storitve (0,15 EUR na obvestilo), zato se je več uporabnikov
posluţevalo brezplačnega podaljševanja gradiv prek elektronske pošte.
Tabela 35: Uporaba elektronskih storitev
vrsta transakcije 2007 2006 indeks
št. naročenih gradiv prek OPAC 65.103 76.347 85
št. podaljšanih gradiv prek OPAC 40.403 36.990 109
št. rezerviranih gradiv prek OPAC 5.867 8.165 72
št. podaljšanih gradiv prek bibliofona 1.269 2.691 47
št. uporabnikov, ki prejemajo SMS obvestila 1.254 1.183 106
Ker smo v prejšnjih letih opaţali, da pribliţno 8% elektronsko naročenega gradiva uporabniki niso
prevzeli, smo v aprilu 2007 uvedli plačevanje stroškov za neprevzeto naročilo v višini 0,60 EUR na
enoto. Do konca leta se je število neprevzetih naročil zmanjšalo za polovico.
V letu 2007 smo zabeleţili porast izgubljenih ali trajno poškodovanih knjig za 64%. 51
uporabnikov je izgubilo ali poškodovalo skupaj 61 knjig. 31 enot so nadomestili, za 30 enot pa plačali
odškodnino. Porast je posledica večje aktivnosti pri izterjavah dlje časa pogrešanega gradiva. V aprilu
2007 smo zvišali ceno odškodnin za izgubljeno ali poškodovano knjigo z namenom, da bi pri
uporabnikih vzbudili večjo skrb za izposojeno gradivo.
5.7 Skladišĉenje gradiva
V letu 2007 je za streţbo ter vlaganje gradiva na obeh lokacijah skrbelo šest zaposlenih Oddelka za
izposojo in hranjenje knjiţničnega gradiva, ki so izvajali tudi občasne revizije gradiva, urejali
skladišče, premeščali gradivo, da bi zagotovili prostor za dotok novega gradiva, selili gradivo s
Turjaške na Leskoškovo itd. V letu 2007 so delavci skladišča sodelovali tudi pri inventuri arhivskih
izvodov monografskih publikacij na Leskoškovi.
Skupaj je skladišĉe prejelo in vloţilo 19.842 izvodov novega gradiva (2006: 24.007) oz. vse izvode, ki
so prispeli iz obdelave. Načrtovali smo sicer dotok 29.000 enot gradiva, vendar je bil za eno tretjino
manjši, zaradi upada obveznega izvoda in manjšega obsega nakupa gradiva. Za potrebe izposoje na
dom oz. v čitalnico, za organizacijo tečajev, razstav in različnih drugih projektov je skladišče prejelo
80.608 zadolţnic, kar je 15% manj kot v letu 2006 (95.009 zadolţnic). Postregli smo 86.462 enot
gradiva (za 14% manj kot v letu 2006). Pospravili smo 89.240 enot vrnjenega gradiva (za 11% manj
kot v letu 2006). Skupno je bilo zavrnjenih 1.189 zadolţnic ali 1,5% naročil, kar predstavlja nekoliko
večjo uspešnost pri dostopnosti gradiva v primerjavi s preteklim letom. Deleţ nepostreţenega gradiva
se je ţe tretje leto zapored zmanjšal, saj je v letu 2006 znašal 1,8% (v 2005 2,4%, v 2004 pa 4,4%
naročil). To je v prvi vrsti posledica elektronskega naročanja monografskega gradiva oz. tiskanja
zadolţnic iz računalniškega kataloga in s tem manjšega deleţa napak kot pri ročno izpolnjenih
zadolţnicah. Za potrebe izterjave gradiva s pisnimi opomini smo preverili 912 zadolţnic (18% manj
kot v letu 2006) ter poslali v vezavo ali restavriranje 486 enot gradiva (15% manj kot v letu 2006).
Streţba iz dislociranega skladišča na Leskoškovi je potekala dvakrat dnevno, pet dni v tednu. Skupno
je bilo od tam pripeljanih 10.074 enot gradiva, kar je toliko kot smo načrtovali (10.000 enot). Od tega
je bilo 92% monografskih publikacij in 8% serijskih publikacij, v glavnem časnikov za zbirko
serijskih publikacij.
46

5.8 Organizacija in delovanje medknjiţniĉne izposoje in dobave dokumentov
Število zahtevkov na področju medknjiţnične izposoje je v letu 2007 ostalo na ravni iz preteklega leta.
Skupno smo prejeli 13.131 naroĉil (2006: 13.206), od tega je bilo uspešno realiziranih 12.565 ali
96% naročil. Odstotek realizacije je ţe več let zelo visok, kar uvršča servis med zelo uspešne, tudi na
mednarodni ravni. Med naročili iz fondov NUK je bilo 82% naročil za izposojo monografskih
publikacij. Med naročili iz fondov drugih slovenskih knjiţnic ali iz tujine pa je bilo 57% naročil
monografskih publikacij in 43% naročil kopij, predvsem člankov. Naročila so večinoma s področja
druţboslovja in humanistike, počasi pa narašča tudi število naročil s področja naravoslovja. Na t. i.
aktivo (posojanje gradiva drugim knjiţnicam) je odpadlo 83%, na t. i. pasivo (posojanje iz drugih
knjiţnic) pa 17% vseh realiziranih naročil.
Število zahtevkov za izposojo ali posredovanje kopij iz fondov NUK je znašalo 10.897 (2006:
10.956), od tega smo prejeli iz slovenskih knjiţnic 10.699 naročil (2006: 10.754), iz tujine pa 198
naročil (2006: 202). Realizirali smo 10.447 naročil iz Slovenije in 187 iz tujine, kar predstavlja skoraj
96% uspešnost. Naročila za naše gradivo so prispela iz naslednjih drţav: Avstrija (44), Srbija (38),
Italija (25), Hrvaška (16), ZDA (16), Češka (9), Francija (6), Hong Kong (6), Kanada (4), Nemčija (4),
Velika Britanija (4), Makedonija (3), Madţarska (2), Bosna in Hercegovina (2), Nizozemska (2),
Švedska (2), Švica (1), Belgija (1), Norveška (1) in Litva (1).
V tujino ali v druge slovenske knjiţnice smo posredovali 2.234 naročil (2006: 2.250), od tega 389
(2006: 376) v slovenske knjiţnice in 1.845 (2006: 1.874) v tuje knjiţnice. Tudi na področju pasive je
bila realizacija zelo visoka in je znašala 95%.
Večino naročil v tujino smo zaradi kakovosti storitve (ugodna cena in hitrost) posredovali nemškemu
servisu za medknjiţnično izposojo SUBITO, med ostalimi dobavitelji so bili še: British Library
Document Supply Centre, OCLC Pica, Proquest Digital Dissertation. Naša naročila smo posredovali
naslednjim drţavam: Nemčija (947 posredovanih naročil), Velika Britanija (279), ZDA (151), Švica
(89), Avstrija (69), Hrvaška (50), Srbija (22), Italija (16), Francija (16), Kanada (14), Danska (6),
Nizozemska (6), Španija (5), Češka (3), Rusija (3), Hong Kong (2), Finska (2), Poljska (2), Avstralija
(1), Makedonija (1) in Švedska (1).
Da bi posodobili poslovanje in zagotovili čim hitrejšo storitev, smo v letu 2007 precej povečali obseg
pošiljanja člankov naročnikom po elektronski poti. Iz tujine smo prejeli 811 člankov v e-obliki, kar
predstavlja 87% vseh prejetih člankov. Iz zbirke NUK smo poslali skupno 684 ali 34% elektronskih
člankov, od tega v slovenske knjiţnice 597 člankov in v tujino 87 člankov. Deleţ posredovanja
elektronskih dokumentov bi bil lahko večji, če ne bi bilo občasnih teţav s tehničnimi pripomočki
(skener, programska oprema Ariel). Pri odločanju o obliki posredovanih dokumentov se prilagajamo
tudi ţeljam naročnikov, ki še vedno dajejo prednost tiskani kopiji.
V letu 2005 smo se odločili za izvedbo testnega projekta, pri katerem smo prek medknjiţnične
izposoje naročeno gradivo raje kupili, kot da si ga izposodimo. Pri tem smo z Oddelkom za
dopolnjevanje knjiţničnega gradiva določili naslednje kriterije: naročeno gradivo je skladno z nabavno
politiko NUK, ni starejše od treh let in je zanimivo za širši krog uporabnikov. Izbrali smo tiste
dobavitelje (večinoma nemške), ki so sposobni naročeno gradivo poslati v kratkem času (dobavni rok
največ 10-14 dni). V letu 2006 smo ţal zaradi ustavljene nabave na tak način pridobili le dve knjigi (v
letu 2005 17), v letu 2007 pa nobene.
Realizacija medknjiţnične izposoje je bila niţja od načrtovane, ker smo pri načrtovanju ţe upoštevali
prehod NUK na novo verzijo programske opreme COBISS3, ki med drugim omogoča uporabnikom
naročanje medknjiţnične izposoje neposredno iz rubrike »Moja knjiţnica«.
47

Tabela 36: Obseg medknjiţnične izposoje v letu 2007
medknjiţniĉna izposoja iz drugih knjiţnic (pasiva)
Slovenija tujina skupaj knjige kopije
poslani zahtevki 389 1.845 2.234 1263 971
prejeto gradivo (a) 363 1.755 2.118 1184 934
medknjiţniĉna izposoja v druge knjiţnice (aktiva)
Slovenija tujina skupaj knjige članki
prejeti zahtevki 10.699 198 10.897 8.889 2.008
posojeno gradivo (b) 10.260 187 10.447 8.458 1.989
skupaj (a+b) 10.623 1.942 12.565 9.642 2.923
V okviru realizirane medknjiţnične izmenjave je deleţ knjig znašal 77% in deleţ posredovanih kopij
23%.
Tabela 37: Obseg načrtovane in doseţene medknjiţnične izposoje v 2007
oblika naĉrtovano doseţeno % uresniĉitve
iz lastnih fondov 11.000 10.447 95
iz drugih knjiţnic
2.000 2.118 106
- tujih
- domačih
skupaj 13.000 12.565 97
5.9 Informacijska dejavnost
Skupno smo v letu 2007 v vseh oddelkih NUK prejeli 64.607 informacijskih zahtevkov, kar je 10%
več kot v letu 2006. Pozitivno smo rešili 62.185 ali 96% informacijskih zahtevkov in opravili 71.433
informacijskih poizvedb (8% več kot v letu 2006). Glavnina oz. 27% informacijske dejavnosti je bilo
opravljene v okviru Informacijskega in referalnega centra (IRC), specializirane informacije pa so
posredovali tudi drugi oddelki knjiţnice: 21% v zbirki serijskih publikacij, 17% v oddelku izposoje,
11% v glasbeni zbirki, 8% v veliki čitalnici itd. Posredovanje informacij je sicer prisotno v okviru
celotnega delovnega procesa NUK (ob vpisu, ob naročanju gradiva, v čitalnici, ob medknjiţnični
izposoji), zato je največ informacij usmerjevalnih in napotilnih, sledijo informacije iz računalniškega
kataloga ter iz elektronskih virov. Nekaj informacij poiščemo tudi v tiskanih virih in listkovnih
katalogih, pri slednjih gre predvsem za preverjanje stanja med računalniškim in listkovnim katalogom.
Sodelavci IRC so uspešno rešili 17.363 informacijskih zahtevkov, kar je 16% več kot leto prej ter 8%
več kot je bilo načrtovano. Med uporabniki informacijskih storitev v IRC je bilo 60% študentov in
40% drugih. Sestava informacij je bila naslednja: 36% administrativnih/napotitvenih informacij, 37%
krajših/enostavnih, 18% svetovanj, 9% zahtevnejših informacij. Informatorji v IRC so opravili 20.033
poizvedb oz. 27% več kot v preteklem letu. Pri usmerjanju uporabnikov ima pomembno vlogo
informator v informacijskem središču, kamor se obrnejo predvsem tisti, ki prvič obiščejo knjiţnico.
Število informacijskih zahtevkov v Informacijskem središču je v primerjavi z letom 2006 naraslo za
7%. V IRC pa je število informacijskih zahtevkov naraslo za 21%. Rast pripisujemo povečanju
informacijskih zahtevkov preko elektronskih poti, zlasti preko nove vstopne točke »Vprašajte NUK«
na prenovljeni spletni strani NUK.
V informacijskem središĉu je bil uporabnikom na voljo en osebni računalnik za delo z lastnimi
dokumenti s programsko opremo Microsoft Office ter 18 delovnih postaj oz. Windows terminalov z
dostopom do interneta in naslednjih storitev: uporaba kataloga COBISS/OPAC, uporaba virov na
streţniku za cederome, uporaba naročniških informacijskih virov, uporaba virov na internetu, tiskanje
in shranjevanje na disketo in USB ključ, uporaba elektronske pošte. V letu 2007 je Računalniški center
48

zamenjal delovne postaje in aplikacijski streţnik. Nova oprema deluje znatno bolje in v skladu s
pričakovanji.
Tabela 38: Dejavnost informacijskega in referalnega centra
naĉrtovano doseţeno % uresniĉitve
obisk 16.100 17.363 108
število poz. rešenih inf. zahtevkov 16.100 17.363 108
število vseh inf. zahtevkov 16.100 17.363 108
število inf. poizvedb iz e-podatkovnih
17.000 20.033 118
zbirk in drugih virov
usposabljanje uporabnikov
30 tečajev 32 tečajev
107
št. uporabnikov oddaljenega dostopa
(št. sej)
5.9.1 Izobraţevanje uporabnikov, predavanja, demonstracije
300 udeleţencev 315 udeleţencev
105
15.000 72.002 480
Uvajanje uporabnikov v uporabo knjiţnice in njenih informacijskih virov ter svetovanje pri
neposrednem delu z informacijskimi viri, predvsem elektronskimi, je stalna naloga informatorjev v
IRC in v informacijskem središču. Poleg tega so bile izvedene različne oblike izobraţevanja
uporabnikov in njihovega seznanjanja z dejavnostjo IRC na samostojnih enodnevnih in dvodnevnih
seminarjih in tečajih ali v sklopu drugih oblik izobraţevanja v programu NUK.
Vsebina štiriurnih brezplaĉnih teĉajev je bila tudi v preteklem letu prilagojena potrebam udeleţencev
glede na njihove odzive in rezultate anket iz preteklega obdobja. Vsebino smo prilagajali tudi ţeljam
udeleţencev npr. študentom slovenistike. Skupno je bilo izvedenih 32 teĉajev (5 manj kot v letu
2006), ki se jih je udeleţilo 315 udeleţencev (17% manj kot v letu 2006). Vsebina tečajev je bila
naslednja: Uvod v iskanje, Osnove iskanja po internetu, Iskanje po znanstvenih bibliografijah in
citatnih indeksih, Uporaba elektronskih časopisov, Iskanje knjig, Iskanje po računalniškem katalogu
COBISS/OPAC.
Izvajali smo tudi storitev uvajanja novih članov, ki je namenjena na novo vpisanim članom NUK,
zlasti študentom brucem v mesecu oktobru. Predstavili smo jim oddelke in zbirke NUK, iskanje in
naročanje gradiva, uporabo čitalnic, reproduciranje gradiva itn. Izvedli smo 13 vodstev v trajanju po
pribliţno 30 minut.
5.9.2 Sodelovanje v kooperativni referenĉni sluţbi "Vprašaj knjiţniĉarja"
IRC je ţe tretje leto uspešno sodeloval z večjimi slovenskimi knjiţnicami in IZUM pri izvajanju
online referenĉne sluţbe "Vprašaj knjiţniĉarja". IRC je do 1. julija 2007 izvajal klepet (chat) z
uporabniki ob ponedeljkih od 9. do 15. ure ter odgovarjal na vprašanja uporabnikov posredovana
preko posebnega obrazca od petka po 15. uri do ponedeljka do 15. ure. Po dogovoru na letni skupščini
izvajalcev servisa in pristopu nekaterih splošnih knjiţnic, se je način delovanja servisa spremenil.
Visokošolske knjiţnice so s 1. julijem prenehale deţurati na klepetu in so s 17. septembrom začele
odgovarjati na vprašanja vsakodnevno. Delavci oddelka IRC so odgovorili na 238 vprašanj (76% več
kot v letu 2006) in sodelovali v 33 klepetih z uporabniki.
5.9.3 Storitev "Vprašajte NUK"
Storitev "Vprašajte NUK", ki smo jo uvedli jeseni 2006 ob prenovi spletnih strani NUK, je postala
glavni kontaktni naslov in še bolj pribliţala informacijske storitve uporabnikom. Preko spletnih
obrazcev v slovenščini in angleščini smo sprejemali vprašanja uporabnikov o gradivu in iz gradiva ter
svetovali pri uporabi elektronskih virov ter servisov. V letu 2007 smo prejeli 481 vprašanj. Začeli
smo tudi s pogovori, kako bi s samostojnim modulom (Service profile unit storitve Questionpoint)
podprli izvajanje obeh storitev (Vprašajte NUK in Vprašajte knjiţničarja) ter si tako poenostavili delo.
49

5.9.4 Upravljanje informacijskih servisov
Mreţnik - kaţipot po informacijskih virih v NUK: spletna stran s strukturirano ponudbo
elektronskih virov, ki jo je zgradil in jo vzdrţuje Informacijski in referalni center, je bila med najbolj
obiskanimi stranmi na spletnem mestu NUK. Mreţnik zdruţuje vse uporabniku dostopne
informacijske vire: cederome, elektronske znanstvene časopise, elektronske knjige, znanstvene
bibliografije in druge vire na enem mestu. Delo na Mreţniku je obsegalo izbor, vrednotenje, vnos ter
redakcijo informacijskih virov ter oblikovanje spletnih strani Mreţnika. V letu 2007 smo Mreţnik
dopolnili z opisi virov za biotehniko, ki jih naročajo knjiţnice UL.
Streţnik za cederome NUK-CD (IRIS): Ţe utečena raba streţnika IRIS za cederome omogoča
kvaliteten dostop do elektronskih publikacij in podatkovnih zbirk na prenosnih nosilcih. V oddelku
predstavljamo vire na tečajih za končne uporabnike ter bibliotekarje in pripravljamo uporabniško
dokumentacijo. Oddelek spremlja delovanje streţnika in sodeluje pri upravljanju. Evidentira dotok
nosilcev, opravlja reklamacije in predaja nosilce Računalniškemu centru za posodobitev ter izvede
javno naročilo za uporabniško podporo programski opremi.
Drugi informacijski servisi: vodja IRC je sodeloval pri upravljanju različnih administrativnih
modulov (Portal e-revij Univerze v Ljubljani EBSCO EJS Enhanced, Illumina CSA, Proquest,
WebSpirs, EBSCOhost, Emerald, ScienceDirect, KLG Online, OED Online, ISI Web of Knowledge,
Ulrichsweb in LRC itn.), vzdrţeval sezname IP naslovov Univerze v Ljubljani in koordiniral z
ostalimi knjiţnicami UL, interveniral ob prekinitvah dostopa, izdeloval poročila o uporabi
elektronskih informacijskih virov itd.
5.9.5 Storitev oddaljenega dostopa do informacijskih virov
Oddelek je v letu 2007 uspešno upravljal s storitvijo oddaljenega dostopa za člane knjiţnic Univerze v
Ljubljani. Podatki o uporabi ponovno kaţejo skokovito rast in zelo dober sprejem pri uporabnikih, saj
se je uporaba poveĉala za 67% v primerjavi z letom 2006. V letu 2007 smo v avtentikacijo in
avtorizacijo za oddaljen dostop vključili še evidence članov knjiţnic Fakultete za gradbeništvo in
geodezijo in mariborski oddelek Teološke fakultete. Upravljanje s storitvijo je vključevalo
konfiguracijo novo nabavljenih informacijskih virov za oddaljen dostop in spremljanje sprememb
konfiguracij za obstoječe vire. Ob izpadih posameznih avtentikacijskih streţnikov smo intervenirali pri
IZUM, da so čim prej vzpostavili delovanje avtentikacije. Spremljali smo razvoj programske opreme,
dopolnjevali konfiguracije programske opreme EZproxy, v sodelovanju z Računalniškim centrom
preselili programsko opremo na nov streţnik in izdelali poročilo o uporabi. Vzpostavili smo t. i. način
delovanja "proxy by hostname", ki odpravlja določene teţave zaradi poţarnih zidov ter uvedli prijavo
preko protokola HTTPS, ki omogoča šifriran prenos številk izkaznice in gesla uporabnikov preko
interneta. Programsko opremo Ezproxy smo konfigurirali za delovanje na dveh dodatnih IP naslovih,
kar omogoča spoštovanje licenčnih omejitev in s tem oddaljen dostop za uporabnike Visoke šole za
zdravstvo pri dostopu do CINAHL Full Text na EBSCOhost in za uporabnike Veterinarske ter
Biotehniške fakultete pri dostopu do FSTA, CAB Abstracts in AGRIS na OVID. Prijavno stran smo
dopolnili z angleškim besedilom. Oddelek za knjiţnično informatiko je pripravil spletno stran za
preverjanje delovanja avtentikacijskih streţnikov. Aţurno smo dopolnjevali uporabniško
dokumentacijo na spletnih straneh Mreţnika - kaţipota po informacijskih virih ter pripravili poseben
seznam virov po licenčnih omejitvah dostopa. Storitev oddaljenega dostopa smo uspešno vključili v
delovanje zdruţevalnega iskalnika Metalib in povezovalnika SFX, ki tako omogoča oddaljen dostop
tudi do teh servisov. Potrebno je omeniti, da zdruţevalni iskalnik uporablja avtentikacijski sistem, kot
smo ga razvili za EZproxy.
Na storitev oddaljenega dostopa so se člani knjiţnic Univerze v Ljubljani prijavili 72.002 krat, kar
pomeni v primerjavi z letom 2006 zvišanje za 67%. Število uporabnikov storitve se je s 5.087 v letu
2005 povečalo na 7.317, kar pomeni zvišanje za 44%. Poleg 1.743 ĉlanov NUK je storitev uporabljalo
še 5.574 ĉlanov drugih knjiţnic, ki jih tako lahko štejemo za virtualne člane NUK in prištejemo k
ostalim vpisanim članom.
50

Tabela 39: Uporaba storitve oddaljenega dostopa v letu 2007
ĉlanica Univerze v Ljubljani
št. prijav
osebja in
študentov
UL
št. prijav
ostalih
članov
št. vseh
prijav
št. članov
uporabnikov
storitve
Narodna in univerzitetna knjiţnica 16.980 2.159 19.139 1.743
Centralna tehniška knjiţnica 3.310 121 3.431 442
AGRFT 7 4 11 7
Akademija za likovno umetnost 77 0 77 5
Biotehniška fakulteta 8.997 94 9.091 669
Centralna ekonomska knjiţnica EF 4.739 99 4.838 566
Centralna medicinska knjiţnica MF 2.578 84 2.662 213
Fakulteta za arhitekturo 32 0 32 6
Fakulteta za elektrotehniko 1.183 9 1.192 102
Fakulteta za farmacijo 80 0 80 1
Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo 40 1 41 16
Fakulteta za matematiko in fiziko 0 0 0 0
Fakulteta za pomorstvo in promet 26 0 26 8
Fakulteta za računalništvo in informatiko 444 3 447 51
Fakulteta za socialno delo 38 4 42 16
Fakulteta za strojništvo 663 19 682 61
Fakulteta za šport 533 12 545 88
Fakulteta za upravo 243 3 246 42
Filozofska fakulteta 4.931 36 4.967 496
Naravoslovnotehniška fakulteta 752 54 806 68
Osrednja druţboslovna knjiţnica FDV 21.100 164 21.264 2.260
Pedagoška fakulteta 899 43 942 187
Pravna fakulteta 42 20 62 19
Teološka fakulteta 39 0 39 9
Veterinarska fakulteta 180 10 190 28
Visoka šola za zdravstvo 1.077 73 1.150 214
skupaj 68.990 3.012 72.002 7.317
51

Centralna
medicinska
knjižnica
4%
Centralna tehniška
knjižnica
Centralna
5%
ekonomska
knjižnica EF
7%
Filozofska fakulteta
7%
Ostale
9%
Osrednja
družboslovna
knjižnica FDV
29%
Biotehniška
fakulteta
13%
Narodna in
univerzitetna
knjižnica
26%
Slika 5: Deleţ prijav na oddaljen dostop po članicah Univerze v Ljubljani
Visoka šola za
zdravstvo
3%
Centralna tehniška
knjižnica
6%
Filozofska
fakulteta
Centralna 7%
ekonomska
knjižnica EF
8%
Centralna
medicinska
knjižnica MF
3%
Biotehniška
fakulteta
9%
Ostale
10%
Osrednja
družboslovna
knjižnica FDV
30%
Narodna in
univerzitetna
knjižnica
24%
Slika 6: Deleţ članov knjiţnic UL, ki so uporabljali oddaljen dostop do virov NUK
15000
10000
5000
0
jan feb mar apr maj jun jul avg sep okt nov dec
prijave 5135 5190 7617 6578 5920 3726 3304 3685 3879 8446 1033 8190
Slika 7: Število prijav na oddaljen dostop po mesecih v letu 2007
52

5.9.6 Digitalna knjiţnica Univerze v Ljubljani
Leto 2007 je minilo v znamenju vzpostavljanja zdruţevalnega iskalnika in povezovalnika za Univerzo
v Ljubljani. Vodja IRC G. Vodeb je sodeloval kot član delovne skupine za nabavo zdruţevalnega
iskalnika in povezovalnika openURL, imenovane s strani Komisije za razvoj knjiţničnega sistema UL.
Skupina je oblikovala kriterije in merila za javni razpis, spremljala ponudbo na trţišču, komunicirala s
ponudniki in usklajevala zahteve različnih knjiţnic. Razpis je bil poslan v objavo 18.5.07 in objavljen
25.5.07. Razpisna komisija (dr. U. Kunaver, mag. G. Vodeb, M. Pušnik, M. Birk) je informirala
ponudnike in dopolnila razpisne pogoje, prejela ponudbe in izbrala najugodnejšega ponudnika. Poleti
je pripravila okvirno zasnovo kategorij, hitrih izborov, seznam IP naslovov in sezname e-revij za
povezovalnik. Konec avgusta je začela s pridobivanjem tehničnih parametrov za konfiguracijo
konektorjev do tarč in vzpostavitvijo zdruţevalnega iskalnika in povezovalnika, pri tem nam je bilo v
pomoč izobraţevanje za upravljanje Metalib in SFX s strani Atlantis 19. in 20.9.07. Podrobnosti
implementacije, zlasti glede avtentikacije so bile dogovorjene na tehničnem sestanku z Atlantis srl
glede vzpostavitve Metalib 25.9.07. V sodelovanju s ponudnikom so člani skupine vnesli sezname
dostopne e-periodike po Univerzi v Ljubljani, prevedli vsebinske kategorije in podkategorije periodike
za katalog e-revij, konfigurirali meni povezovalnika, oblikovali kategorije in podkategorije
informacijskih virov na Metalib, dopolnili zapise o inf. virih s slovenskimi opisi, konfigurirali Metalib
in prevedli uporabniški vmesnik povezovalnika SFX in zdruţevalnega iskalnika Metalib. S 1.10.07 je
bil izveden prevzem Metalib in SFX. Po predstavitvi portala DiKUL na kolegiju rektorice 13.11.07 je
portal začel uradno delovati z objavami po distribucijskih seznamih 15.11.07. Pripravljen je bil načrt
promocije - portala DiKUL je bil predstavljen na Študentski areni, na posvetovanju ZBDS na Bledu, v
NUK in na večjih fakultetah UL (FDV, EF, FF, PF, PeF). Konec novembra pa je bil vzpostavljen tudi
oddaljen dostop in osebna prijava uporabnikov.
5.10 Storitve reproduciranja gradiva
Dejavnost Oddelka za reproduciranje gradiva je bila tudi v letu 2007 usmerjena v zagotavljanje
kvalitetnih in cenovno ustreznih storitev na področju reproduciranja gradiva. Ob tem je bila v ospredju
ustrezna zaščita starejšega gradiva ter delovanje v skladu z zahtevami Zakona o avtorski in sorodnih
pravicah. Uporabnikom smo nudili dve obliki reproduciranja gradiva: samopostreţno fotokopiranje za
gradivo, ki je izšlo po letu 1945 ter različne oblike reproduciranja v reprocentru (skenogrami različnih
ločljivosti, fotokopiranje s hladno svetlobo, digitalno fotokopiranje).
Leto 2007 smo pričeli z okvaro fotokopirnega aparata, zato je nekaj večjih naročil prevzel zunanji
izvajalec. Po nabavi novega digitalnega fotokopirnega aparata se je delo normaliziralo. Vse fotokopije
so sedaj izdelane s hladno svetlobo, kar zagotavlja večjo zaščito starejšega in bolj občutljivega
knjiţničnega gradiva. Nabavili smo tudi nov laserski barvni tiskalnik, ki omogoča izdelavo barvnih
tiskov do formata A3. V primerjavi z letom 2006 smo izdelali skoraj petkrat več barvnih tiskov,
skupno 10.357. Nova pridobitev reprocentra je tudi nov prostor za izdelovanje reprodukcij s sodobnim
skenerjem za reproduciranje večjih formatov gradiva (do A3), ki so ga v glavnem uporabljali sodelavci
pri projektu »E-knjige po naročilu«. Po začetku tega projekta sta se sodelavca reprocentra predvsem
posvetila izdelavi visoko kvalitetnih reprodukcij, ki so jih naročniki potrebovali za natis v knjigah,
objavi v TV prispevkih, filmih, razstavah, spletnih straneh, seminarskih, magistrskih in doktorskih
delih. Sodelovala sta tudi pri pripravi spletnih strani NUK in pri vseh razstavah, ki so potekale v
NUK-u: Mandale, Plečnikovi načrti Ljubljane, Branko Suhy, slovenski prevodi svetega pisma, Jurij
Japelj, Metod Turnšek, 200 let obveznega izvoda itd. Vodja reprocentra je redno fotografiral vse
dogodke in pomembnejše obiske v NUK.
Skupno je bilo v letu 2007 izvedenih 335.265 razliĉnih storitev reproduciranja gradiva ali 6% manj
kot v letu 2006. Načrtovan obseg reproduciranja smo uresničili v 95%. Zmanjšanje je bilo največje pri
navadnem fotokopiranju (stroj je bil nadomeščen z digitalnim), pri izdelavi skenogramov in pri
samopostreţnem fotokopiranju (za 10%). Pri slednjem menimo, da je vzrok oddaljenost
samopostreţnega aparata od čitalnic, zato predvidevamo, da uporabniki odnašajo gradivo izven stavbe
NUK. Nujno bo potrebno postaviti samopostreţni fotokopirni stroj bliţje Veliki in časopisni čitalnici.
53

Tabela 40: Storitve reproduciranja gradiva v NUK
storitev naĉrtovano doseţeno
2007
%
uresniĉitve
2006 indeks
2007/2006
navadna fotokopija *350.000 64.204 95 123.731 52
fotokopija na samopostreţni
- 83.390 92.810 90
aparat
digitalna fotokopija - 183.573 130.716 140
digitalni posnetek (skenogram) 3.000 4.098 137 8.117 50
skupaj 353.000 335.265 95 355.374 94
barvni in ČB tisk - 10.357 - 2.238 463
shranjevanje na CD, DVD - 271 - 269 100
Opomba: *načrtovane so vse oblike fotokopiranja skupaj
5.11 Dejavnost Informacijskega centra za bibliotekarstvo (ICB)
Informacijski center za bibliotekarstvo je nastal leta 1981 kot specializirani bibliotekarski
informacijski center in predstavlja pomemben vir strokovne in znanstvene literature s področja
bibliotekarstva, dokumentalistke, informacijskih znanosti in knjigarstva. Center nudi tudi
informacijsko podporo strokovni in znanstveni dejavnosti NUK ter raziskovalcem z omenjenih
področij, pa tudi študentom bibliotekarstva.
V prostem pristopu nudi uporabnikom 5.563 temeljnih in novejših knjig, urejenih po osnovnih
vsebinskih skupinah, diplomske naloge, magisterije in doktorate s področja bibliotekarstva,
informatike in dokumentalistke ter 150 naslovov tujih in 6 slovenskih revij z omenjenih področij.
Uporabnikom so na voljo tudi referenčne publikacije (Encyclopedia of Library and Information
Science ELIS, strokovni slovarji itd.), zbirka standardov (ISO, IFLA) s področja bibliotekarstva in
siva literatura (npr. referati s strokovnih posvetovanj, prospekti tujih knjiţnic , poročila o delu in plani
knjiţnic ipd.). V letu 2007 je ICB prejel 209 strokovnih monografij. V okviru sodelovanja s knjiţnico
Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo pa 41 diplomskih nalog. Skupaj torej
250 monografij, načrtovani priliv je bil 150 monografij.
Storitve ICB je v letu 2007 koristilo 3.301 uporabnikov (načrtovano 2.900 uporabnikov) oz. 12% več
od načrtovanega. V strukturi uporabnikov v letu 2007 je bilo največ študentov – 2.035 (61,6%),
delavcev NUK je bilo 932 (28%) in ostalih 334 (10%). V letu 2007 je center izposodil na dom, prek
sistema COBISS/Izposoja oziroma knjigomata, 929 izvodov gradiva (2006: 881), kar znaša 5%
porasta glede na leto 2006. Prezenčno je bilo izposojenih 2.584 knjig oz. 0,5% več kot preteklo leto
(2006: 2.573) in 1.665 številk serijskih publikacij (2006: 1.868), skupaj 4.249 enot (2006: 5.441).
Upad prezenčne izposoje glede na leto 2006 znaša 11%. Nadaljuje se trend preteklega leta (upad
prezenčne izposoje serijskih publikacij za 35%) - upad prezenčne izposoje serijskih publikacij kot
posledica online dostopa do vse večjega števila člankov v celotnem besedilu, do katerih lahko
uporabniki dostopajo prek računalnikov v NUK (Univerza Ljubljana) ali pa prek oddaljenega dostopa.
Na dom in prezenčno je bilo izposojenih 3.556 monografij in 1.677 številk serijskih publikacij. Glede
na plan 2007 je bila izposoja monografij realizirana 91%, izposoja serijskih publikacij 60%. V celoti je
bila načrtovana izposoja (6.700 enot) doseţena 80%. Nekoliko manjši odstotek od planiranega je
posledica ţe zgoraj omenjene manjše uporabe serijskih publikacij v tiskani obliki in povečanega
dostopanja do elektronskih oblik. V letu 2007 so uporabniki zastavili kar 2.094 informacijskih
zahtevkov oz. za 4% več od načrtovanega (2.000), ki so bili rešeni pozitivno. Posredovanih je bilo
348 napotitvenih, 1.517 enostavnih in 39 zahtevnih informacij, zaposleni sta uporabnikom pomagali
najti ustrezne informacije za 131 zahtevkov. Opravljenih je bilo 4.099 poizvedb po različnih
informacijskih virih (načrtovano 2.800, tj. 132% realizacija plana).
Za delavce NUK je ICB v letu 2007 nadaljeval z izvajanjem "kroţenja" revij ter pregledovanje vsebine
novo prispelih številk revij, ki jih hrani ICB, in ponujanje izbranih člankov delavcem NUK (25). V
okviru posredovanja informacij je na ţeljo izvedena digitalizacija gradiva (v letu je bilo digitaliziranih
54

368 strani gradiva). Dnevno se spremljajo časopisi Delo,Večer in Dnevnik in izdeluje press clipping.
Članke o instituciji digitaliziramo in jih objavimo na intranetu (47).
ICB vzdrţuje lasten informacijski spletni vir INFOLIB. Ker je bil center od aprila 2007 kadrovsko
okrnjeni, je potekalo vzdrţevanje INFOLIB minimalno, vseeno pa smo uspeli zastaviti osnovo za
njegovo prenovo v letu 2008. Del nalog, ki jih je opravljal INFOLIB (obveščanje o prihajajočih
konferencah in novostih v stroki) smo začasno prenesli na Knjiţničarske novice.
ICB ureja in izdaja publikacijo Knjižničarske novice (12 številk letno), sprejema tudi naročila za
online dostop do priročnikov PREKAT in ZNAČKA. Knjiţničarske novice izhajajo v (povprečni
mesečni) nakladi 390 izvodov. Leta 2004 je bila vpeljana tudi elektronska oblika publikacije, do katere
je v letu 2007 dostopalo 99 zunanjih naročnikov s 127 uporabniškimi imeni.
V letu 2007 je v ICB uporabnikom in strokovnim sodelavcem na voljo testiranje izposoje s pomočjo
RFID nalepk. Oprema je last podjetja 3M in nam je bila posojena za testiranje v letu 2006. Po
testiranju sistema je bila izdelana analiza SWOT in zaključne ugotovitve testiranja RFID sistema pri
izposoji in sledenju monografij. Po končanem testiranju, konec leta 2006, nam je bila oprema
ponujena v nakup, vendar se za tega nismo odločili, ampak smo predlagali podjetju 3M, da skupaj
izboljšamo njeno delovanje in posledično podaljšamo rok izposoje opreme.
6 Digitalizacija knjiţniĉnega gradiva in izgradnja digitalne knjiţnice
6.1 Politika na podroĉju digitalizacije in izgradnje digitalne knjiţnice
V Strateškem načrtu NUK (2004-2008) je kot strateška usmeritev izpostavljena izgradnja učinkovite
digitalne knjiţnice. Izvajanje digitalizacije knjiţničnega gradiva pa je naloga, ki sodi v uresničevanje
drugega strateškega cilja iz dokumenta Digitalna knjižnica Slovenije – dLib (prek interneta zagotoviti
dostopnost do gradiva, objavljenega na klasičnih nosilcih). Aktivnosti se izvajajo v okviru treh
sklopov: digitalizacija, zagotavljanje metapodatkov ter načrtovanje, izvedba in testiranje uporabniških
vmesnikov. Dejavnost koordinira Sluţba za oblikovanje, vodenje in vzdrţevanje e-knjiţnice,
tehnološke platforme, kot podlaga različnim digitalnim storitvam, pa nastajajo v Oddelku za
knjiţnično informatiko.
6.2 Prioritetni cilji na podroĉju digitalizacije in izgradnje digitalne knjiţnice v letu 2007
- Zajem digitalnih vsebin - izdelava plana digitalizacije na ravni drţave, vzpostavitev spletnega
arhiva, digitalizacija knjiţničnega gradiva zapisanega v analogni obliki.
- Ohranjanje digitalnih vsebin - razvoj digitalnega arhiva, vzpostavitev sistema varovanja
podatkov.
- Dostop do digitalnih vsebin - izdelava kazala spletnega portala, nadaljnji razvoj spletnega
portala.
- Aktivno sodelovanje pri nadaljnjem razvoju Evropske digitalne knjiţnice (The European
Library) in v drugih mednarodnih projektih s področja digitalizacije in izgradnje digitalne
knjiţnice.
- Sodelovanje pri oblikovanju digitalne knjiţnice ljubljanske univerze in gradnji univerzitetnega
spletnega portala za uporabnike knjiţnic ljubljanske univerze.
6.3 Uresniĉitev letnih ciljev
V letu 2007 je bil sprejet projekt »Digitalna knjižnica Slovenije – dLib.si – Digital Library of Slovenia
– dLib.si« za financiranje s strani Norveških finančnih mehanizmov (formalni začetek 1. september
2007). V njem so nekateri prioritetni cilji 2007 zajeti še bolj poglobljeno, zato smo uresničevanje leteh
preusmerili v (celoti ali delno) v projektne naloge. V skupino posameznih ciljev sodijo:
Izdelava plana digitalizacije na ravni drţave (preusmeritev v celoti na projekt dLib.si);
Vzpostavitev spletnega arhiva (delna preusmeritev na projekt dLib.si);
Razvoj digitalnega arhiva (preusmeritev v celoti na projekt dLib.si);
55

Vzpostavitev sistema varovanja podatkov (preusmeritev v celoti na projekt dLib.si);
Izdelava kazala spletnega portala (delna preusmeritev na projekt dLib.si).
- Zajem digitalnih vsebin se je v letu 2007 tako odvijal predvsem na področju uresničevanja cilja -
digitalizacija knjiţničnega gradiva zapisanega v analogni obliki. Izvedena je bila digitalizacija
posameznih zaključenih zbirk časopisnega gradiva, rokopisnega, kartografskega in glasbenega
gradiva. Vsebino portala smo povečali za štirikrat. Prvič smo med zbirke vključili tudi
digitalizirano gradivo drugih knjiţnic.
- Vzpostavitev spletnega arhiva je potekala na področju razvoja storitve Web Curator Tool v
različico 1.2.7. Naredili smo tudi prvi testni zajem. Razvili in testno zagnali smo spletno storitev
za predloţitev obveznega izvoda e-publikacij.
- Izdelali smo kazalo spletnega portala, ki pomeni širitev strukture portala in bo implementiran v
okviru portala 2.0.
- V sodelovanju z zunanjimi partnerji smo nadaljevali s polnjenjem zbirke slovenske znanstvene
periodike. V ta namen smo podpisali 51 dogovorov o sodelovanju pri razvoju portala dLib.si.
- V angleščino smo prevedli Strategijo razvoja Digitalne knjižnice Slovenije – dLib.si 2007-2010.
- Nadaljevali smo z razvojem spletnega portala, zlasti v smeri uporabnosti spletnega mesta in
tehnične ustreznosti. V teh prizadevanjih smo prejeli bronasto priznanje NETKO 2007.
- Posebno pozornost smo namenili promociji portala, zlasti spletnemu marketingu. S tem namenom
smo izdelali mini iskalnik dLib.si in elektronske novice dLib.si. Aktivni smo bili na področju
predstavljanja portala različnim ciljnim skupinam in uspešni pri medijskih objavah novic o
digitalizaciji in portalu dLib.si. Z ustreznimi marketinškimi tehnikami smo povečali obiskanost
spletnega mesta.
- Opravili smo številne aktivnosti povezane z izgradnjo evropske digitalne knjiţnice in sodelovali
v vseh evropskih konzultacijah o digitalnih knjiţnicah. Med polnopravnimi članicami The
European Library smo tudi v letu 2007 izvedli daleč največ objav o digitalni knjiţnici v
nacionalnih medijih.
- Sodelovali smo v raziskovalnih in razvojnih projektih s področja ohranjanja gradiv in izgradnje
digitalne knjiţnice: EDLProject, DIZZIS in EoD ter projekta Deutsch-Slowenisch/Kroatische
Übersetzungen 1848-1918 Balkankommission.
- V okviru našega sodelovanja v partnerstvu eIFL.net-Google Scholar smo zaprosili za brezplačno
vključenost revij paketa EBSCOhost v Google Scholar.
- V skladu z načrti 2007 smo proučili moţnosti za vzpostavitev sistem DOI pri nas in se s tem
namenom povezali s kolegi iz srbske nacionalne knjiţnice, kjer ta sistem v oţjem obsegu izvajajo ţe
nekaj let.
- Sodelovali smo pri oblikovanju digitalne knjiţnice ljubljanske univerze in gradnji univerzitetnega
spletnega portala za uporabnike knjiţnic ljubljanske univerze.
V letu 2007 smo uspeli uresničite glavnino prioritetnih ciljev. Še več, nekatere cilje bomo lahko v
naslednjih dveh letih nadgrajevali pod okriljem projekta norveških finančnih mehanizmov.
6.4 Razvoj portala dLib.si - Digitalna knjiţnica Slovenije
Zagotavljanje dostopa do digitalnih vsebin, kot enem od osrednjih prioritetnih letnih ciljev, smo tudi v
letu 2007 uresničevali na štirih ravneh: vsebinski, avtorsko pravni, tehnološki in marketinškopromocijski
ravni. Ključni namen vseh ravni je bil enostaven in takojšen dostop do digitalnih vsebin.
V minulem letu smo ciljno komunicirali s štirimi skupinami uporabnikov: končnimi uporabniki
portala, knjiţnicami in zaloţniki slovenske znanstvene produkcije ter izvajalci digitalizacije.
Kot rezultat pospešenega razvoja je imel portal ob koncu leta vrsto novosti, izboljšav in novih vsebin
na eni strani ter povečano obiskanost spletnega mesta www.dlib.si na drugi strani.
Portal dLib.si, v organizaciji Narodne in univerzitetne knjiţnice, je na razpisu NETKO 2007 za
najboljšo poslovno spletno stran v kategoriji Mediji in informacijski portali prejel bronasto priznanje.
Nagrado Netko 2007 za najboljšo poslovno in upravno spletno stran v Sloveniji podeljuje
Gospodarska zbornica Slovenije - Zdruţenje za informatiko in telekomunikacije v sodelovanju z
Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo - Direktoratom za informacijsko druţbo.
56

Podeljujejo jo podjetjem, ustanovam, uradom, skupnostim ter posameznikom, ki izstopajo s
kakovostjo svojih spletnih strani. Usmerjena je k ugotavljanju uporabnosti spletnega mesta, njegove
tehnične ustreznosti in oblikovne všečnosti ter ali je portal uspel izkoristiti moţnosti, ki jih tovrstni
medij ponuja. Za nazive se je v petih kategorijah potegovalo 122 prijavljenih spletnih strani.
Konkurenca je bila huda, druţbo nagrajencev so našemu portalu delala najbolj popularna spletna
mesta: rtvslo.si, nepremičnine.si, blogorola.com in podobni.
6.4.1 Vsebinski razvoj
Oblikovali smo tri nove zbirke: Notno gradivo, Knjige in Visokošolska dela. Vsebino v zbirkah
Znanstveni članki in Članki pa smo povečali za več kot petkrat. Tako je portal ob koncu leta štel več
kot 170.000 enot gradiva:
- 155.556 člankov starejše in sodobne slovenske periodike s področja kulture in znanosti,
- 10.588 portretov znanih Slovenk in Slovencev ter drugih starih fotografij,
- 281 knjig,
- 1.070 skladb,
- 3.854 plakatov,
- 68 starih zemljevidov,
- 65 starih zvočnih posnetkov,
- 56 visokošolskih del.
Na portal smo prvič dodali tudi digitalizirana gradiva drugih knjiţnic in ustanov. Digitalizirana
gradiva so prispevale: Knjiţnica Otona Ţupančiča Ljubljana, Knjiţnica Ivana Tavčarja Škofja Loka,
Muzejsko društvo Škofja Loka in Knjiţnica Ivana Potrča Ptuj.
Ob koncu leta 2007 je portal omogočal obiskovalcem dostop do devetih digitalnih zbirk z naslednjimi
značilnostmi:
Znanstveni in strokovni ĉlanki: zbirka znanstvenih in strokovnih revij, ki vse sodijo v vrh svoje
stroke. Iskanje znotraj zbirke je moţno po celotnem besedilu, kakor tudi po bibliografskih
podatkih, dostopnost številk pa je odvisna od volje zaloţnikov. Ob koncu leta 2007 so bili v zbirki
znanstveni članki iz revij:
- Acrocephalus (1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999),
- Acta agriculturae Slovenica (2004, 2005, 2006),
- Acta carsologica (2006),
- Acta entomologica Slovenica (2006),
- Acta geographica Slovenica (2006),
- Agricultura (2002, 2003, 2004, 2005, 2006)
- Arhivi (2006),
- Dela (1999, 2002, 2004, 2005),
- Documenta praehistorica (2001, 2002, 2003, 2004, 2005),
- Endoskopska revija (2006, 2007),
- Etnolog (1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006),
- Farmacevtski vestnik (2006),
- Geodetski vestnik (2006),
- Geografski vestnik (2006),
- Gozdarski vestnik (2006),
- Hacquetia (2004, 2005, 2006),
- Hmeljarski bilten (2006),
- Jezik in slovstvo (2003, 2004, 2005),
- Klik (2006, 2007),
- Knjiţnica (2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006),
- Managing Global Transitions (2003, 2004, 2005, 2006),
- Metodološki zvezki (2004, 2005, 2006, 2007)
- Muzikološki zbornik (1991, 1992, 1993, 1994, 1995, 1996, 1997, 1998, 1999, 2000, 2001,
2002, 2003, 2004),
- Naše gospodarstvo (2006, 2007),
57

- Natura Sloveniae (2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006),
- Organizacija (2006, 2007),
- Primerjalna knjiţevnost (2006),
- Psihološka obzorja (2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005),
- Radiology and Oncology (2001, 2002, 2003),
- Scopolia (2006),
- Scopolia Supplementum (2006),
- Strojniški vestnik (1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005),
- Vakuumist (1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004, 2005, 2006),
- Zbornik za umetnostno zgodovino (1997, 1998, 1999, 2000, 2001, 2002, 2003, 2004),
- Zdravstevno varstvo (2006)
- Zdravniški vestnik (2006, 2007).
Ĉlanki iz starejših ĉasnikov in ĉasopisov: starejši časniki in časopisi predstavljajo izvrsten vir za
preučevanje naše preteklosti, saj se v njih zrcalijo domači in svetovni dogodki ter kulturni,
politični in druţbeni utrip časa. Njihova vrednost se s časovno distanco in dostopnostjo prek spleta
le še povečuje, zato smo na portalu dLib.si pripravili posebno zbirko člankov iz starejših
slovenskih tiskov. Iskanje znotraj zbirke je moţno po celotnem besedilu kakor tudi po
bibliografskih podatkih. Izbirate lahko med članki iz naslednjih starejših časopisov:
- Dom in svet (1888-1944),
- Kmetijske in rokodelske novice (1843-1902),
- Kronika slovenskih mest (1934-1940), gradivo prispevala Knjiţnica Otona Ţupančiča,
Ljubljana,
- Ljubljanski zvon (1881-1941),
- Loški razgledi (1954-2003), gradivo prispevala Knjiţnica Ivana Tavčarja Škofja Loka in
Muzejsko društvo Škofja Loka,
- Nova muzika (1928-1929),
- Novi akordi (1901-1914),
- Slovenski gospodar (1867-1941),
- Sodobnost (1963-2006),
- Štajerc (1900-1918), gradivo prispevala Knjiţnica Ivana Potrča, Ptuj,
- Učiteljski tovariš (1861-1941).
Fotografije: zbirka prinaša prek 10.000 fotografij in risb, ki so delo priznanih slovenskih
fotografov in likovnih umetnikov. Iskanje s pomočjo bibliografskih podatkov.
Knjige: zbirka nastaja s ciljem zaobjeti kar največ slovenske knjiţne dediščine, začenjamo z deli,
ki so ţe izven avtorsko pravne zaščite.
Notno gradivo: z notami zapisane sadove slovenske ustvarjalnosti ponujamo na portalu Digitalne
knjiţnice v zbirki Notno gradivo. Tu najdete številne instrumentalne in vokalne skladbe iz
pomembnih glasbenih revij, kot sta Novi akordi in Nova muzika, ter bogato zakladnico še
neobjavljenih skladb iz arhiva uredništva Novih akordov.
Plakati: plakati so mediji mnoţične komunikacije in ogledalo druţbe, prostora in časa, v katerem
nastajajo. Z njimi sledimo razvoju slovenskega oblikovanja, prikazujejo nam politično zgodovino,
druţabno ţivljenje in gospodarski razvoj. Zajemajo obdobje od druge polovice 19. stoletja pa do
leta 1992, njihovi avtorji pa so znani slovenski oblikovalci in likovni umetniki.
Visokošolska dela: nova zbirka, ki nastaja v okviru projekta DIZZIS – Razvoj digitalne zbirke
znanstveno-raziskovalnih in strokovnih publikacij. Cilj izgradnje digitalne zbirke je zagotavljanje
dostopa do celotnih besedil magistrskih in doktorskih del slovenskih univerz z ene lokacije. V
okviru projekta DIZZIS gre za vzpostavitev in razvoj testne digitalne zbirke, ki nastaja v
sodelovanju z Univerzo v Ljubljani.
Zemljevidi: na portal dLib.si smo postavili izbor starih zemljevidov slovenskega etničnega
prostora in načrte današnje prestolnice, ki prikazujejo njen razvoj v stoletnem obdobju med 1820
in 1920. Jedro zbirke predstavljajo zemljevidi zgodovinsko osrednje deţele - vojvodine Kranjske,
in sicer vse od prvih prikazov v Kozmografiji Sebastiana Münstra iz leta 1548 do znanega
Zemljovida slovenskih deţel in pokrajin Petra Kozlerja.
58

Zvoĉni zapisi: zbirka prinaša posnetke pevskih solistov in ansamblov iz začetka 20. stoletja do 2.
svetovne vojne. Umetnike oziroma njihova izvedena dela lahko iščete po bibliografskih podatkih.
6.4.2 Tehnološki razvoj
Opravila na spletni domeni dLib.si so potekala predvsem na področjih:
polnjenje podatkovnih zbirk: dodajanje opisov digitalnih vsebin - metapodatkov ter
implementacija digitalnih vsebin;
razvoj portala za enostavnejšo uporabo in iskanje po zbirkah: enostavnemu iskanju smo dodali
moţnost iskanja po bibliografskih podatkih in celotnem gradivu ter omejitev zadetkov na podlagi
iskanja po enem viru;
preprogramiranje celotnega portala dLib.si s standardizacijo nabora ukazov v XHTML standard.
S to izboljšavo smo dosegli, da je izgled portala enak v vseh spletnih pregledovalnikih. To dejanje
minimalizira moţnost pojavitve napake na portalu;
izgradnja sistema za ankete na vstopni strani z namenom boljše interakcije s končnimi
uporabniki spletnega mesta;
razvoj in implementacija različnih administrativnih modulov za vnos in dopolnjevanje podatkov
ter storitev na portalu:
- modul za ankete (vodenje in dodajanje anket in spremljanje rezultatov),
- modul za eNovice dLib.si/ eNewsletter dLib.si,
- modul za novice (dodajanje, popravljanje novic na portalu);
- modul za gradivo (pregled, popravljanje in dodajanje gradiva na portal dLib.si),
- modul za vsebino (popravljanje vsebine podstrani portala dLib.si);
prenova in izboljšanje harvesterja za zajem metapodatkov iz lokalne baze NUK;
izdelava filtra za roĉno popravljanje napak v html datotekah, ki nastajajo v procesu OCR;
izdelava novega OAI generatorja za posredovanje metapodatkov drugim portalom (npr.
portalu The European Library);
razvoj in implementacija mini iskalnika dLib.si: z ţeljo po pribliţevanju informacij končnemu
uporabniku smo v Oddelku za knjiţnično informatiko razvili mini iskalnik, ki omogoča enostavno
implementacijo in uporabo na različnih spletnih portalih. Poleg tega smo mini iskalnik izpopolnili
do te mere, da je z njegovo pomočjo moţno iskanje po virih le tiste knjiţnice ali druge institucije,
ki je prispevala gradivo na spletni portal dLib.si. Na ta način smo ponudili partnerjem iskanje po
svojih virih, ki se nahajajo na dLib.si kar z njihovega spletnega mesta;
iskanje po ključnih besedah
išči
iskanje po
išči
Slika 8: Dve različici mini iskalnika
izdelava URN generatorja in URN resolverja: URN generator je servis, ki določa enoznačni
URN zapis slehernemu objektu. URN resolver pa je prevajalec ali interpreter, ki URN zapis
poveţe z digitalnim objektom - torej servis, ki uporabniku (spletnemu uporabniku, OAI servisu
ipd.) posreduje povezavo do zapisa, ki se nahaja za URN označevalcem. Uporabnost servisa in s
tem URN je v dejstvu, da lahko končni uporabnik vedno dostopa do zapisa ne glede na njegov
URL naslov, kajti za pravilno translacijo skrbi URN servis. Sistem je najbolj uporaben pri
navajanju virov, ki so tako dosegljivi tudi takrat, ko se njihova URL povezava spremeni.
Načrtujemo URN označevanje uporabiti tudi v knjiţničnem katalogu COBISS, predvsem v
59

ibliografskih zapisih za gradiva, ki so dosegljiva prek spleta. Pogoj za pravilno delovanje servisa
je vestnost "zaloţnikov" elektronskega gradiva, od katerih se pričakuje, da spremembe v zapisih
(npr. spremenjen URL naslov) sporočajo URN servisu (npr. z uporabo OAI-PMH protokola) s
čimer dvigujejo raven interoperabilnosti in zagotavljajo pravilno translacijo URN-URL povezave.
Sistem smo razvili zaradi sledljivosti dokumentov dosegljivih prek spleta (predvsem znanstvenih
člankov);
ponovno indeksiranje podatkovne baze dLib.si: potrebno je vsakokrat, ko se shema podatkovne
strukture spremeni. Spremembe so rezultat neprekinjenega razvoja sistema dLib.si, kar se odraţa
na dodajanju novih polj v relacijski podatkovni shemi, odstranitvi, spreminjanju polj podatkovne
sheme, dodajanja novih tabel, ki so potrebne za delovanje dLib.si - npr. dodan URN označevalec;
poleg sprotnega dela (dodajanja gradiva) smo razvili pretvornik, ki obstojeĉe HTML datoteke,
ki nastanejo v produkciji OCR dokumentov, preuredi do te mere, da bodo uporabniku prijazne
in je omogočena čim večja avtomatizacija procesa pretvorbe.
6.4.3 Avtorsko pravni razvoj
V letu 2007 smo intenzivno delali na pridobivanju novih dogovorov o sodelovanju z izdajatelji
sodobnih revij. Dogovor ureja avtorsko pravna razmerja. Do sedaj je NUK podpisal 49 dogovorov z
različnimi izdajatelji in dvema avtorjema.
Tabela 41: Sklenjeni dogovori o sodelovanju med NUK in zaloţbami
NASLOV PUBLIKACIJE
ZALOŢNIK
1. Acrocephalus Društvo za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije – DOPPS
2. Acta Agriculturae Slovenica Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
3. Acta Carsologica Slovenska akademija znanosti in umetnosti
4. Acta Entomologica Slovenica Prirodoslovni muzej Slovenije
5. Acta geographica Slovenica -
Geografski zbornik
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in
umetnosti
6. Agricultura Fakulteta za kmetijstvo Univerze v Mariboru
7. Arhivi. Glasilo Arhivskega društva in
arhivov Slovenije
Arhivsko društvo Slovenije
8. Dela Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
9. Delo in varnost ZVD Zavod za varstvo pri delu d.d.
10. Delovni zvezki Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
11. Documenta Praehistorica Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
12. Endoskopska revija Slovensko zdravniško društvo
13. Ekonomski izzivi/
Economic Issues
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
14. Ekonomsko ogledalo/
Slovenian Economic Mirror
Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
15. Etnolog Slovenski etnografski muzej
16. Farmacevtski vestnik Slovensko farmacevtsko društvo
17. Farmakon Slovensko farmacevtsko društvo
18. Geodetski vestnik Zveza geodetov Slovenije
19. Geografski obzornik Zveza geografskih društev Slovenije
20. Geografski vestnik Zveza geografskih društev Slovenije
21. Gozdarski vestnik Zveza gozdarskih društev Slovenije
22.
Znanstvenoraziskovalni center Slovenske akademije znanosti in
Hacquetia
umetnosti
23. Hmeljarski bilten - Hop Bulletin Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije
24. IB Revija Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
25. Jezik in slovstvo Slavistično društvo Slovenije
26. Klik, Revija novodobnih ustvarjalcev Pro Anima
27. Knjiţnica Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
28. Kronika slovenskih mest Zveza zgodovinskih društev Slovenije
29.
- Muzejsko društvo Škofja Loka
Loški razgledi
- Knjiţnica Ivana Tavčarja Škofa Loka
60

30. Managing Global Transitions:
International Research Journal
Univerza na Primorskem, Fakulteta za management Koper
31. Metodološki zvezki Univerza v Ljubljani, Fakulteta za druţbene vede
32. Muzikološki zbornik Univerza v Ljubljani, Filozofska fakulteta
33. Naše gospodarstvo Univerza v Mariboru, Ekonomsko-poslovna fakulteta
34. Natura Sloveniae, revija za terensko
biologijo
Zveza za tehnično kulturo Slovenije
35. Organizacija, revija za management,
informatiko in kadre
Univerza v Mariboru, Fakulteta za organizacijske vede
36. Poročilo o razvoju/Development Report Urad RS za makroekonomske analize in razvoj
37. Primerjalna knjiţevnost Slovensko društvo za primerjalno knjiţevnost
38. Psihološka obzorja Društvo psihologov Slovenije
39. Radiology and oncology Društvo radiologije in onkologije
40. Scopolia Prirodoslovni muzej Slovenije
41. Socialni razgledi/Social Overview
42. Sodobnost Kulturno-umetniško društvo Sodobnost International
43. Strojniški vestnik Univerza v Ljubljani, Fakulteta za strojništvo
44. Štajerc Knjiţnica Ivana Potrča Ptuj
45. Vakuumist Društvo za vakuumsko tehniko Slovenije
46. Zbornik za umetnostno zgodovino Slovensko umetnostnozgodovinsko društvo
47. Zbornik gozdarstva in lesarstva Univerza v Ljubljani, Biotehniška fakulteta
48. Zdravniški vestnik Slovensko zdravniško društvo
49. Zdravstveno varstvo Inštitut za varovanje zdravja Republike Slovenije
Tabela 42: Sklenjeni dogovori o sodelovanju med NUK in avtorji
NASLOV PUBLIKACIJE
AVTOR/ZALOŢNIK
1. Ribnica, veličina majhnosti Miklova hiša
2. Nadzor in zasebnost v informacijski druţbi Matej Kovačič
6.4.4 Marketing in promocija portala dLib.si
Oblikovanje uĉinkovitih partnerstev: enainpetdeset podpisanih dogovorov o sodelovanju
(Tabela 41 in 42) je dokaz o aktivnem vzpostavljanju odnosov zlasti s slovenskimi zaloţniki.
Gradivo drugih knjiţnic na portalu dLib.si je prav tako kazalec dobrega partnerskega sodelovanja.
V letu 2007 smo podpisali pogodbo z Najdi.si o skupnem pilotnem projektu, ki naj bi v prihodnje
pripeljal še več uporabnikov na naš portal prek najpopularnejšega slovenskega iskalnika.
Interaktivnost z uporabniki spletnega mesta: v ta namen smo na vstopi strani vsak ponedeljek v
letu 2007 ponudili novo anketo o navadah naših uporabnikov in njihovih ţelja glede portala
dLib.si. Ankete so kratke in strukturirajo respondente po spolu.
Tedenska anketa:
Katero od naštetih zbirk bi najraje videli na portalu dLib.si?
rokopise
slovenske stripe
domača branja
dnevno časopisje
domače video smešnice
Slika 9: Primer tedenske ankete na portalu dLib.si
61

Statistika obiska portala: statistika je narejena s programom AWSTATS. Od maja 2007
naprej se je število obiskovalcev podvojilo zaradi izdelave mini iskalnika.
Tabela 43: Statistični podatki o obiskanosti portala dLib.si v letu 2007
mesec razliĉni obiskovalci obiskovalci iskanja strani
jan. 07 2.115 3.764 2.982 20.702
feb. 07 1.606 2.826 2.265 15.543
mar. 07 1.700 3.156 2.434 25.480
apr. 07 1.701 3.041 2.398 23.120
maj 07 5.319 8.777 3.713 51.783
jun. 07 8.855 14.452 2.095 69.782
jul. 07 9.592 16.173 2.321 77.585
avg. 07 9.212 15.151 4.933 88.775
sep. 07 9.597 16.533 6.544 102.812
okt. 07 12.165 20.426 8.732 132.218
nov. 07 13.277 20.786 9.627 145.529
dec. 07 11.363 17.832 7.993 132.418
skupaj 86.502 142.917 56.037 885.747
25000
20000
15000
10000
različni obiskovalci
obiskovalci
iskanja
5000
0
jan.07
feb.07
mar.07
apr.07
maj.07
jun.07
jul.07
avg.07
sep.07
okt.07
nov.07
dec.07
Slika 10: Število različnih obiskovalcev, število vseh obiskovalcev in število iskanj na portalu dLib.si v letu
2007
Tehnike poveĉanja števila spletnih obiskovalcev: v skladu z razvojem programa spletnega
povezovanja (t. i. linking programme) smo v začetku leta izvedli akcijo Objava spletnih povezav
dLib.si in TEL na spletnih straneh slovenskih visokošolskih knjižnic.
Program spletnega povezovanja pa smo nadgradili v mesecu maju z izdelavo in ponudbo mini
iskalnika dLib.si, ki ga lahko kdorkoli vgradi na svojo spletno stran in mu omogoča iskanje po
dLib.si neposredno s strani, kjer je nameščen mini iskalnik. Odziv na naš mini iskalnik je bil zelo
velik in je bistveno vplival na povečanje obiskanosti portala.
62

strani
160000
140000
120000
100000
80000
strani
60000
40000
20000
0
jan.07
feb.07
mar.07
apr.07
maj.07
jun.07
jul.07
avg.07
sep.07
okt.07
nov.07
dec.07
Slika 11: Število iskanih strani na portalu dLib.si v letu 2007
e-Novice dLib.si: v ţelji, da bi naše uporabnike neposredno seznanili z novostmi in dogodki na
portalu Digitalne knjiţnice Slovenije, smo jeseni izdali prvo številko dvomesečnika dLib.si
eNovice v xml obliki ter v slovenskem in angleškem jeziku. Elektronske novice vsak drugi mesec
pošljemo na 1.500 elektronskih naslovov.
Promocija portala: opravili smo 24 predstavitev portala po Sloveniji in zabeleţili 23 objav o
portalu v različnih slovenskih medijih.
Tabela 44: Predstavitve portala dLib.si
ime dogodka kraj datum naslov predstavitve k.o.
2007
Predstavitev dLib za NUK –
Digitalna knjižnica Slovenije – Z. Krstulović / K.
25.1.2007
naravoslovne urednike revij Sejna soba
dLib.si
Štular Sotošek
Nova Gorica: DLib
NUK –
Digitalna knjižnica Slovenije – Z. Krstulović / K.
4.4.2007
Sejna soba
dLib.si
Štular Sotošek
Zasnova in strategija razvoja
1. konferenca o digitalizaciji Portoroţ –
11.5.2007 Digitalne knjižnice Slovenije –
kulturne dediščine
Hotel Slovenija
dLib.si
Z. Krstulović
1. konferenca o digitalizaciji Portoroţ –
dLib.si – enostaven pot do
12.5.2007
K. Štular Sotošek
kulturne dediščine
Hotel Slovenija
znanja in kulturnih zakladov
Obisk kosovskih knjiţničarjev
NUK –
15.5.2007
Digitalna knjižnica Slovenije –
Z. Krstulović
Direktorat za informacijsko
druţbo – obisk v NUK-u
Kongres zaloţnikov Knjiga na
Slovenskem
Oddaja Studio ob sedemnajstih
Sodobnost – predstavitev
digitalizacije revije in dostopa
prek dLib-a uredništvu
Predstavitev dLib
veleposlaniku Belgije Mignotu
Sejna soba
NUK –
Sejna soba
Portoroţ –
Hotel Slovenija
Radio SLO
1. program
NUK – Sejna
soba
17.5.2007
6.6.2007
dLib.si
Digitalna knjižnica Slovenije –
dLib.si
Digitalna knjižnica Slovenije –
dLib.si. Enostaven dostop do
znanja in kulturnih zakladov
Z. Krstulović
Z. Krstulović
15.6.2007 Pogovor – razprava, v ţivo Z. Krstulović
28.6.2007
Pisarna 6.7.2007
Digitalna knjižnica Slovenije –
dLib.si
Digitalna knjižnica Slovenije –
dLib.si
Z. Krstulović / K.
Štular Sotošek
Z. Krstulović
63

Obisk iz Splošne knjiţnice
Koper
Sestanek partnerjev projekta
ASO
Obisk zaloţnikov
Mladinske knjige
Sestanek Komisije za razvoj
knjiţničnega sistema Univerze
v Ljubljani
DOK_SIS 2007
Sestanek urednikov Kamre
Posvetovanje ZBDS 2007
Obisk podpredsednika vlade
Azerbajdţana (Elchin
Afandijev) z delegacijo
Predstavitev pri predmetu
informacijski viri in
sekundarni podatki
ePSIplus.
Slovenia National Meeting
Predstavitev www.dlib.si
direktorju Nacionalne in
univerzitetne knjiţnice "Sv.
Kliment Ohridskih", Skopje
M. Boševskem
Predstavitev dLib.si
knjiţničarjem z gimnazijskimi
programi v organizaciji
Zavoda RS za šolstvo
Predstavitev dLib.si
knjiţničarjem v Knjiţnici
Šiška
NUK – Sejna
Digitalna knjižnica Slovenije – K. Štular Sotošek /
9.8.2007
soba
dLib.si
Z. Krstulović
Experiences in the
implementation of NUK digital
NUK – Sejna
10.9.2007 library strategy. Organisational
soba
and operational aspects – web
Z. Krstulović
portal www.dlib.si
NUK – Caffe 24.9.2007
Digitalna knjižnica Slovenije –
dLib.si
Z. Krstulović
Digitalna knjižnica Slovenije –
dLib.si.
UL - Soba
26.9.2007 Projekt na razpisu finančnega
rektorjev
mehanizma EGP in Norveškega
Z. Krstulović
finančnega mehanizma
Kranjska Gora-
dLib.si – enostaven dostop do H. Janeţič
27.09.2007
Hotel Larix
znanja in kulturnih zakladov
Knjiţnica
Predstavitev uredniške politike
Otona 15.10.2007 dLib.si na sestanku urednikov K. Štular Sotošek
Ţupančiča
Kamre
Digitalna knjižnica
Bled,
Slovenije – dLib.si:
Z. Krstulović / K.
Festivalna 22.10.2007 namen, dosežki in
Štular Sotošek
dvorana
strateške usmeritve
(2005 - 2007)
Digitalna knjižnica Slovenije –
NUK 26.10.2007 dLib.si=
M. Kragelj
Digital Library of Slovenia
Ljubljana,
6.11.2007 Digitalna knjižnica Slovenije – Z. Krstulović / M.
Fakulteta za
dLib.si
Kragelj / T. Musek
druţbene vede
Ljubljana,
Center Evropa
NUK – Sejna
soba
Zavod RS za
šolstvo
Knjiţnica
Šiška,
Ljubljana
7.11.2007
9.11.2007
14.11.2007
15.11.2007
Digitalna knjižnica Slovenije –
dLib.si.
Ponovna uporaba informacij
javnega sektorja v druţbenem
kontekstu – primer dobre prakse
Digitalna knjižnica Slovenije –
dLib.si
Digitalna knjižnica Slovenije –
dLib.si
Digitalna knjižnica Slovenije –
dLib.si
Z. Krstulović
Z. Krstulović
K. Štular Sotošek
K. Štular Sotošek
Tečaj za uporabnike NUK 14.12.2007
Učinkovita uporaba portala
dLib.si
Z. Krstulović / K.
Štular Sotošek
Tabela 45: Objave v medijih na temo digitalne knjiţnice in digitalnih zbirk
avtor naslov publikacija /
datum opombe
media
1. Prvi etični zemljevid Slovencev Tukaj je Slovenija;
29.01.2007 Forum
komentar na forumu
2. Zaključek 5. kongresa Knjiga na Bukla on line 08.06.2007 na spletu
64

Slovenskem
3. E. Miše Boj za digitalno prevlado Mag on line 17.01.2007 na spletu
4. Studio ob 17-ih Radio SLO 1 15.06.2007
5. Kaj je splet prinesel knjigi? Radio Ognjišče 22.6.2007
6. U.
Tarfila
Velika pridobitev na Gorenjskem:
Digitalizacija Loških razgledov in
njihova postavitev na splet
Knjiţničarske novice avgust 2007
7. Informacijska tehnologija Spletna Demokracija 16.08.2007 na spletu
8. Ljubljana skozi čas, članki in to.. Joker; Mn3njalnik forum 5.09.2007 Forum
9. Začetek projekta slovenske Dnevnik 20.09.2007
digitalne knjiţnice
10. Sodelovanje knjiţnic BF z NUK
pri nastajanju zbirke dLib.si
Spletna stran BF 18.10.2007 na spletu
11. Predstavitev opravljenega dela in
doseţkov na področju kulture v
preteklem letu
Vlada RS,
Ministrstvo za kulturo
23.10.2007 novinarska
konferenca na
spletu
12. K.
Klopčič
Katja Klopčič z mag. Lenartom
Šetincem
Sodobnost
oktober
2007
13. H.
Janeţič
14.
15.
DIGITALNA KNJIŢNICA
SLOVENIJE
– samo klik do slovenskih
kulturnih zakladov in znanja
Iter by itself
Izbris – svet med platnicami
16. KOMENTAR na članek: Proslava
ob dnevu Rudolfa Maistra
17. Loški razgledi - prva digitalizirana
domoznanska publikacija
18.
Oddaja aktualno
19. NETKO: najboljša poslovna
spletna stran; BRONASTO
PRIZNANJE
BRALNA ZNAČKA;
Ostrţek
november
2007
Making scientific articles
useful
20.11.2007 na spletu
Brskajmo po digitalni 21.11.2007 na spletu
knjiţnici
Spletno Delo 24.11.2007 na spletu
Spletna stran
Mat' kurja
29.11.2007 na spletu
Radio Sora 29.11.2007 gostja v oddaji:
H. Janeţič
11.12.2007 na spletu
Spletna stran: NETKO
20. 1 Digitalni Cankar Monitor december
2007
21. Ljudska univerza Koper Na njihovi spletni strani so
napisali opis dLib.si in
postavili mini iskalnik
december
2007
22. I. Ilich Leksikoni Cankarjeve zaloţbe;
geslo dLib
Knjiga; Mladinska knjiga 2007 knjiga
spletna stran
6.5 Digitalizacija posameznih zakljuĉenih letnikov in zbirk gradiva
Z digitalizacijo revij Sodobnost (55.551 skenogramov), Slovenski gospodar (39.894 skenogramov),
Kmetijske in rokodelske novice (28.811 skenogramov) in Uĉiteljski tovariš (26.360 skenogramov)
smo v letu 2007 dopolnjevali zbirko Članki. Pričeli smo tudi z digitalizacijo Ilyrisches Blatt (s prilogo
Laibacher Zeitung) in Našo sodobnost. Vse leto je intenzivno potekala digitalizacija ĉlankov tekoĉega
dnevnega ĉasopisja, s katerimi oblikujemo zbirko MediaInfo arhiv (216.862 skenogramov).
V okviru mednarodnega projekta »Nemška knjiga« smo digitalizirali 27 knjig, ki predstavljajo
prevode iz nemščine in pri tem naredili 5.080 skenogramov. Knjige so dostopne prek portala dLib.si.
65

V letu 2007 je bilo poskeniranih 197 zemljevidov slovenskega ozemlja, ki so sestavni del
»Spezialkarte der Oesterreichischen-ungarnischen Monarchie« v merilu 1:75.000. Zaradi
zapletenosti postopka geopozicioniranje zemljevidov še ni bilo končano v letu 2007.
Na področju glasbenega gradiva smo zaključili z digitalizacijo notnega arhiva uredništva revije Novi
akordi, v katerem je veliko še neobjavljenih skladb najpomembnejših slovenskih skladateljev, ki so
ustvarjali na začetku 20. stoletja (2.264 skenogramov). Od pomladi 2007 je arhiv dosegljiv
prek našega portala.
Digitalizacija Valvasorjevih del je potekla s pomočjo donacije podjetja MFC.2, ki je v ta namen
brezplačno izdelalo 3.939 skenogramov.
Za potrebe projekta EOD je bilo narejenih 62 knjig s 10.406 skenogrami
Za potrebe projekta Elektronske znanstvenokritiĉne izdaje slovenskega slovstva SAZU je bilo
narejenih 246 digitalnih posnetkov rokopisnega gradiva NUK.
Metapodatki digitaliziranega knjiţničnega gradiva so bili kreirani iz bibliografskih zapisov iz lokalne
baze COBISS (KatNUK) ter s tagiranjem kazal in strukturiranjem bibliografskih zapisov.
Tabela 46: Arhiviranje in izgradnja digitalnih zbirk digitaliziranega gradiva
vrsta publikacije naĉrtovano doseţeno
naslovi skenogrami naslovi skenogrami
monografske publikacije *7.041 1.635.250 *156 38.600
serijske publikacije 12 340.996 32 367.478
članki 120.000 30.000 762.431 367.478
rokopisno gradivo - - 246 246
kartografsko gradivo 130 130 197 197
slikovno gradivo 660 660 660 660
glasbeno gradivo 1 - 542 2.264
* Opomba: za leto 2007 je bil načrtovan začetek masovne digitalizacije monografij, ki pa ni bil uresničen zaradi
tehnoloških razlogov. Digitalizacija testne zbirke knjig je pokazala, da 1.) strojna in programska oprema
izvajalca digitalizacije brez nadgradnje ni primerna za različne formate knjig, in da 2.) načrtovana objava
monografij na spletu v formatu .pdf povzroči teţave na strani uporabnika (predolg čas presnemavanja enote na
osebni računalnik). Zato se za monografske publikacije iščejo bolj optimalne rešitve digitalizacije in objave
digitalnih virov. Zaradi izpada monografij je bilo digitaliziranih bistveno več člankov, kot je bilo načrtovano.
6.6 Razvoj na podroĉju vzpostavitve streţnika za arhiviranje spleta
V minulem letu smo napore naših IT strokovnjakov usmerili v razvijanje in nadgradnjo storitve Web
Curator Tool v verzijo 1.2.7. To je bilo nujno, ker je nova verzija bolj stabilna in vsebuje nove
funkcije.
Testno smo zajeli prek dvajset spletnih mest, ki so predmet obveznega izvoda e-publikacij. Testno
zajeta spletna mesta so bila: 24ur.com, ARRS, Bralna značka, CTK, Delo.si, digitalna glasbena revija
RSQ, Dnevnik.si, DURS, Fakulteta za matematiko in fiziko, Filozofska fakulteta - filozofija, Danilo
Türk.si, Gaspari.si, Peterle.eu, strojnistvo.com, international zurnal of zizek, nlb skladi, praktik.org,
urbanc peter, ustavno sodišče republike Slovenije, vecer.si in zakonodaja.gov.si.
Tabela 47: Arhiviranje (digitalni arhiv) gradiva s spleta
vrsta publikacij naĉrtovano doseţeno
monografske publikacije 0 0
serijske publikacije 0 0
spletna mesta 0 22
članki 0 0
66

6.7 Obvezni izvod elektronski publikacij
Aktivno smo sodelovali pri pripravi Pravilnika o hranjenju, uporabi in izločanju obveznih izvodov
publikacij. Pravilnik narekuje, da lahko zavezanec za obvezni izvod spletnih publikacij odda obvezni
izvod po elektronski poti prek spletnega sistema. V ta namen smo v okviru projekta dLib.si (norveški
finančni mehanizmi) razvili in testno zagnali spletno storitev SVAROG, ki predstavlja sistem za varno
arhiviranje oddanega gradiva. Razvili smo poslovni in tehnološki model, ki bo zagotovil enoten sistem
predloţitve elektronskih publikacij. Namenjena je zaloţnikom in drugim zavezancem, ki lahko po tej
poti oddajo obvezni izvod elektronskih publikacij ali pa posredujejo izjavo o pogojih uporabe in dostopa
do elektronskega gradiva. Servis sluţi tudi za sporočanje o izdaji oziroma objavi nove publikacije.
Spletni sistem omogoča tudi, da NUK pošiljatelju potrdi prejem publikacije. Storitev je tesno dosegljiva
na: www.nuk.uni-lj.si/svarog in bo pred popolnim zagonom še modificirana v skladu s testnimi rezultati.
Zaposleni v Enoti za digitalno knjiţnico so v minulem letu sodelovali na sestankih z zavezanci za
obvezni izvod in pri elektronskih sporočilih, kjer smo odgovarjali na vprašanja v zvezi z obveznim
izvodom e-publikacij.
6.8 Prevod strateških smernic izgradnje digitalne knjiţnice Slovenije
V angleščino smo prevedli dokument »Strategija razvoja Digitalne knjiţnice Slovenije«.
6.9 Usposabljanje za digitalno knjiţnico
V letu 2007 smo izvedli enodnevno delavnico »Avtorske pravice v digitalnem okolju« in enodnevni
tečaj »Učinkovita uporaba portala dLib.si« (več o tem v Poglavju 7, izobraţevalna in raziskovalnorazvojna
dejavnost).
6.10 Aktivno sodelovanje v izgradnji evropske digitalne knjiţnice
Evropska knjiţnica - The European Library
Servis The European Library, http://www.theeuropeanlibrary.org/portal/index.htm, je portal za
dostopanje do digitalnih zbirk vseh evropskih nacionalnih knjiţnic članic CENL, Konference
direktorjev evropskih nacionalnih knjiţnic, http://www.cenl.org/.
Leto 2007 je prineslo dve novi verziji spletnega portala (1.5 in konec novembra 1.6). Ob vsakem
lansiranju prenovljenega uporabniškega vmesnika smo bili kot člani The European Library v različnih
delovnih skupinah (Editorial Working Group, Language Working Group, Metadata Working Group,
Technical Working Goup, Contacts Working Group) zaprošeni za sodelovanje. Najpomembnejše
naloge so lani zajemale:
- Metadata Handbook: permanentno dopolnjevanje (prevodi ukazov in drugih elementov, ki jih
vsebuje uporabniški vmesnik, npr. spletna pomoč) slovenske različice;
- recenzija slovenske različice in testiranje iskanja, posredovanje pripomb;
- prevod obvestil za medije (TEL Office, CENL, Evropska komisija itd.) in posameznih vsebin
informativnega biltena ter posredovanje slovenskim medijem le-teh za objavo;
- posredovanje pripomb na delovanje vmesnika in naših zbirk za vsako prenovljeno različico;
- diseminacija mini knjiţnice The European Library knjiţnicam Slovenije in evropskim institucijam
v Sloveniji;
- implementacija mini iskalnika na portal dLib.si in spletno mesto NUK;
- sodelovanje v vprašalnikih in anketah, ki jih izvaja TEL Office (v sodelovanju s CENL) med
članicami portala, tako npr. v letu 2007 Digitisation Survey in Use of digital cameras in reading
rooms;
- posredovanje slikovnega gradiva za virtualno razstavo evropskih nacionalnih knjiţnic,
http://www.theeuropeanlibrary.org/exhibition/;
- sodelovanje pri izboljšavah spletnega mesta http://www.theeuropeanlibrary.org/portal/index.htm
67

Evropska digitalna knjiţnica (EDL)
Vse leto smo spremljali pobude in njihov razvoj na področju t. i. »Evropske digitalne knjiţnice«, tako
v okviru CENL, kakor tudi na ravni Evropske unije oziroma na sedeţu Evropske komisije. Projekt
spada med iniciative Komisije na področju i2010, ki se ukvarja z evropsko informacijsko druţbo v
smeri razvoja in pridobivanja novih delovnih mest,
http://europa.eu.int/information_society/activities/digital_libraries/what_is_dli/index_en.htm.
Komisija je 25. avgusta 2006 sprejela Priporočilo o digitalizaciji in digitalnem ohranjanju (glej
IP/06/1124 in MEMO/06/311), ki vzpodbuja drţave članice EU k ustvarjanju orodij za masovno
digitalizacijo, ki bi omogočila in pospešila dostop do evropske kulturne dediščine na spletu z uporabo
portala Evropske digitalne knjiţnice. Novembra 2006 so zamisel o EDL podprli ministri za kulturo
vseh drţav članic EU, pred nedavnim pa jo je v svoji resoluciji,
http://www.europarl.europa.eu/news/expert/infopress_page/037-10654-267-09-39-906-
20070823IPR09797-24-09-2007-2007-false/default_en.htm, z dne 27. septembra 2007 podprl tudi
Evropski parlament.
NUK je partner v projektu EDLnet Thematic Network, www.europeandigitallibrary.eu/edlnet/. Cilj
projekta je ustanovitev Evropske digitalne knjiţnice, ki bo zagotavljala javni dostop do digitaliziranih
kulturnih zakladov evropskih knjiţnic, arhivov in muzejev. Evropska digitalna knjiţnica ţe zdaj
razvija prototip spletnega mesta, ki bo zaţivelo novembra 2008. Na tem področju je bila lani zelo
aktivna francoska nacionalna knjiţnica, Bibliothèque nationale de France, http://www.bnf.fr/, ki je
razvila enega izmed moţnih modelov t. i. »Europeane«, http://www.europeana.eu/.
TEL-ME-MOR
Raziskovalni projekt TEL-ME-MOR (http://www.nuk.uni-lj.si/telmemor/), ki ga je financirala
Evropska komisija v okviru programa IST (Tehnologije informacijske druţbe,
http://www.cordis.lu/ist), je zaključil svoje aktivnosti 31. januarju 2007. Ob koncu projekta je na voljo
na spletnih straneh portala Evropska knjiţnica obseţna vseevropska zbirka najkakovostnejših
informacijskih virov, skupaj z uĉinkovitimi iskalnimi orodji, ki zajema področja, zanimiva za
raziskovalno sfero. V projektu so razvili uporabniški vmesnik v več jezikih in na ta način omogočili
uporabnikom iz novih drţav članic, da uporabljajo spletno storitev v svojem jeziku. Drugi glavni cilj
projekta TEL-ME-MOR je vključeval ozaveščanje in razširjanje informacij o moţnostih za
sodelovanje v prihodnjih evropskih projektih, ter spodbujanje večjega sodelovanja institucij in
organizacij iz novih drţav članic pri bodočih razpisih, ki jih objavlja Evropska komisija na področju
kulturne dediščine in učenja v okviru programa Tehnologij informacijske druţbe (IST). NUK je poleg
aktivne vloge v projektu samem, aktivno deloval še v dveh delovnih paketih (WP) št. 3 in 4.
V okviru paketa WP3 (Razvijanje večjezičnih kapacitet omreţja) je bila zvedena obširna raziskava na
področju večjezičnosti, v katero je bilo vključenih deset nacionalnih knjiţnic novih drţav članic.
Ugotovitve in priporočila, ki izhajajo iz opravljenega dela, predstavljajo pomembno osnovo nadaljnje
raziskave večjezičnosti, ki je po mnenju Evropske komisije ključnega pomena za razvoj Evropske
digitalne knjižnice. Cilj paketa WP4 (Ozaveščanje javnosti in elektronski informacijski prostor za
raziskovalna partnerstva) lahko povzamemo kot ozaveščanje ključnih akterjev v na znanju temelječi
druţbi novih drţav članic z obveščanjem o moţnostih za vključevanje v raziskovalna partnerstva in
njihov potencialni prispevek k oblikovanju raziskovalne agende. Uporabljene metode so vključevale
spletne strani v jezikih vseh novih drţav članic, regionalne konference, elektronske novice in
organizacijo evropske konference. V januarju 2007 smo v okviru WP4 opravili prevod tretje in zadnje
številke e-novic projekta ter njegovo distribucijo s pomočjo poštnih seznamov; opravili zadnje
mesečno aţuriranje spletne strani projekta v slovenščini, ki so nato bile arhivirane; pripravili poročilo
o opravljenem delu v okviru WP4.
6.11 Sodelovanje v raziskovalnih in razvojnih projektih s podroĉja ohranjanja gradiv in izgradnje
digitalne knjiţnice
Poleg projekta Norveških finančnih mehanizmov smo sodelovali še v drugih projektih:
68

- DIZZIS - v letu 2007 smo k sodelovanju pri projektu DIZZIS pridobili 6 visokošolskih zavodov
Univerze v Ljubljani in zbrali skupno 113 magistrskih in doktorskih del. Konec septembra 2007 je
tako na portalu dLib.si zaţivela testna zbirka Visokošolska dela, v kateri je bilo ob koncu leta
objavljenih 56 visokošolskih del.
- Projekt EoD (E-books on Demand) - začeli smo z uvajanjem storitve digitalizacije na zahtevo.
Na zahtevo uporabnikov smo digitalizirali 62 knjig (10.406 skenogramov).
- Projekt »Deutsch-Slowenisch/Kroatische Ubersetzungen 1848-1918 Balkankommission«:
projekt digitalizacije prevodov iz nemščine iz obdobja 1848-1919: digitalizirali smo 27 knjig in
naredili 2.463 skenogramov. Knjige so objavljene na portalu dLib.si.
- V okviru našega sodelovanja v partnerstvu eIFL.net-Google Scholar smo zaprosili za brezplačno
vključenost revij paketa EBSCOhost v Google Scholar.
- V skladu z načrti za leto 2007 smo proučili moţnosti za vzpostavitev sistem DOI pri nas in se s tem
namenom povezali s kolegi iz srbske nacionalne knjiţnice, ki imajo s sistemom ţe nekajletne
izkušnje.
6.12 Sodelovanje pri izgradnji digitalne knjiţnice ljubljanske univerze in gradnji spletnega
portala za uporabnike
Sodelovali smo pri vzpostavitvi zdruţevalnega iskalnika Metalib in povezovalnika SFX za Univerzo v
Ljubljani. V okviru Delovne skupine UL za nabavo zdruţevalnega iskalnika in povezovalnika
OpenURL, smo sodelovali pri pripravi razpisne dokumentacije za nakup ustreznega orodja,
konfiguraciji konektorjev do izbranih podatkovnih zbirk UL, poslovenjenju uporabniškega vmesnika
in promociji nove storitve – portal DiKUL. En zaposleni je sodelovali tudi pri pripravi osnutka
strategije razvoja digitalne knjiţnice UL.
Univerza v Ljubljani je bila vključena kot partnerica v projekt DIZZIS, v okviru katerega smo
zasnovali in vzpostavili testno zbirko Visokošolska dela. Posamezni visokošolski zavodi so bili v letu
2007 vključeni v projekt kot ponudniki digitalnih vsebin.
7 Izobraţevalna, raziskovalna in razvojna dejavnost
7.1 Izobraţevalna dejavnost
7.1.1 Politika na podroĉju izobraţevalne dejavnosti NUK
NUK izvaja oblike neformalnega izobraţevanja knjiţničnih delavcev na področjih in za ciljne skupine,
ki jih ne pokrivajo ostali ponudniki izobraţevanja. Poleg tega nudi strokovno pomoč in
administrativno podporo delovanju Komisije za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke in
Izpitne komisije. Z izobraţevanjem uporabnikov knjiţnice skrbi za dvig njihove informacijske
pismenosti, zaloţnike pa informira o novostih na področju obveznega izvoda publikacij, bibliografske
kontrole in o zahtevah glede opreme publikacij v skladu z mednarodnimi standardi.
7.1.2 Prioritetni cilji na podroĉju izobraţevanja v letu 2007
- Organizacija in izvedba izobraţevanja knjiţničnih delavcev – začetnikov v stroki.
bibliotekarskih izpitov ter postopkov pridobivanja strokovnih nazivov.
- Permanentno izobraţevanje knjiţničnih delavcev.
- Izobraţevanje knjiţničnih delavcev za vzajemno katalogizacijo.
- Izobraţevanje uporabnikov za uporabo elektronskih informacijskih virov.
- Izobraţevanje zaloţnikov.
69

7.1.3 Uresniĉitev letnih ciljev
Izobraţevalno dejavnost NUK vodi in koordinira Bibliotekarski izobraţevalni center (BIC), ki poleg
uresničevanja prioritetnih ciljev skrbi tudi za organizacijo in izvajanje prakse študentov 3. letnika
Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo.
BIC je v letu 2007 uresničil prioritetne letne cilje, izvajal je izobraţevanje za knjiţnične delavce,
uporabnike knjiţnic in zaloţnike v okviru začrtanih vsebinskih sklopov. Prav tako so bile uvedene
predvidene vsebinske spremembe izobraţevalnega programa, načrtovani obseg izobraţevanja je bil
preseţen tako po številu tečajev kot po številu udeleţencev. Opazno je povečanje števila kandidatov na
bibliotekarskih izpitih in vlog za pridobivanje nazivov bibliotekarske stroke, najverjetneje zaradi
pričakovanih sprememb zakonodaje na tem področju.
7.1.4 Dejavnost na podroĉju izobraţevanja knjiţniĉnih delavcev in uporabnikov
Temeljni strateški cilj Bibliotekarskega izobraţevalnega centra je naslednji: Z organizacijo in
izvajanjem izobraževalne dejavnosti bo knjižnica izboljševala strokovno usposobljenost knjižničarjev
in informacijsko pismenost uporabnikov.
Za dosego cilja je BIC izvajal naslednje ključne podporne aktivnosti:
- poleg izobraţevanja za začetnike v stroki, namenjenega predvsem kadrom brez formalne
bibliotekarske izobrazbe, se je usmeril v permanentno izobraţevanje knjiţničnih delavcev,
izobraţevanje za vzajemno katalogizacijo, izobraţevanje uporabnikov knjiţnic ter zaloţnikov;
- uvajal je nove izobraţevalne vsebine (učinkovito referenčno delo, delo z uporabniki s posebnimi
potrebami, različne vidike komuniciranja z uporabniki);
- razvijal je izobraţevalne vsebine, na katerih knjiţnični delavci in uporabniki knjiţnic pridobivajo
znanja in sposobnosti, ki so potrebne za digitalno knjiţnico (avtorsko pravo v elektronskem
okolju) in za informacijsko pismenost;
- stalno je spremljal kakovost izobraţevalnih programov in zadovoljstvo udeleţencev oziroma
trende v svetu in spremembe v okolju, kar je izhodišče za pripravo vsakoletnega izobraţevalnega
programa;
- večjo pozornost je posvečal promocijski dejavnosti;
- širil je sodelovanje in povezovanje z drugimi izvajalci izobraţevanja doma in v tujini.
Prioritetne naloge centra so bile uresničene z organizacijo in izvedbo naslednjih vsebinskih sklopov:
izobraţevalne vsebine za knjiţniĉne delavce (izobraţevanje začetnikov v stroki, permanentno
izobraţevanje knjiţničnih delavcev, izobraţevanje za delo v sistemu vzajemne katalogizacije in
pridobitev licence COBISS, organizacija in izvedba bibliotekarskih izpitov, organizacija in izvedba
postopkov pridobivanja nazivov bibliotekarske stroke);
izobraţevalne vsebine za uporabnike knjiţnic (izobraţevanje za uporabo elektronskih
informacijskih virov);
izobraţevalne vsebine za zaloţnike (izobraţevanje zaloţnikov in izdajateljev na področju nove
zakonodaje o obveznem izvodu publikacij in mednarodnih standardov bibliografske kontrole);
izobraţevalne vsebine za študente (delovna praksa študentov bibliotekarstva).
7.1.5 Izvedba izobraţevalnega programa NUK za leto 2007
Število različnih tečajev je bilo večje od načrtovanega, tj. 38 tečajev, le enega zaradi objektivnih
razlogov ni bilo mogoče izvesti (Digitalizacija v knjiţnicah). Po drugi strani pa je bilo izvedenih
nekaj izobraţevanj, ki jih nismo načrtovali: Predstavitev uporabe elektronske različice UDK (deset
predstavitev); delavnica Izločanje in odpis knjiţničnega gradiva, ki smo jo izvedli v prostorih
Univerzitetne knjiţnice Maribor. Zaradi velikega zanimanja knjiţničnih delavcev smo tečaj
Učinkovito referenčno delo v sodobni knjiţnici izvedli dvakrat.
70

Število udeleţencev je bilo večje od načrtovanega. V letu 2007 se je izobraţevalnih oblik udeleţilo
1.688 udeleţencev, tj. kar za 41% višje od načrtovanega (1.193 udeleţencev) hkrati pa za 18% višje
kot v letu 2006 (1.425).
Glede na vrsto knjiţnice je bilo največ udeleţencev iz univerzitetne knjiţnice Maribor (66) ter iz
osrednje območne knjiţnice iz Novega mesta (54).
Knjiţnični delavci, ki se usposabljajo za pridobitev licence za vzajemno katalogizacijo in tisti, ki se
pripravljajo na bibliotekarski izpit, obiščejo več tečajev letno. Največjega števila tečajev v letu 2007
(9) sta se udeleţila knjiţnična delavca, ki sta se pripravljala na bibliotekarski izpit, in sicer eden iz
visokošolske knjiţnice ljubljanske univerze, drugi pa iz osrednje območne knjiţnice v Mariboru.
Knjiţničarji so predstavljali 83%, uporabniki 15%, zaloţniki pa 2% vseh udeleţencev izobraţevanja.
Deleţ uporabnikov je bil v primerjavi s predhodnim letom v okviru tečajev BIC manjši (v letu 2006 se
je tečajev udeleţilo 380 uporabnikov ali 25% vseh udeleţencev, v letu 2007 pa 241 udeleţencev ali
14% vseh udeleţencev). Razlog je v višji stopnji informacijske, zlasti računalniške pismenosti mlajših
generacij uporabnikov, ki uporabljajo elektronske vire, vedno večji enostavnosti iskalnih vmesnikov in
izvajanju izobraţevanj tudi v okviru visokošolskih knjiţnic. Poleg tega NUK v okviru informacijske
sluţbe zagotavlja uporabnikom pomoč pri iskanju po informacijskih virih (Informacijsko središče,
Informacijski in referalni center, posebne zbirke itd.).
Razporeditev udeleţencev izobraţevanja glede na vrsto knjiţnic je bila v letu 2007 podobna kot v
prejšnjih letih, največji deleţ še vedno predstavljajo splošne knjiţnice. Zaradi delavnice, izvedene v
UKM in predstavitve uporabe elektronske izdaje UDK pa je deleţ udeleţencev iz šolskih,
visokošolskih in specialnih knjiţnic za nekaj odstotkov večji kot prejšnja leta (295 udeleţencev
predstavitve UDK, od tega 47 ali 16% iz šolskih knjiţnic, 73 ali 25% iz splošnih knjiţnic, 20 ali 7% iz
šolskih knjiţnic, in kar 121 ali 41% iz visokošolskih knjiţnic).
Deleţi udeleţencev po vrstah knjiţnic so bili v letu 2007 naslednji:
- splošne knjiţnice: 562 udeleţencev ali 40% (v letu 2006 so predstavljale 53%),
- visokošolske knjiţnice 363 udeleţencev ali 26% (v letu 2006 so predstavljale 21%),
- iz specialnih knjiţnic je bilo 219 udeleţencev ali 15% ( v letu 2006 so predstavljale 11%),
- iz NUK 180 ali 13%, iz šolskih knjiţnic pa 42 ali 3% (v letu 2006 so predstavljale 1%).
2.000
1.600
1.200
800
400
0
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Slika 12: Število udeleţencev izobraţevanja (2001-2007)
Tabela 48: Dejavnost Bibliotekarskega izobraţevalnega centra v letu 2007
naĉrtovano
doseţeno
število tečajev 38 39
število predavanj 215 265
skupni obseg izobraţevanja:
- v dnevih
- v urah
166
1.107
164
1.200
število predavateljev 71 71
stroški izvedbe (€)* 74.781 73.849
71

prihodki od kotizacij (€) 45.561 75.207
strokovni izpiti:
- število dni
20
20
- število kandidatov
60
112
število uspešno opravljenih izpitov:
60 80
-
- splošne knjiţnice
43
- šolske knjiţnice
6
- visokošolske knjiţnice
11
- specialne knjiţnice
11
- NUK
9
število priznanj strokovnih nazivov:
- število kandidatov (vlog)
- število nazivov
skupaj število udeleţencev 1.193 1.688
* Avtorski honorarji in drugi materialni stroški, npr. fotokopiranje, pošta, papir ipd.
Sklopa Izobraţevanje za zaĉetnike v stroki se je udeleţilo 258 udeleţencev ali 16% vseh
udeleţencev. Njihovo število je 1,3 krat večje od načrtovanega (112 udeleţencev) in za 22% večje kot
v predhodnem letu (211 udeleţencev). Tečaji, ki jih BIC izvaja v tem sklopu, so v prvi vrsti namenjeni
knjiţničnim delavcem, ki se pripravljajo na bibliotekarski izpit, zato je njihovo število v neposredni
povezavi s številom kandidatov na izpitih.
V sklopu Permanentno izobraţevanje knjiţniĉnih delavcev smo načrtovali 390 udeleţencev, bilo
pa jih je 39% več oziroma 755 (ali 45% vseh udeleţencev). Največje zanimanje je bilo za tečaja:
Knjiţnice in avtorsko pravo v elektronskem okolju (52 udeleţencev) in Učinkovito referenčno delo v
sodobni knjiţnici (50 udeleţencev) ter za delavnico Izločanje in odpis knjiţničnega gradiva (29
udeleţencev).
Število udeleţencev sklopa Izobraţevanje za vzajemno katalogizacijo in pridobitev licence je bilo
236 in so predstavljali 14% vseh udeleţencev. Njihovo število je bilo za polovico večje od
načrtovanega (156) in hkrati za polovico večje od njihovega števila v predhodnem letu. NUK sodeluje
tudi pri izvajanju izpitov za pridobitev licence za vzajemno katalogizacijo, ki so trikrat letno v NUK
in trikrat letno v IZUM. V NUK je izpit opravljajo 26 kandidatov.
V nasprotju z ostalimi sklopi je bilo število udeleţencev Izobraţevanja za uporabnike knjiţnic (241
udeleţencev) nekoliko niţje od načrtovanega in sicer za 37% (načrtovano število udeleţencev 380). V
letu 2007 so predstavljali 15% vseh udeleţencev (v predhodnem letu pa 26% vseh udeleţencev)
izobraţevanja. Od 241 udeleţencev jih je bilo 124 ali 51% z Univerze v Ljubljani, 49% ali 117 pa
ostalih udeleţencev (zaposlenih). Cilj, da bi skupaj z Informacijskim in referalnim centrom NUK,
Univerzo v Ljubljani in osrednjimi knjiţnicami ULJ in KISUM pripravili nov modul »Informacijsko
opismenjevanje na univerzi« v letu 2007 še ni bil uresničen, ker UL kasni z aktivnostmi na tem
področju.
Seminar za zaloţnike in izdajatelje smo izvedli v enakem obsegu kot v predhodnem letu: obiskalo
ga je 29 udeleţencev, ki so predstavljali 2% vseh udeleţencev v letu 2007.
50
40
63
55
72

izobraževanje za
začetnike
16%
pridobivanje
nazivov
3%
izobraževanje za
bibliotekarski izpiti
začetnike
5%
2%
izobraževanje za
vzajemno kat
14%
permanentno -
uporabniki
15%
permanentno - knjiž
45%
Slika 13: Udeleţenci izobraţevanja v letu 2007 po vsebinskih sklopih
Število kandidatov za opravljanje bibliotekarskega izpita je preseglo načrtovani obseg (načrtovanih
je bilo 60 kandidatov, k izpitu jih je pristopilo 112, uspešno ga je opravilo 80 kandidatov).
Glede na vrsto knjiţnice prihaja največ kandidatov iz splošnih knjiţnic (izpit je opravilo 43 kandidatov
ali 53%), sledijo visokošolske knjiţnice (opravilo ga je 11 kandidatov ali 14%), specialne knjiţnice
(11 kandidatov ali 14%), nacionalna knjiţnica (9 kandidatov ali 11%) šolske knjiţnice (6 kandidatov
ali 8%).
Glede na strokovno kvalifikacijo je bilo največ kandidatov za naziv bibliotekar (73 kandidatov ali
91%), za strokovni naziv knjiţničar je bilo 6 kandidatov ali 8%, za naziv višji knjiţničar pa le 1
kandidat ali 1%. Število kandidatov za strokovni naziv višji knjiţničar je iz leta v leto manjše zaradi
sprememb v izobraţevalnem sistemu.
Pri kandidatih za bibliotekarski izpit je bilo opazno veliko število kandidatov s formalno
bibliotekarsko izobrazbo, v letu 2007 je bila skoraj polovica univerzitetnih diplomiranih
bibliotekarjev. Ker je bibliotekarski izpit eden od pogojev za pridobitev licence, ga opravljajo tudi
šolski knjiţničarji, ki so na drugih izobraţevalnih oblikah slabo zastopani.
Tabela 49 : Opravljeni bibliotekarski izpiti (2001-2007)
leto knjiţniĉar višji knjiţniĉar bibliotekar skupaj
1999 26 (26%) 18 (18%) 55 (56%) 99
2000 19 (18%) 13 (13%) 71 (69%) 103
2001 13 (15%) 9 (11%) 62 (74%) 84
2002 28 (27.7%) 13 (12.9%) 60 (59.4%) 101
2003 17 (19%) 8 (9%) 66 (73%) 91
2004 24 (24%) 5 (5%) 73 (72%) 102
2005 6 (9%) 1 (2%) 58 (89%) 65
2006 7 (9%) 4(5%) 66 (86%) 77
2007 6 (8%) 1 (1%) 73 (91%) 80
73

70
60
50
40
30
20
10
0
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
splošne šolske visokošolske specialne NUK
Slika 14 : Bibliotekarski izpiti glede na vrsto knjiţnice kandidata (2001-2007)
80
70
60
50
40
30
20
10
0
2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
knjižničar v išji knjižničar bibliotekar
Slika 15: Bibliotekarski izpiti glede na kvalifikacijo kandidatov (2001-2007)
Cilj BIC na tem področju, tj. posodobitev sistema bibliotekarskih izpitov, programa in učnih gradiv ter
prehod na nov sistem v skladu z novim pravilnikom, ni bil uresničen, ker ustrezni pravilnik MK še ni
bil sprejet.
Temeljna učna gradiva v elektronski obliki in ustrezne povezave na spletni strani NUK / izobraţevanje
pa BIC sproti dopolnjuje in posodablja. Prav tako vsako leto pripravi tiskano in spletno publikacijo za
pripravo na bibliotekarski izpit, v kateri kandidate seznani s potekom izpita, predmetnikom, izpitnimi
vprašanji in gradivom.
Strokovnih nazivov je bilo priznanih oziroma pridobljenih 55, kar je bistveno več kot v predhodnem
letu, ko so knjiţnični delavci pridobili le 14 nazivov. Podeljeni nazivi so bili v letu 2007 naslednji:
knjiţničarski referent - 19 nazivov (35%), višji knjiţničarski referent - 10 nazivov (18%), višji
bibliotekar - 22 nazivov (40%) , bibliotekar specialist - 2 naziva (3%), višji bibliotekar specialist - 1
naziv (2%) in bibliotekarski svetovalec - 1 naziv (2%).
Tudi cilj - posodobitev sistema in pogojev za pridobivanje strokovnih nazivov ni bil uresničen, ker je
novi pravilnik o pridobivanju nazivov še v obravnavi, čeprav je bilo njegovo sprejetje načrtovano za
prvo polovico leta 2005.
V okviru načrtovanih aktivnosti za leto 2007 je bila organizirana tudi dvotedenska delovna praksa za
8 študentov 3. letnika bibliotekarstva. Prvi teden so se seznanili z oddelki NUK, drugi teden prakse pa
so praktično delali v različnih oddelkih. Vodja BIC, ki je bila tudi mentorica študentom na praksi, je
74

skupaj z odgovornim profesorjem oddelka za bibliotekarstvo in študenti bibliotekarstva analizirala in
ocenila potek prakse. Praksa in sodelovanje med NUK in oddelkom sta bila ocenjena kot uspešna.
Načrtovana analiza izobraţevalnih potreb zaposlenih v slovenskih knjiţnicah ni bila izvedena, saj BIC ni
dosegel načrtovane kadrovske zasedbe oz. študentsko delo na področju administrativnih del zaradi
varčevalnih ukrepov knjiţnice ni bilo mogoče.
visokošolske
26%
založniki
ostali
2% NUK
1%
13%
specialne
15%
šolske
3%
splošne
40%
Slika 16: Udeleţenci izobraţevanja 2007 glede na vrsto knjiţnice
Tabela 50: Udeleţenci izobraţevanja glede na vrsto knjiţnice (2001-2007)
tip knjiţnice
2001
%
2002
%
2003
%
2004
%
2005
%
2006
%
2007
%
splošne 34.5 30.8 36 40 37 53 40
visokošolske 15.4 17.4 23 16 12 21 26
NUK 17.2 17.2 9 9 13 10 13
specialne 15.6 13.1 12 11 11 11 15
šolske 4.4 3.7 3 1 1 1 3
zaloţniki - - - - - 3 2
ostali 0,5 2 1 1
Pri pripravi izobraţevalnih vsebin je BIC uspešno sodeloval z oddelki NUK in zunanjimi partnerji
(izvajalci iz drugih knjiţnic, komercialnimi ponudniki - Retorika, uradi - Statistični urad Slovenije,
Andragoškim centrom Slovenije, Zvezo društev slepih in slabovidnih Slovenije), sodeloval je tudi z
ZBDS - Komisijo za izobraţevanje ter Oddelkom za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in
knjigarstvo. BIC se je usklajeval tudi z IZUM, zlasti pri pripravi letnega programa izobraţevanja za
izobraţevanje za vzajemno katalogizacijo. Uspešno je potekalo tudi sodelovanje z zavodom za
zaposlovanje, delo je obsegalo posredovanje informacij svetovalcem zavoda in sodelovanje v
programih prekvalifikacij. Način in obseg sodelovanja med BIC in zavodom je določeno s pogodbo. V
letu 2007 je zavod poslal na izobraţevanje v NUK 1 udeleţenca.
Na področju predstavitve dejavnosti izobraţevalnega centra je bila poleg letne tiskane publikacije
(izobraţevalni program), dejavnost centra predstavljena tudi na spletu. Delo je obsegalo pripravo in
oblikovanje besedil v html obliki, objavo izobraţevalnega programa (januar) in redno dopolnjevanje
spletnih strani med letom z novimi učnimi gradivi, novostmi itd.
7.2 Raziskovalna in razvojna dejavnost
7.2.1 Politika na podroĉju razvojno-raziskovalne dejavnosti
Razvojno-raziskovalno dejavnost izvaja NUK v skladu s strateškimi smernicami (2004-2008)
prednostno na področjih ohranjanja knjiţničnega gradiva, digitalizacije in izgradnje digitalne knjiţnice
ter zagotavljanja dostopa, uporabe in trajnega ohranjanja elektronskih informacijskih virov. Strokovno
75

podporo nudi tudi razvoju nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema. Raziskovalno-razvojna
dejavnost poteka v okviru notranjih raziskovalno-razvojnih projektno zastavljenih nalog, ki
omogočajo razvoj dejavnosti NUK, z vključevanjem v domače in mednarodne projekte pa pridobiva
dodatna znanja in izkušnje ter krepi partnerstva.
7.2.2 Prioritetni cilji na podroĉju razvojno-raziskovalne dejavnosti v letu 2007
- Sodelovanje v raziskovalnih in razvojnih projektih s področja ohranjanja gradiv in izgradnje
digitalne knjiţnice.
- Uporaba rezultatov raziskovalno-razvojnih projektov pri razvoju dejavnosti knjiţnice in
knjiţničnega sistema.
- Priprava strokovnih osnov za normativno kontrolo, predvsem na področju korporativnih značnic
in vsebinske obdelave gradiva.
- Izdelava smernic za zbiranje, obdelavo in hranjenje elektronskih publikacij za druge knjiţnice.
7.2.3 Uresniĉitev letnih ciljev
- Sodelovanje v raziskovalnih projektih je bilo uspešno.
- Vključevanje v razvojno-raziskovalne projekte je omogočilo knjiţnici pridobivanje novih znanj in
izkušenj, ki jih ne bi mogla v okviru rednih programskih sredstev. Rezultati raziskav in
pridobljena znanja in izkušnje omogočajo hitrejši razvoj knjiţnice in se odraţajo tudi v
knjiţničnem sistemu.
- Do implementacije normativne kontrole na področju korporativnih značnic v letu 2007 še ni
prišlo, sodelovanje z IZUM bo potekalo tudi v letu 2008.
- Načrtovali smo Pravilnik za zbiranje, obdelavo in hranjenje elektronskih publikacij, ki bi temeljil na
praksi NUK. Ker pa je Institut "Joţef Stefan" prenehal z razvojem repozitorija, smo se morali
preusmeriti na iskanje druge alternative s pomočjo analize obstoječega programja za arhiviranje
elektronskih virov. Pripravili smo kriterije izbire elektronskih virov za vključitev v repozitorij, pri
čemer je nastal Pravilnik o vrstah in naboru elektronskih publikacij za obvezni izvod. Proučili smo
tudi moţne sintakse trajnih identifikatorjev za digitalne objekte, ki hranimo v NUK.
7.2.4 Razvojno-raziskovalna dejavnost NUK
Dejavnost koordinira Bibliotekarski raziskovalni center (BRC), formalno oblikovan julija 1998 z
nalogo, da koordinira in izvaja raziskave in skrbi za razvoj na temeljnih področjih knjiţničarstva.
Sestavni del Centra je do leta 2005 bil tudi Informacijski center za bibliotekarstvo, ki danes kot
samostojna sluţba s svojimi storitvami podpira raziskovalno in razvojno dejavnost NUK, storitve pa
nudi tudi širši javnosti.
Raziskovalno-razvojno dejavnost je NUK v letu 2007 izvajal v skladu s strateškimi smernicami (2004-
2008). Potekala je predvsem v okviru notranjih raziskovalno-razvojnih projektno zastavljenih nalog, v
okviru projektov, financiranih iz javnih sredstev RS ter v okviru mednarodnih projektov. Sodelovanje
na domačih in mednarodnih raziskovalnih projektih je raziskovalcem NUK poleg dodatne kadrovske
pomoči omogočilo tudi poglabljanje v aktualne probleme v bibliotekarstvu in informacijski znanosti
ter ustvarjanje pomembnih mednarodnih partnerstev. Z uporabo rezultatov raziskovalno-razvojnih
projektov ter pridobivanjem dodatnih znanj so raziskovalci NUK pomembno prispevali k razvoju
dejavnosti knjiţnice in knjiţničnega sistema ter uresničevanju prednostnih področij, zastavljenih v
strategiji NUK, in sicer na področju ohranjanja knjiţničnega gradiva, digitalizacije in izgradnje
digitalne knjiţnice ter zagotavljana dostopa, uporabe in trajnega ohranjanja elektronskih
informacijskih virov.
V letu 2007 je v NUK bilo v delovnem razmerju za nedoločen čas skupaj 16 raziskovalcev (zaposleni
z raziskovalnimi nazivi), med katerimi sta dve raziskovalki nastopili porodniški dopust, ena
raziskovalka pa se je konec leta upokojila. V okviru BRC sta delovali dve stalno zaposleni
raziskovalki, in sicer vodja oddelka in raziskovalka za formalno obdelavo, na projektih pa je bilo
dodatno za določen čas zaposlenih 12 delavcev (10,07 FTE). Ostali raziskovalci, ki so delovali v
okviru drugih oddelkov, so na področju raziskovalne dejavnosti sodelovali v povprečju do cca. 10%
obsega svojega delovnega časa.
76

Tabela 51: Sodelovanje zaposlenih v razvojno-raziskovalni dejavnosti (RRD)
kadri, ki so v letu 2007 sodelovali na podroĉju RRD NUK
št. kadrov
vkljuĉenih v
RRD
deleţ RRD v
FTE
raziskovalci redno zaposleni v NUK 16 3,50
od tega redno zaposleni v BRC 2 2
od tega polno zaposleni na projektih 1 1
od tega kadri izven BRC, ki sodelujejo v RRD do 10% 15 1,5
kadri, ki so zaposleni za določen čas na projektu 12 10,07
skupaj vsi kadri, ki so sodelovali v RRD NUK 28 13,57
Pomembno vlogo pri teoretiĉnem delu na področju vsebinske obdelave so imeli raziskovalci iz
oddelka za vsebinsko obdelavo NUK. V preteklem letu so nadaljevali z razvojem Splošnega
slovenskega geslovnika (SSSG - http://www.nuk.uni-lj.si/ssg/geslovnik.html). Leto 2007 so posvetili
promociji slovenskega spletnega prevoda UDC MRF 2001 ter predstavitvi prevoda Priročnika UDK v
Sloveniji in na mednarodni konferenci o UDK v Haagu. NUK je sodeloval tudi pri organizaciji
posvetovanja o uporabi UDK (Knjiţnica Beţigrad, 14.11.2007), na katerem je D. Rozman sodelovala
s prispevkom o moţnostih uporabe UDK v vzajemnem katalogu. Pozornost je bila posvečena tudi
pripravam strokovnih osnov normativne kontrole predmetnih oznak vzajemnega kataloga in gradnji
sistema normativne kontrole predmetnih oznak.
Na področju razvoja Spletnega splošnega geslovnika so zaposleni na oddelku za vsebinsko obdelavo
tudi v letu 2007 nadaljevali z rednim pregledovanjem in dopolnjevanjem SSSG. Tako so vnesli v
SSSG 369 novih osebnih imen in 48 kazalk za osebna imena. Geslovnik so dopolnili s 15 novimi
rodbinskimi imeni. SSSG je konec leta 2007 vseboval okoli 7.600 osebnih imen in 149 rodbinskih
imen. Tematskim predmetnim oznakam pa je bilo dodanih 321 novih predmetnih oznak in 41 novih
pripadajočih kazalk. Novim predmetnim oznakam je bilo dodanih tudi 392 novih UDK vrstilcev.
Konec leta 2007 je tako SSSG vseboval 10.021 tematskih predmetnih oznak in 502 pripadajoči
tematski kazalki. Celoten SSSG je tako konec leta vseboval skupaj 17.700 predmetnih oznak, 1.689
pripadajočih kazalk in 16.876 UDK vrstilcev. Poleg tega je bilo v letu 2007 v SSSG vnesenih okoli
300 popravkov predmetnih oznak ali UDK vrstilcev.
Na področju formalne obdelave so potekale raziskave v zvezi z oblikovanjem koncepta novega
pravilnika za katalogizacijo. Nova katalogizacijska načela, katerim je bila posvečena konferenca v
Frankfurtu leta 2003, so še vedno v fazi osnutka. Pri tem je raziskovalka za katalogizacijo aktivno
sodelovala pri njegovi pripravi. Poleg tega smo spremljali novosti in razvoj na področju mednarodnih
standardov, katalogizacijskih pravilnikov ter formatov za bibliografsko obdelavo knjiţničnega
gradiva.
V okviru mednarodnega sodelovanja na področju raziskav in razvoja je raziskovalni center spremljal
mednarodni razvoj na področju bibliotekarstva, predvsem na področjih gradnje elektronskih arhivov in
digitalnih knjiţnic. Veliko znanj in izkušenj so prispevali različni mednarodni projekti s področja
razvoja digitalnih arhivov in arhiviranja publikacij na spletu, kakor tudi sodelovanje v konzorciju
IIPC. Rezultati so bili aplicirani v praksi, in sicer v okviru naslednjih prioritetnih področij:
- digitalizacija kulturne dediščine in izgradnja digitalne knjiţnice (projekti DIZZIS, DoD, Digitalna
knjiţnica Slovenije - dLib.si, TEL-ME-MOR, EDL, EDLnet, TELplus in drugi);
- arhiviranje elektronskih publikacij na medmreţju (sodelovanje v konzorciju IIPC in uporaba
njihovih orodij - Heritrix, WebCurator Tool, WERA, ki so dosegljiva z odprto kodo);
- izgradnja digitalnega arhiva (v okviru projekta Digitalna knjiţnica Slovenije iz Norveških
finančnih mehanizmov - pripravljena je bila analiza stanja in predlogi optimalnih rešitev);
- varovanje pisne kulturne dediščine na fizičnih nosilcih (projekta SurveNIR in PaperTreat).
Mednarodno pridobljena znanja in izkušnje smo skušali prenesti sodelavcem NUK in tudi
knjiţničarjem Slovenije s pomočjo različnih tečajev, med njimi tečajev o digitalizaciji in trajnem
ohranjanju elektronskih oz. digitalnih virov.
77

Pridobljene so bile tudi bogate izkušnje in znanja s področja formalne obdelave, normativne kontrole,
katalogizacije in formatov MARC. Raziskovalka centra je bila vključena v mednarodne delovne
skupine, ki načrtujejo razvoj katalogizacije.
Orodje za zajemanje publikacij na medmreţju, ki ga je Institut "Joţef Stefan" (IJS) razvil v okviru
dveh nacionalnih projektov, je kazalo napake, ki jih raziskovalci IJS do zaključka projekta niso
odpravili. Tudi baze, ki bi jo morali zgraditi za namen upravljanja z elektronskimi viri, in ki bi bila
osnova za digitalni arhiv, niso uspeli dokončati. Ker je sodelovanje z raziskovalci IJS zaradi njihove
prezasedenosti bilo zelo oteţeno in na koncu tudi prekinjeno, smo v NUK iskali druge učinkovite
rešitve za arhiviranje publikacij na medmreţju in za digitalni arhiv. Aprila 2007 smo se pridruţili
članstvu konzorcija IIPC (International Internet Preservation Consortium), ki gradi orodja za
prevzemanje (Heritrix), arhiviranje in dostop (WERA) do publikacij na medmreţju. Omenjena orodja
so nastala kot rezultat sodelovanja izkušenih ekspertov, ki so v preteklosti pomembno prispevali k
izgradnji različnih rešitev v svojih knjiţnicah ter predstavljajo najvišji tehnološki doseţek na tem
področju. Dostopna so z odprto kodo. Članstvo v konzorciju nam omogoča dodatno pomoč in
sodelovanje pri implementaciji teh rešitev v NUK. Tako smo v letu 2007 nadaljevali s prevzemanjem
publikacij na spletu s pomočjo Heritrixa in Web Curator Toola. Naša informatika sta slednjega
prilagodila Windows okolju. Poleg tega smo proučili različna programska orodja za arhiviranje
elektronskih publikacij, ki bi bila osnova za digitalni arhiv NUK. Na podlagi analize smo se odločili za
implementacijo sistema FEDORA, ki je tudi dostopen z odprto kodo. Testiranje sistema poteka z
digitalno zbirko Visokošolska dela.
Na področju sodelovanja v raziskovalnih in razvojnih projektih s podroĉja ohranjanja gradiv in
izgradnje digitalne knjiţnice je BRC vodil evidenco vseh raziskovalnih in razvojnih projektov, ki so
potekali v NUK in spremljal nove raziskovalno-razvojne razpise, ki bi lahko pripomogli k
uresničevanju strateških ciljev razvoja digitalne knjiţnice. Projekti s tega področja so bili sofinancirani
iz domačih virov (CRP), zlasti pa evropskih.
Na področju uporabe rezultatov raziskovalno-razvojnih projektov pri razvoju dejavnosti knjiţnice in
knjiţničnega sistema se je pri izbiri področij in razvoju konceptov raziskovalnih projektov sledilo
razvojnim potrebam dejavnosti NUK. Projekti so omogočili zaposlitev dodatnih delavcev in večji obseg
raziskovalno-razvojnega dela, kot bi ga omogočala le proračunska programska sredstva. Rezultati vseh
raziskovalnih projektov se uporabljajo pri razvoju dejavnosti knjiţnice in knjiţničnega sistema.
Na področju priprave strokovnih osnov za normativno kontrolo, predvsem na področju korporativnih
značnic cilj še ni bil uresničen v celoti, saj do implementacije normativne kontrole na področju
korporativnih značnic še ni prišlo, ker IZUM še ni izvedel končne implementacije novega
programskega orodja. Zato bo sodelovanje z IZUM potekalo tudi v letu 2008.
NUK je v letu 2007 sodeloval z IZUM pri izdelavi splošnega geslovnika COBISS.SI in dejavnostih
na področju normativne kontrole predmetnih oznak vzajemnega kataloga. V zvezi s tem je bil
9.3.2007 sestanek predstavnikov NUK in IZUM v Mariboru. 15.6.2007 je Matjaţ Zalokar (IZUM)
obiskal Oddelek za vsebinsko obdelavo v NUK, kjer so potekali dogovoru o sodelovanju pri razvoju
geslovnika vzajemnega kataloga. Darko Vrhovšek je začel sredi oktobra 2007 vnašati zemljepisna
imena v Splošni geslovnik COBISS in vnesel 313 zemljepisnih imen.
Glede priprave strokovnih osnov za normativno kontrolo predmetnih oznak je potrebno izpostaviti tudi
sodelovanje vodje Oddelka za vsebinsko obdelavo NUK mag. D. Rozman in prof. A Šauperl iz
Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, ki sta proučevali problem pre in
postkoordiniranosti in napisali prispevek za posvetovanje ZBDS na Bledu, T. Kovač in M. Ločniškar
Fidler (Knjiţnica Beţigrad) pa sta proučili in v referatu predstavili vsebinski opis videofilmov.
Na področju izdelave smernic za zbiranje, obdelavo in hranjenje elektronskih publikacij za druge
knjiţnice je bil v okviru razvoja »Digitalnega Arhiva RS« v BRC pripravljen osnutek Kriterijev
selekcije pri izbiri publikacij na spletu in Predlog oblikovanja trajnih identifikatorjev na osnovi URN
in sodelovanje pri razvoju vmesnika za dostop do bibliografske baze spletnega arhiva. Izdelana so bila
tudi izhodišča za gradnjo digitalnega repozitorija in digitalne knjiţnice, ki so bila upoštevana pri
78

pripravi Strategije digitalne knjiţnice in osnutka pravilnika za zbiranje in obdelavo e-publikacij. Poleg
intenzivne svetovalne dejavnosti smo v letu 2007 objavili tudi prispevek: Kavčič, Irena in Kalčič,
Dunja: ISBD(CR) - mednarodni standardni bibliografski opis kontinuiranih virov: serijski in integrirni
viri. Šolska knjiţnica, letn. 17, 2007, št. 2, str. 62-68.
Kot zelo uspešno lahko v letu 2007 ocenimo izvajanje projektov, predvsem mednarodnih, pri katerih
je bila kakovost našega dela ter dela partnerjev opaţena tudi s strani Evropske komisije in drugih
evropskih institucij, ki so NUK večkrat povabile k sodelovanju v različnih ekspertnih skupinah.
Veliko časa smo posvetili tudi izdelavi razpisnih dokumentacij za nove projekte, ki bi nam omogočili
izvajanje raziskav in razvoja na prioritetnih področjih v sodelovanju z domačimi in tujimi partnerji.
Mednarodni projekti so omogočili zaposlitve dodatnih kadrov, ki so se vključili v procese dela NUK
in prispevali k povezovanju različnih oddelkov v razvoju novih rešitev in storitev, z mednarodnimi in
domačimi javnimi sredstvi smo uspeli dopolniti osnovno raziskovalno in razvojno infrastrukturo.
Kot uspešno ocenjujemo tudi sodelovanje NUK v postopkih preverjanja kandidatov za aktivno
udeleţbo v sistemu COBISS, ki jo predpisuje Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo
(2005). Sodelovanje med NUK in IZUM je potekalo pri oblikovanju in izvajanju tečajev in pripravi
gradiv za licenĉne izpite, pregledovanju testnih zapisov ter svetovanju kandidatom. Testnih baz
kandidatov je bilo pregledanih 34, pri nekaterih kandidatih celo po trikrat.
7.2.5 Tekoĉi raziskovalni projekti in prijavljeni na razpise Evropske komisije
Kot raziskovalne projekte obravnavamo le tiste, ki so namensko financirani, ostala raziskovalna
dejavnost pa poteka v okviru raziskovalno-razvojnih projektnih nalog zaposlenih. Pri raziskovalnem in
razvojnem delu je potrebno upoštevati, da le-to zajema tudi spremljanje razpisov projektov (doma in v
EU), sodelovanje pri pripravi prijav na projekte, spremljanje realizacije projektov ter sodelovanje pri
poročanju o rezultatih projektov. BRC je vodil evidenco vseh raziskovalnih in razvojnih projektov, ki
so potekali v NUK in spremljal nove raziskovalno-razvojne razpise.
BRC je na področju vodenja in izvajanja raziskovalno-razvojnih projektov v letu 2007 koordiniral
13 raziskovalnih in razvojnih projektov, ki so se izvajali v različnih oddelkih NUK, od teh se jih je 5
izvajalo v okviru centra, in sicer s področja gradnje digitalnega arhiva, arhiviranja elektronskih
publikacij ter področja restavratorstva in konservatorstva. V začetku leta 2007 je bil zaključen projekt
TEL-ME-MOR.
V letu 2007 smo sodelovali pri pripravah dokumentacije za 9 novih projektov, ki smo jo poslali na
razpise Evropske komisije in drugih evropskih programov. Sprejetih je bilo 6 projektov, dva sta se ţe
začela izvajati v letu 2007, ostali štirje pa se bodo izvajali v letu 2008 (pri dveh od teh čakamo podpis
pogodbe z Evropsko komisijo). Na Slikah 17 in 18 je prikazana struktura vseh, tekočih v letu 2007
(13) in novo pridobljenih projektov (4) v letu 2007, ki se bodo izvajali v 2008.
Projekti NUK v letu 2007 - po virih financiranja
drugi evropski
projekti; 3
drugi
evropski
projekti
projekti
Evropske
komisije; 12
projekti
financirani iz
domačih javnih
sredstev; 2
projekti
financirani
iz domačih
javnih
sredstev
projekti
Evropske
komisije
Slika 17: Struktura financiranja projektov s področja RRD v NUK
79

Projekti Evropske komisije - po programih financiranja
eTEN; 1
eLearning; 1
okvirni
programi EU;
4
okvirni programi EU
eVsebinePlus
eTEN
eLearning
eVsebinePlus;
3
Slika 18: Struktura financiranja evropskih projektov s področja RRD v NUK
Projekt, sofinanciran iz programskih sredstev Ministrstva za kulturo
podatki o projektu
Virtualni regijski pomnilnik KAMRA
Vir(i) financiranja: različni (Ministrstvo
za kulturo, partnerji, Slo in EU razpisi)
Glavni nosilec: Zveza splošnih knjiţnic
Odgovorna oseba na projektu s strani
NUK: Breda Karun
Čas izvajanja: 2005-2008
vsebina projekta
Namen regijskega portala KAMRA je vzpostaviti okolje, prek
katerega bodo uporabnikom dostopne digitalne vsebine, ki jih
kreirajo ali jih bodo kreirali knjiţnice, arhivi in muzeji na lokalnem
nivoju, pa tudi informacije o lokalnih ustanovah, društvih in njihovih
dejavnostih. V začetni fazi je načrtovano vključevanje kulturnih
ustanov, kasneje pa tudi izobraţevalnih, socialnih, gospodarskega
sektorja itd. Partnerji v projektu so vse osrednje območne knjiţnice,
Zveza splošnih knjiţnic in NUK. Delo na projektu je konec leta 2006
zastalo zaradi nesoglasij partnerjev glede poteka in vodenja projekta.
Kriza znotraj tima OOK se je v letu 2007 še posebej odraţala pri delu
na projektu izgradnje portala KAMRA. Kljub dolgotrajnim procesom
in teţavah z dogovarjanjem, je bilo doseţeno naslednje:
- z izvajalcem, podjetjem MC ingeniring je bila doseţena
izvensodna poravnava in s tem prekinjeno sodelovanje,
- z novim izvajalcem, podjetjem hgi je bil doseţen dogovor o
nadaljevanju dela na portalu,
- ustanovljen je bil Konzorcij portala KAMRA in izvoljeni njegovi
organi.
Delo na portalu in vnos vsebin je celo leto mirovalo.
Projekti, financirani iz javnih sredstev izven rednega programa NUK
podatki o projektu
DIZZIS (Izgradnja digitalne zbirke
znanstveno-raziskovalnih in
strokovnih publikacij)
Vir(i) financiranja: ARRS in MVŠZT v
okviru Ciljnih raziskovalnih programov
(CRP)
Nosilec projekta: dr. Melita Ambroţič
Čas izvajanja: 1.10.2006-31.9.2008
vsebina projekta
Namen projekta je vzpostavitev pogojev za oblikovanje digitalnih
zbirk različnih vrst slovenskih znanstveno-raziskovalnih in strokovnih
publikacij; omogočiti znanstveni, strokovni in akademski javnosti
dostop do celotnih besedil prek portala Digitalne knjiţnice Slovenije –
dLib.si; zagotoviti trajno ohranjanje vsebin digitalnih zbirk.
Načrtovana je izgradnja naslednjih digitalnih zbirk: zaključna
raziskovalna poročila, članki v serijskih publikacijah, magistrske
naloge in doktorske disertacije podiplomskih študentov slovenskih
univerz ter druge znanstvene in strokovne monografske publikacije,
ki jih sofinancira drţava. Izdelan bo tudi model digitalizacije
omenjenih publikacij, ki izvorno niso nastale v elektronski obliki,
metodologija povezovanja digitalnih vsebin z bazo SICRIS in pravni
okvir za reševanje avtorskih vprašanj tako pri gradnji in ponudbi
80

PaperVOC: Hlapne organske snovi v
zbirkah kulturne dedišĉine na
papirju - vir informacij ali
zdravstveno tveganje?
Vir(i) financiranja: ARRS
Glavni nosilec: dr. Matija Strlič,
Univerza v Ljubljani, Fakulteta za
kemijo in kemijsko tehnologijo
Odgovorna oseba na projektu s strani
NUK: dr. Jana Kolar
Čas izvajanja: 1.1.2007-31.12.2007
digitalnih zbirk kot digitalizaciji gradiv. Cilj je tudi izdelava modela
digitalizacije multimedijskih vsebin, s ciljem priprave izobraţevalnih
vsebin dostopnih prek spleta.
V letu 2007 je bila opravljena analiza stanja (obseg gradiva,
potencialni ponudniki digitalnih vsebin, moţni ponudniki v fazi
izgradnje testnih digitalnih zbirk), na portal Digitalne knjiţnice
Slovenije so bili dodani prispevki v celotnem besedilu iz 33
znanstvenih in strokovnih revij, vključeni sta bili dve novi zbirki
(Visokošolska dela, Knjige), članki iz nekaterih starejših časnikov in
časopisov, dopolnjena je bila zbirka plakatov. Izvedeni so bili
dogovori s partnerji v okviru vzpostavitve multimedijske digitalne
zbirke. Ob koncu leta 2007 so digitalne zbirke skupaj zajemale
171.537 digitalnih objektov. Letno poročilo dostopno na:
http://www.nuk.unilj.si/dokumenti/2007/DIZZIS_porocilo2007_LETNO.pdf
V okviru projekta nameravamo na inovativen način pridobiti
informacije o kvaliteti delovnega okolja v zbirkah kulturne dediščine
na papirju, ter hkrati o materialni kvaliteti teh zbirk. Izvedena bo
pionirska in široko zastavljena raziskava HOS v knjiţnicah in arhivih,
ki bo dala potrebne podatke upravljalcem teh zbirk, osebju, ki z
zbirkami dnevno rokuje in konservatorjem. Pridobljeni bodo tudi
podatki za oceno zdravstvenega tveganja za osebje, ki prihaja v stik z
omenjenim gradivom.
Projekti, financirani iz tujih sredstev
podatki o projektu
Deutsch-Slowenisch /
Kroatische Übersetzungen 1848-1918
Balkankommission. ÖAW (Proj. nr. P
17465 – G03 des FWF (Projekt
"Slovenski prevodi nemških besedil
1848-1919")
Vir(i) financiranja: Karl-Franzens-
Universitaät Graz
Glavni nosilec: prof. dr. Erich Prunč
Odgovorni osebi na projektu s strani
NUK: Mojca Šavnik in Eva Potisek
Čas izvajanja: 2006-2008
Digitisation on Demand (DoD)
Vir(i) financiranja: EK, program eTEN
Glavni nosilec: Univerza v Innsbrucku,
Avstrija
Odgovorna oseba na projektu s strani
NUK: mag. Alenka Kavčič-Čolić
Čas izvajanja: 1.10.2006-31.3.2008
vsebina projekta
Za potrebe projekta naj bi NUK digitaliziral gradivo po naročilu
naročnika, prof. dr. Erich Prunč, Karl-Franzens-Universitaät Graz, A-
8010 Graz, Merangasse 70, v vrednosti 8.000 EUR. V letu 2007 je
bilo poskeniranih 27 knjig in narejenih 2.463 skenogramov. Stroški
dela so znašali 1.585,85 EUR. NUK bo v letu 2008 nadaljeval
skeniranje v okviru preostale vsote.
Projekt bo v trinajstih partnerskih institucijah, med njimi tudi NUK,
omogočil izvajanje storitve digitalizacije knjig na zahtevo (eBooks on
Demand - EoD). Z digitalizacijo knjig se bo gradila zbirka
elektronskih knjig, ki bo omogočala iskanje po celotnem besedilu in
bo dosegljiva na spletu.
V okviru projekta smo se v letu 2007 udeleţili naslednjih sestankov:
- Kremsmuenster, Avstrija, 25.-26.1.2007 - Projektni sestanek
(Janko Klasinc, Sonja Svoljšak, Matjaţ Kragelj)
- Berlin, Nemčija, 3.-4.5.2007 - Projektni sestanek (Janko Klasinc,
Sonja Svoljšak, Matjaţ Kragelj)
- Frankfurt, Nemčija, 20.-21.4.2007 - udeleţba na konferenci:
"The Challenge: Long-term Preservation. Strategies and Practice
of European Partnerships" (Matjaţ Kragelj)
- Dubrovnik, Hrvatska, 27.5.-3.6.2007 - Udeleţba na konferenci
LIDA (Sonja Svoljšak)
- Bruselj, Belgija, 5.-6.9.2007 - sestanek na Evropski komisiji za
oceno poteka projekta in projektni sestanek (Alenka Kavčič-
Čolić)
81

Digitalna knjiţnica Slovenije (dLib.si)
Vir(i) financiranja: Finančni mehanizmi
EGP in Norveški finančni mehanizem
Glavni nosilec: NUK
Vodja projekta: mag. Zoran Krstulović
Čas izvajanja: 1.9.2007-28.2.2010
- Budimpešta, Madţarska, 16.9.-21.9.2007 - udeleţba na
konferenci ECDL 2007 (Alenka Kavčič-Čolić, Matjaţ Kragelj)
- Bled, 22.-23.10.2007, udeleţba na posvetovanju ZBDS (Sonja
Svoljšak, Janko Klasinc)
Objave:
- Svoljšak Sonja: Nova storitev v NUK: digitalizacija
knjig po naročilu (EoD – E-books on Demand). V:
Knjiţničarske novice, 17(mar.) 2007. Dosegljivo na URL:
http://www.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/marec2007-
kazalo.asp.
- Svoljšak Sonja in Gstrein Silvia: Demonstrations: EOD-eBooks
on Demand LIDA 2007, Dubrovnik, Hrvatska, 27.5.-3.6.2007.
URL: http://www.ffos.hr/lida/program/
- Kavčič-Čolić Alenka in Kragelj Matjaţ: 11. mednarodna
konferenca ECDL, Budimpešta, 16.-21. september
2007. Knjižničarske novice 17(okt.), 2007. URL:
http://www.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/oktober2007-
kazalo.asp
- Klasinc Janko, Svoljšak Sonja in Kavčič-Čolić Alenka: "Nova
storitev v NUK - digitalizacija knjig po naročilu (EOD - E-books
on Demand)." V: Knjižnice za prihodnost. Ljubljana : Zveza
bibliotekarskih društev Slovenije, 2007. - Str. 357-363.
Poleg navedenega je bilo objavljeno nekaj prispevkov v časniku Delo
in opravljen intervju na Radiu Slovenija v okviru programa “Alpe,
Donava, Jadran”. RTV je posnela tudi prispevek, ki ga bo predvajala
v letu 2008.
Cilj projekta je izgradnja celovitega sistema digitalne knjiţnice in
uresničitev naslednjih strategij: zasnova in vzpostavitev nacionalni
repozitorija (digitalnega arhiva) za trajno ohranjanje digitalne
kulturne dediščine; prek interneta zagotoviti dostopnost do gradiva,
objavljenega v digitalni obliki ali na klasičnih nosilcih s pomočjo
njihove pretvorbe v digitalno obliko (digitalizacija); nadaljnji razvoj
in upravljanje portala digitalne knjiţnice; zagotovitev infrastrukture
in tehnične podpore za digitalizacijo in trajno ohranjanje digitalne
dediščine; izobraţevanje za digitalno knjiţnico; vzpostavitev centrov
za digitalizacijo v partnerskih organizacijah; promocija digitalne
knjiţnice.
1. Delovni sklop (vodja: dr. Eva Kodrič-Dačić)
V letu 2007 je bil pripravljen vsebinski in časovni načrt izvedbe
modula Identifikacija in popis slovenske pisne kulturne dediščine, ki
bo v grobem obsegala naslednje segmente – definicijo pojma
pisne/knjiţne kulturne dediščine oziroma spomenika, popis knjiţnih
zbirk, ki imajo kulturnozgodovinsko vrednost, priprava navodil o
identifikaciji kulturnega spomenika, izdelava registra kulturne
dediščine, izdelava prioritet za digitalizacijo, izdelava prednostne
liste za digitalizacijo gradiva. Oblikovana je bila skupina cca 20
strokovnjakov, sodelavcev pri popisu knjiţničnih/pisnih zbirk po
Sloveniji in v zamejstvu. Na osnovi izdelanega koncepta podatkovne
zbirke smo pridobili predračun za izdelavo programske opreme.
Zaposlili smo zunanjega sodelavca in določila okvirni obseg in
vsebino njegovega dela. Potekali so okvirni dogovori za promocijo
modula: v dogovoru in s sodelovanjem zaloţbe, ki bi iz zbranega
gradiva natisnila vsaj tri monografije. Da bi laţje ocenili obseg
študije, smo začeli s pregledom zakonodaje s področja kulturne
dediščine.
3. Delovni sklop (vodja: mag. Alenka Kavčič-Čolić)
V okviru delovnega sklopa zasnove repozitorija za digitalne vsebine
smo analizirali različne rešitve, ki so dosegljive z odprto kodo oz. so
komercialne, in ki bi bile primerne za potrebe projekta. Pripravljena
sta bila specifikacija in predlog izvajanja delovnega sklopa.
82

EDL - European Digital Library
Vir financiranja: Evropska komisija,
program eVsebine Plus
Koordinator: Nemška nacionalna
knjiţnica
Koordinator s strani NUK in vodja
sklopa 3: dr. Maja Ţumer; sodelavca Jan
Pisanski in dr. Renata Šolar.
Čas izvajanja: 1.9.2006-29.2.2008
EDLnet
Oblikovan je in iplementiran portal za varno arhiviranje elektronskih
publikacij SVAROG ter pripravljena strategije internega in zunanjega
testiranja
5. delovni sklop (vodja: mag. Karmen Štular Sotošek)
V okviru delovnega sklopa je na osnovi strategije "Digitalna
knjiţnica Slovenije – dLib.si 2007-2010« pripravljen načrt
nadaljnjega razvoja portala in novih storitev ter vzpostavljena
delovna skupina. Od novih storitev je zasnovana in objavljena
računalniška publikacije e-Novice dLib.si, tudi v angleškem jeziku
(e-Newsletter).
6. delovni sklop (vodja: mag. Dare Balaţic)
Do konca leta je bilo organiziranih nekaj predstavitev portala
Digitalne knjiţnice Slovenije: na srečanju arhivistov DOKSIS 2007 v
Kranjski Gori, na regionalni konferenci ePSIplus, študentom FDV,
gimnazijskim knjiţničarjem, knjiţnici Šiška itd. Pripravljeno je bilo
in izvedeno enodnevno izobraţevanje za knjiţničarje. Pripravljena je
bila strategije promocije za leto 2008 za šolske knjiţnice skupaj z
Zavodom za šolstvo RS.
7. delovni sklop (vodja: mag. Zoran Krstulović): V okviru delovnega
sklopa so vzpostavljeni pogoji za organizacijsko in finančno vodenje
projekta. Podpisana je bila krovna pogodba med NUK in Sluţbo
vlade za evropske zadeve, pripravljen "Project implementation plan",
ustanovljen Projektni svet, pripravljena in podpisana Konzorcijska
pogodba, imenovani vodje delovnih sklopov, ustanovljen Izvršni
odbor ter zaposlen strokovni sodelavec na projektu. Vzporedno z
organizacijo dela smo v sodelovanju z Ministrstvom za finance
pripravili navodila za finančno vodenje projekta.
Dejavnosti 2. in 4. delovnega sklopa se bodo začele v letu 2008.
Namen projekta je nadaljevati delo v projektih TEL in TEL-ME-
MOR ter vključiti dodatnih devetih evropskih nacionalnih knjiţnic v
skupno Evropsko knjiţnico. Glavni cilj je poleg razširjanja skupne
platforme tudi omogočiti dodatne funkcionalnosti iskanja po
digitaliziranem gradivu ter dograditi večjezični dostop do digitalnih
vsebin, kar je vsebina tretjega sklopa.
Delo na prvem sklopu se je odvijalo od začetka projekta do konca
februarja 2007 in je obsegalo izdelavo prototipa GIS aplikacije.
Pripravljena je bila manjša zbirka digitaliziranih razglednic in
vmesnik, ki omogoča prikaz mesta, s katerega je bila razglednica
posneta, na digitaliziranem zemljevidu iz ustreznega obdobja.
Prototip je bil testno vključen v portal Evropska knjiţnica.
Delo na tretjem sklopu je obsegalo najprej analizo orodij za iskanje
po vsebini, predvsem geslovnikov in klasifikacijskih sistemov, ki jih
uporabljajo partnerske knjiţnice. Analiza kaţe moţnosti preslikav in
večjezične funkcionalnosti. Druga analiza je bila usmerjena v
preučevanje normativne kontrole, predvsem osebnih imen in
korporacij. Skupaj s strokovnjaki iz Švicarske nacionalne knjiţnice,
ki so nosilci razvoja orodja MACS (Multilingual Access to Subjects),
smo pripravili specifikacijo delovanja orodja v portalu in testirali
prototipe. V novembru smo organizirali delavnico na temo
večjezičnosti v Stockholmu. V sodelovanju z dr. Aalbergom (NTNU,
Trondheim, Norveška) smo pričeli z načrtovanjem algoritma za
ekstrakcijo entitet modela FZBZ iz zapisov Slovenske bibliografije.
V okviru sodelovanja v delovni skupini IFLE za harmonizacijo
knjiţničnih (FZBZ) in muzejskih (CIDOC CRM) konceptualnih
modelov smo proučevali moţnosti povezovanja na področju kulturne
dediščine.
Projekt smo prestavljali na mednarodnih konferencah LIDA
(Dubrovnik, maj 2007) in DELOS - Conference on Digital Libraries
(Pisa, februar 2007).
Namen projekta je vzpostaviti model sodelovanja med partnerji s
83

Vir(i) financiranja: Evropska komisija,
program eVsebine Plus
Glavni nosilec: Nizozemska Kraljeva
knjiţnica, Haag
Odgovorna oseba na projektu s strani
NUK: mag. Zoran Krstulović,
nacionalni predstavnik; sodelavka Breda
Karun, članica delovne skupine
Čas izvajanja: 1.7.2007-30.6.2009
Driver II
Vir(i) financiranja: 7. okvirni program
EU
Glavni nosilec: National and
Kapodistrian University of Athens
Odgovorna oseba na projektu s strani
NUK: mag. Alenka Kavčič-Čolić
Čas izvajanja: 1.12.2007-30.11.2009
PaperTreat - Evaluation of mass
deacidification processes
Vir(i) financiranja: 6. okvirni program
EU, SSPI-006584, NUK
Glavni nosilec: NUK
Vodja projekta: dr. Jana Kolar
Čas izvajanja: 1.8.2005-31.7.2008
SurveNIR. Near Infrared
Spectroscopy Tool for Collection
Surveying
Vir(i) financiranja: 6. okvirni program,
SSP3-006594, NUK
Glavni nosilec: dr. Matija Strlič,
Univerza v Ljubljani
Odgovorna oseba na projektu s strani
NUK: dr. Jana Kolar
Čas izvajanja: 1.8.2005-31.7.2008
TEL-ME-MOR: The European
Library: Modular Extensions for
Mediating Online Resources
Vir(i) financiranja: EK, 6. okvirni
program
Glavni nosilec: Die Deutsche Bibliothek
(Nemška nacionalna knjiţnica)
Odgovorna oseba na projektu s strani
NUK: mag. Zoran Krstulović
Čas izvajanja: 1.2.2005-31.1.2007
TELplus
Vir(i) financiranja: Evropska komisija,
program eVsebine Plus
Glavni nosilec: Estonska nacionalna
področja kulture (knjiţnice, muzeji, arhivi in avdio-vizualni sektor) s
ciljem zagotoviti interoperabilnost digitalnih vsebin s področja
kulture, kot podporo realizaciji izgradnje Evropske digitalne
knjiţnice (European Digital Library-EDL); doseči soglasje o načinu
izgradnje in definirati cilje izgradnje Evropske digitalne knjiţnice;
izgradnja moţnih organizacijskih, vodstvenih in poslovnih modelov
Evropske digitalne knjiţnice ter demonstracija le-teh partnerjem in
zainteresirani javnosti; uporabiti znanje in organizacijsko strukturo
Evropske knjiţnice (The European Library-TEL) za vzpostavitev
podobne institucije za Evropsko digitalno knjiţnico.
Projekt predstavlja nadaljevanje projekta Driver, ki je imel za cilj
povezovanje digitalnih repozitorijev sodelujočih partnerjev. Cilj
projekta Driver II je razširitev koncepta projekta Driver s
povezovanjem dodatnih treh partnerjev, Tehnične univerze na
Danskem, Univerze Minho iz Portugalske in NUK. Infrastruktura, ki
bi jo dodatno razvili na tem projektu, naj bi postavila temelje za
povezovanje novih repozitorijev in ustvarjanje evropske mreţe
vsebinsko in formalno zelo različnih digitalnih repozitorijev.
Projekt se je začel 1.12.2007, ţe decembra (17.-18.12.) pa je potekal
prvi sestanek na Univerzi v Atenah, od koder je glavni koordinator
projekta.
Cilj raziskovalnega projekta PaperTreat je izbrati najboljše metode
varovanja pisne kulturne dediščine na kislem papirju (med leti 1850-
1990). V sklopu projekta bo definiran obseg problema “kislih knjig”
v NUK, kar bo omogočilo izdelavo načrta njihovega varovanja. V
nadaljevanju bo definirano razmerje cene/učinkovitosti posameznih
masovnih metod, ki podaljšajo ţivljenjsko dobo ogroţenemu gradivu,
kot so hladna hramba, masovno razkislinjenje in dr. Opredeljene
bodo tudi metode za kontrolo kakovosti masovnega razkislinjenja.
Informacije o projektu: http://www.infosrvr.nuk.unilj.si/jana/papertreat/index.htm
V okviru projekta SurveNIR bo izdelan instrument za ovrednotenje
lastnosti papirja kot so kislost, mehanske lastnosti idr. Z napravo, ki
temelji na infra-rdeči spektometriji, bo moţno v nekaj sekundah
pridobiti podatke, ki so ključnega pomena za ukrepe na področju
varovanja gradiva. To bo omogočilo ponovljiv pregled stanja
knjiţnega fonda NUK.
Informacije o projektu: http://www.science4heritage.org/survenir/
V okviru projektov PaperTreat in SurveNIR so ţe bile razvite nove
analitske metode, ki so omogočile pregled stanja monografske zbirke
NUK.
Projekt TEL-ME-MOR se je zaključil 31.01.2007. Slovenija je imela
v projektu poseben status, saj je med ustanovnimi člani Evropske
knjiţnice. Imel je več ciljev. Podpiral je 10 nacionalnih knjiţnic iz
novih drţav članic, ki so bile partnerice v projektu, pri pridobivanju
statusa polnopravnih članic Evropske knjiţnice in vključitvijo
njihovih virov na skupni portal. Cilj je bil tudi zagotavljanju
poenotenega dostopa do elektronskih virov evropskih nacionalnih
knjiţnic in do njihovih storitev. V projektu je bil razvit večjezični
vmesnik in na ta način omogočeno uporabnikom iz novih drţav
članic, da uporabljajo spletno storitev v svojem jeziku. Projekt je tudi
osveščal in razširjal informacije glede moţnosti za sodelovanje v
prihodnjih projektih, ter spodbujal večje sodelovanje institucij in
organizacij iz novih drţav članic pri tekočih in prihodnjih razpisih, ki
jih objavlja Evropska komisija na področju kulturne dediščine in
učenja v okviru programa Tehnologij informacijske druţbe (IST).
Ciljni projekt za digitalne knjiţnice, ki ga podpira CENL, je del
načrta za spremembo Evropske knjiţnice (TEL) v Evropsko digitalno
knjiţnico (EDL) ter odpraviti teţave, ki ovirajo dostop do digitalnih
vsebin nacionalnih knjiţnic; zbirke in kataloge, ki so sedaj dostopni
84

knjiţnica
Odgovorna oseba na projektu s strani
NUK: Tine Musek
Čas izvajanja: 1.10.2007-30.9.2009
Strategy development for the
digitization of special collections
within the NUL in order to protect
and provide access to the Macedonian
written cultural heritage
Vir(i) financiranja: Avstrijski
znanstveni institut (ASO)
Glavni nosilec: NUK
Odgovorna oseba na projektu s strani
NUK: mag. Alenka Kavčič-Čolić
Čas izvajanja: 1.6.2007-30.6.2008
samo prek protokola Z 39.50, uskladiti s protokolom OAI za
izmenjavo metapodatkov (zaradi zajemanja digitalnih vsebin); uvesti
izboljšave na področju uporabnosti - prikaza rezultatov iskanja in
večjezičnosti; pridruţitev nacionalnih knjiţnic Bolgarije in Romunije
kot polnopravnih članic TEL. Eden od glavnih ciljev projekta je tudi
omogočiti dostop do 20 milijonov digitaliziranih strani z moţnostjo
iskanja po celotnem besedilu.
V okviru enoletnega projekta bosta partnerja Univerzitetna knjiţnica
v Gradcu, Avstriji, in NUK pomagali Nacionalni in univerzitetni
knjiţnici "Sv. Klemen Ohridski" v Skopju pri pripravi strategije za
digitalizacijo starega gradiva in izdelavi metodološkega okvira za
trajno ohranjanje elektronskih virov. Projekt se je začel 1.6.2007 in se
izvaja s sredstvi Avstrijskega znanstvenega instituta (ASO).
V letu 2007 smo se prvič vsi trije partnerji srečali v Ljubljani, kjer je
NUK poleg sestanka organiziral tudi delavnico za raziskovalce iz
Makedonije. Decembra (13.-14.) je Nacionalna in univerzitetna
knjiţnica "Sv. Klemen Ohridski" v Skopju organizirala delavnico za
digitalizacijo, v kateri sta bila glavna predavatelja mag. Alenka
Kavčič-Čolić (NUK) in Bruno Sperl (Univerzitetna knjiţnica v
Gradcu). V letu 2007 je bilo pripravljeno vmesno vsebinsko in
finančno poročilo
Projekti, ki so bili izbrani za sofinanciranje in bo zaĉetek izvajanja v letu 2008
podatki o projektu
ARROW - Accessible Registry of
Rights and Orphan Works in Europe
Vir(i) financiranja: eVsebinePlus
Glavni nosilec: AIE (Associazione
Italiana Editori)
Odgovorna oseba na projektu s strani
NUK: Alenka Kanič
Čas izvajanja: čakamo na podpis
pogodbe z Evropsko komisijo.
EDLocal
Vir(i) financiranja: Evropska komisija,
program eVsebine Plus, Mreţe
odličnosti
Glavni nosilec: MDR Partners, London,
Velika Britanija
Odgovorna oseba na projektu s strani
NUK: Breda Karun
Čas izvajanja: 2008-2011
ENTITLE
Vir(i) financiranja: Evropska komisija,
program Lifelong Learning
Glavni nosilec: MDR Partners, London,
Velika Britanija
Odgovorna oseba na projektu s strani
NUK: Breda Karun
Čas izvajanja: 1.1.2008-31.12.2009
MUSE
Vir(i) financiranja: Evropska komisija,
Kultura 2007
Glavni nosilec: Fondazione Giorgio
Cinni, Venezia, Italia
Odgovorna oseba na projektu s strani
NUK: mag. Simona Moličnik
Čas izvajanja: čakamo na podpis
pogodbe z Evropsko komisijo
vsebina projekta
Namen projekta je izdelava mednarodne baze podatkov, ki bo
vsebovala zanesljive informacije o statusu avtorskih pravic
individualnih del, in register del, pri katerih avtor ni znan (orphan
works). Cilj projekta je olajšati iskanje imetnikov avtorskih pravic,
identifikacija del, ki so v javni domeni oz. katerih avtor ni znan, ter
pomoč pri odpravljanju teţav, ki bi lahko nastale zaradi avtorskih
pravic ob digitalizaciji tovrstnih del.
Gre za projekt, ki se bo posvetil vključevanju vsebin lokalnih
kulturnih institucij v Evropsko Digitalno Knjiţnico. Projekt je bil
sprejet za sofinanciranje v letu 2007, pogodba z Evropsko komisijo
bo podpisana v letu 2008.
Namen projekta je podpreti vlogo splošnih knjiţnic v procesu
vseţivljenjskega učenja in povezati dobro prakso in iniciative,
predvsem na področju neformalnega učenja. V projektu se bo razvilo
orodje za merjenje vpliva splošnih knjiţnic v procesu
vseţivljenjskega učenja, pripravilo priporočila in smernice ter z
organizacijo delavnic v sodelujočih drţavah promoviralo neformalno
učenje v knjiţnicah. Projekt je bil v letu 2007 sprejet za
sofinanciranje in se bo začel z letom 2008.
Namen projekta je zdruţiti digitalne vsebine s področja scenske
glasbe vseh 16-tih evropskih partnerjev in narediti skupno aplikacijo
za dostop. Cilj projekta je oddaljen dostop do glasbeno scenskega
ţivljenja Evrope. Projekt je interdisciplinarno usmerjen, gre za
muzikološki, literarni, sociološki, estetski in informacijski pristop.
85

Projekti, ki so bili v letu 2007 prijavljeni na razpise Evropske komisije (rezultati še niso znani)
1. EoD (eBooks on Demand) (Predlog projekta poslan oktobra 2007 na razpis Evropske komisije
Kultura 2007). V okviru projekta EoD naj bi se omogočilo nadaljnje petletno financiranje storitve,
ki je bila uvedena s projektom DoD (Digitisation on Demand).
2. Musical Routes (Predlog projekta poslan oktobra 2007 na razpis Kultura 2007).
Cilj projekta je priprava in predstavitev prve opere italijanskega tipa, ki je bila napisana v Španiji.
Opera je nastala v sodelovanju med umetniki iz Italije, Španije in Portugalske in je pomemben
simbol evropske identitete in medkulturnega dialoga ter mobilnosti umetnikov po celotni Evropi.
Umetniki (pevci in izvajalci) bodo izbrani med mlajšimi umetniki v partnerskih deţelah na
projektu.
3. PENELOPE (PanEuropean Network of Electronic Libraries: OPtimised for Efficiency)
(Predlog projekta poslan na razpis 7. okvirnega programa EU).
Glavni strateški cilj projekta je izdelava vse-evropskega spletnega portala, ki bo omogočal dostop
do različnih vrst kulturnih vsebin (slike, video in avdio posnetki, besedila itd.) in bo proučil in
razvil načine za zmanjševanje informacijske zasičenosti pri uporabnikih digitalnih knjiţnic.
Raziskovalni projekt, ki je bil prijavljen na domaĉ razpis (rezultati še niso znani)
1. Slovenske knjige na trgu (Predlog poslan septembra 2007 Ministrstvu za kulturo)
Namen projekta je omogočiti zainteresiranim kupcem (fizičnim ali pravnim osebam, predvsem
knjigotrţcem in knjiţnicam) doma in v tujini informacijo o dobavljivih slovenskih knjigah in s tem
lahek in hiter nakup. Vsem zaloţnikom, posebej pa majhnim, srednjim in nekomercialnim, ki
nimajo razvite lastne prodajne mreţe, lahek in finančno dostopen način plasiranja svoje produkcije
na trgu. Knjigotrţcem bo olajšan dostop do informacij o publikacijah, ki so dobavljive na
slovenskem knjiţnem trgu, predvsem o njihovi ceni, nakladi in moţnostih nabave. Cilj projekta je
vzpostavitev in vzdrţevanje javno dostopne podatkovne baze Slovenske knjige na trgu kot
osrednjega dela prihodnjega spletnega portala Slovenske knjige, s čimer bo vzpostavljena
transparentna slika slovenske zaloţniške produkcije, ki bo močno olajšala dostop do slovenske
knjige njenim največjim kupcem, slovenskim splošnim in šolskim knjiţnicam. Nosilka projekta
naj bi bila Tanja Tuma (Zdruţenje zaloţnikov), v projektni skupini bi sodelovala še dva zaposlena
v NUK.
Prizadevanja za realizacijo projekta Slovenske knjige na trgu, ki ga je v okviru CRP v letih 2003-
2004 izpeljal NUK, so bila ţiva tudi v letu 2007. Z nadaljevanjem projekta se je ukvarjala dr. Eva
Kodrič-Dačić v sodelovanju s Tanjo Tuma, ki je kot predsednica Društva zaloţnikov prevzela
nosilstvo projekta. Po dogovorih z interesenti in potencialnimi financerji projekta je bil v letu 2006
ponovno izdelan osnutek in predlog projekta SKNT. Nosilec projekta naj bi bilo Društvo
zaloţnikov. Projekt je bil prijavljen na razpis MK. V začetku leta 2007 smo na iniciativo MK
projekt prijavili na razpis s področja bralne kulture. Projekt je sicer na razpisu prejel minimalna
sredstva, ki pa so bila preskromna za dokončanje v projektu zastavljenih nalog. Delo na projektu
je zato zastalo.
Raziskovalno-razvojne projektne naloge v okviru rednega programa
1. Razvid knjiţnic
V letu 2007 smo skupaj z Društvom Piff razvili programsko opremo za javno dostopno
podatkovno zbirko Razvid knjiţnic. e-Razvid knjiţnic je eden izmed modulov BibSiSta. Nabor
polj je bil narejen na osnovi določil Pravilnika o razvidu knjiţnic. V decembru smo modul testirali
in odpravljali zadnje pomanjkljivosti. Modul smo predstavili predstavnici Ministrstva za kulturo,
upoštevali pripombe in napravili načrt izvedbe vpisa v razvid. Ta je lahko narejen le na zahtevo
knjiţnic, potem ko so le-te prejele odločbo o razvitosti, ki jo izda za knjiţnico pristojno
ministrstvo. Načrtujemo, da bomo vpis v razvid vzpodbudili s pozivom v letu 2008.
Izvajalci: dr. Eva Kodrič-Dačić, mag. Stanislav Bahor, Društvo Piff
86

2. Etniĉne skupine - uporabniki splošnih knjiţnic v Republiki Sloveniji. Strategija razvoja.
Knjiţnična dejavnost ni razvita tako, da bi pripadniki etničnih skupin lahko v polni meri
uresničevali svoje knjiţnične pravice. Izdelana naj bi bila strategija razvoja knjiţnične dejavnost
za etnične skupine, organizacijo knjiţnične dejavnosti za etnične skupine v mreţi splošnih knjiţnic
in v knjiţničnem sistemu, pripravo strateških načrtov ter za zagotavljanje pogojev za njihovo
uresničevanje ter vrednotenje kakovosti storitev, ki jih knjiţnice opravljajo. Projektna naloga naj
bi se izvajala v obdobju 2007-2008. Projekt ni bil realiziran, je pa bila izdelana predstavitev
prizadevanj slovenskih splošnih knjiţnic za razvoj knjiţnične dejavnosti za etnične skupine
Promote equality through a library, ki smo jo predstavili na seji odbora IFLA sekcije za
multukulturno prebivalstvo (Ljubljana, 26. – 27. 2. 2007). Sodelovali smo tudi pri ovrednotenju
projekta Romi v šolski knjižnici in projekta Romi, povabljeni v knjižnico. Aktivnosti so bile
predstavljene na posvetovanjih, dana je bila pobuda za objavo bibliografije publikacij v romščini.
Izvajalec: dr. Silva Novljan
3. Popis »posebnih knjiţniĉnih zbirk« v slovenskih knjiţnicah
V slovenskem kulturnem prostoru nimamo natančnih informacij o tem, kje se hranijo posebne
zbirke knjiţničnega gradiva, ki imajo kulturno-zgodovinsko vrednost. Glede na to, da Nacionalni
program za kulturo med prioritetami navaja digitalizacijo gradiva ter vzpostavitev regijske
informacijske mreţe na nivoju regij, bi bilo nujno vedeti, kateri so najdragocenejši fondi naših
knjiţnic, ki si zasluţijo, da bi bili širše dostopni javnosti, tako z informacijami o samih zbirkah,
kot tudi bibliografskimi podatki, končni cilj pa je izdelava registra gradiva za digitalizacijo in
ponudbo prek Digitalne knjiţnice Slovenije. Projekt se je začel izvajati konec leta 2007 v okviru
projekta dLib.si, ki je sofinanciran iz Norveških finančnih mehanizmov.
7.3 Dejavnost na podroĉju razvoja slovenskih knjiţnic in knjiţniĉnega sistema
7.3.1 Politika na podroĉju razvoja slovenskih knjiţnic
Aktivnosti na področju razvoja slovenskih knjiţnic izvaja ali koordinira Center za razvoj knjiţnic. V
letu 2007 je izvajal zakonsko določene naloge kot so zbiranje, obdelava in posredovanje statističnih
podatkov o slovenskih knjiţnicah, vodenje razvida knjiţnic, priprava strokovnih podlag za sprejem
splošnih predpisov in strokovnih priporočil s področja knjiţničarstva ter koordinacija posebnih
dejavnosti osrednjih območnih knjiţnic. Pripravljal je mnenja, sodeloval v razvojno-raziskovalni in
izobraţevalni dejavnosti in sodeloval s knjiţnicami, pristojnimi ministrstvi itd. Strokovno pomoč
knjiţnicam so nudili tudi zaposleni v drugih oddelkih NUK, zlasti s svetovalno in izobraţevalno
dejavnostjo.
7.3.2 Prioritetni cilji na podroĉju razvoja knjiţnic in knjiţniĉnega sistema v letu 2007
- Vodenje nacionalne statistike na področju knjiţničarstva in statistično merjenje delovanja
knjiţnic.
- Vodenje razvida knjiţnic in izdajanje mnenj o izpolnjevanju pogojev za izvajanje javne sluţbe
na področju knjiţničarstva (prioritetno za področje splošnih knjiţnic).
- Spremljanje delovanja knjiţnic in skrb za strokovno pomoč knjiţnicam.
- Sodelovanje pri pripravi strokovnih osnov za sprejem predpisov in priporočil na področju
knjiţničarstva.
- Koordinacija posebnih nalog osrednjih območnih knjiţnic.
7.3.3 Uresniĉitev letnih ciljev
- Letni načrt statističnih raziskav in razvoja spletnega vmesnika BibSiSt je bil v celoti realiziran.
Uspelo nam je celo zmanjšati zamudo pri izdajanju publikacij Slovenske knjiţnice v številkah, ki
je nastala zaradi nezasedenih mest svetovalcev za knjiţnice in zaposlitve analitika za polovični
delovni čas. Do konca leta so bile pripravljena poročila o visokošolskih knjiţnicah za leta 2004-
2006.
- V letu 2007 smo načrtovali začetek vpisa v razvid knjiţnic. Z vpisom v razvid knjiţnic sicer v
dogovoru z Ministrstvom za kulturo nismo začeli, vendar smo pripravili programska orodja za
87

vzpostavitev podatkovne zbirke. Tekoče smo urejali arhiv razvida in zbrali ustanovne sklepe
splošnih knjiţnic.
- Zaradi krčenja števila delovnih mest v Centru in posebnih nalog osrednjih območnih knjiţnic, ki
naj bi poskrbele za strokovno pomoč knjiţnicam na svojih območjih, za leto 2007 nismo
načrtovali aktivnosti na tem področju. Vendar se je izkazalo, da knjiţnice še vedno potrebujejo
svetovanje in pomoč. Kot je razvidno iz poročila, so te aktivnosti tudi v letu 2007 terjale
precejšnje angaţiranje delavcev centra.
- Izdelava podzakonskih aktov in predpisov je odvisna predvsem od zahtev in dinamike ministrstev.
Za leto 2007 smo načrtovali sodelovanje pri pripravi manjkajočih podzakonskih aktov Zakona o
knjiţničarstvu in pri spremembah obstoječih, vendar se je Center med letom moral prilagoditi
drugačnim potrebam ministrstev. Da bi uskladili delo na tem področju, smo zaprosili ministrstva,
naj predlagajo raziskovalne teme za prihodnje leto. Ministrstvo za kulturo je posredovalo
predloge, ki smo jih upoštevali v načrtu Centra za leto 2008.
- Koordinacijska dejavnost območnih knjiţnic je v letu 2007 zašla v začasno krizo, ki se je
nakazovala ţe v letu 2006. Ta se je kazala v precejšnjih teţavah pri usklajevanju program dela za
leto 2007 in nekatere naloge, ki bi naj bile izvedene v sodelovanju NUK in območnih knjiţnic niso
bile realizirane (posvet o domoznanstvu, celoten program KAMRE). Nekaj nesporazumov med
akterji se je med letom razčistilo in boljši način komuniciranja je vodil v ponovno skupno
oblikovanje programov za leto 2008. Nenačrtovano je Center na zahtevo Ministrstva za kulturo
izdelal študijo o uresničevanju posebnih nalog OOK (http://www.nuk.unilj.si/dokumenti/kis/anallizaook10_07.pdf
).
7.3.4 Statistiĉne meritve delovanja knjiţnic
Zbiranje podatkov o dejavnosti slovenskih knjiţnic
Statistična merjena dejavnosti knjiţnic izvaja NUK - CeZaR na osnovi določb Zakona o knjiţničarstvu
in Zakona o drţavni statistiki. V letu 2007 smo bili uvrščeni v Letni program statističnih raziskovanj
za 2008 Statističnega urada RS. Merili smo delovanje splošnih, visokošolskih in specialnih knjiţnic.
Meritve dejavnosti šolskih knjiţnic je izvedel SURS. Statistične meritve, obdelavo in objavo zbranih
podatkov smo tudi v tem letu izvajali v skladu Letnim načrtom statističnih raziskovanj za leto 2007.
Statistične raziskave delovanja slovenskih knjiţnic so prioritetna naloga CeZaR, ki ji je tudi v letu
2007 posvetili primerno pozornost. Ker ţelimo pridobiti relevantne podatke in jih obdelati v
sprejemljivem času (to je v okviru terminov, ki jih vsako leto navedemo v načrtu statističnih
raziskovanj), je bilo v letu 2007 v proces vključenih večino delavcev Centra:
- analitik in bibliotekar, ki pripravlja predlog vprašalnika in predlaga iskalne količine, ki so
skladne z aktualnimi standardi ter skrbi za pravilno obdelavo in promocijo zbranih podatkov
(Slovenske knjiţnice v številkah, www, pregledna tabela…),
- bibliotekarji, ki predlagajo definicijo iskalnih količin, predlagajo zbiranje novih iskalnih
količin glede na potrebe knjiţničnega sistema in ugotavljajo, ali in v kakšni obliki je mogoče
določene količine zbrati,
- vodja Centra kot koordinator dejavnosti,
- obdelovalec statističnih podatkov, ki prepisuje iskane količine iz vprašalnikov v tabele.
Zaradi učinkov, ki jih ima na delo knjiţnic razvoj informacijske tehnologije, predvsem elektronskih
virov, pa tudi zaradi spremenjenega razumevanja druţbe do knjiţnic (predvsem v smislu povečanih
zahtev po storitvah knjiţnic), je treba statistične meritve dejavnosti knjiţnic letno spreminjati. Razlog
za spreminjanje vprašalnikov so tudi spremembe ISO standardov (nova različica ISO 2789 je bila
sprejeta leta 2006).
Pri oblikovanju vprašalnikov in pri določanju metodologije merjenja so sodelovali zainteresirani
predstavniki visokošolskih in splošnih knjiţnic, organizirani v dve delovni skupini.
V letu 2007 smo se še posebej angaţirali pri izvedbi meritev o stanju šolskih knjiţnic. V letu 2006 bi
se morale izvesti meritve o delu šolskih knjiţnic za poročevalsko leto 2005, vendar zaradi revizije dela
Statističnega urada RS na področju kulture, kamor sodijo tudi meritve o delu šolskih knjiţnic, meritve
88

niso bile izvedene. Na vztrajanje Centra za razvoj knjiţnic in po pridobitvi podpore s strani
Nacionalnega sveta za knjiţnično dejavnost ter Ministrstva za šolstvo in šport je vseeno prišlo do
dogovora s Statističnim uradom RS. Statistične meritve o delu šolskih knjiţnic so bile tako izvedene
leta 2007 in sicer o delovanju šolskih knjiţnic v letu 2006.
Posebno pozornost smo posvečali razvoju interaktivnega spletnega vmesnika BibSiSt. V letu 2007
smo na ta način ţe izvedli meritve dejavnosti splošnih in visokošolskih knjiţnic.
Izvedba statistiĉnih meritev
Vsebina in obseg vprašalnikov ter metode merjenja: v skladu s strateškimi usmeritvami drţavne
statistike poskušamo čim manj obremenjevati poročevalske enote in zato meriti le količine, ki so
potrebne. Zato smo ţe v letu 2006 pozvali Zvezo splošnih knjiţnic in za knjiţnice pristojna
ministrstva, naj nam pošljejo pripombe. V letu 2007 smo bistveno skrčili število merjenih količin pri
vprašalnik za splošne knjiţnice. Predvsem smo izločili poročanje o podatkih, ki jih lahko po potrebi
tudi za pretekla leta pridobimo iz sistema COBISS.
Na novo smo oblikovali statistični vprašalnik za NUK, ki vključuje kvantitativno merljive zakonske
naloge knjiţnice. Količine in kazalniki, ki jih merimo, so določene na osnovi ustreznih ISO
standardov. Vprašalnik smo usklajevali s predstavniki NUK, vendar končna odločitev o vprašalniku še
ni bila sprejeta. Sodelovali smo tudi pri oblikovanju statističnih vprašalnikov za šolske knjiţnice in se
v ta namen udeleţili več sestankov na SURS. Pri oblikovanju vprašalnika za splošne knjiţnice smo
sodelovali z Zvezo splošnih knjiţnic, ki je dala svoje predloge o spremembi vprašalnika. Oblikovali
smo dve delovni skupini (splošne in visokošolske knjiţnice) in zaradi problematike merjenja
posameznih količin sklicali več sestankov. Izdelali oziroma dopolnili smo iskalne parametre za
ugotavljanje prirasta gradiva v sistemu COBISS in iskalne parametre za podatke o izdelavi
bibliografij. Dopolnili smo definicije pojmov, ki se nanašajo na načine dopolnjevanja gradiva.
Na našo pobudo je IZUM izdelal nove statistične tabele, ki omogočajo določitev tipičnega tedna
knjiţnice glede na obisk in število izposoje. Tako smo dobili pripomoček, na osnovi katerega bodo
knjiţnice lahko merile količine, ki jih sicer ne merijo celo leto oziroma bi bile celoletne meritve preveč
zamudne.
Evidentiranje poroĉevalskih enot: število poročevalskih enot od katerih smo za leto 2006 zahtevali
podatke je bilo naslednje: 61 splošnih knjiţnic (vrnjenih 61 vprašalnikov), 62 visokošolskih knjiţnic
(vrnjenih 62 vprašalnikov), 131 specialnih knjiţnic (vrnjenih 108 vprašalnikov), 1 nacionalna
knjiţnica. Aţurirani so bili naslovi vseh poročevalskih enot, prav tako mailing liste za posamezne
vrste knjiţnic. Za meritve leta 2008 smo dopolnili seznam poročevalskih enot specialnih knjiţnic, ker
bomo v meritve vključili tudi cerkvene in samostanske knjiţnice, kar pomeni cca 50 novih
poročevalskih enot.
Obdelava podatkov: vprašalnike so izpolnile vse splošne in visokošolske knjiţnice. Odziv knjiţnic je
bil najslabši pri specialnih knjiţnicah, saj v zahtevanem roku ni vrnilo vprašalnika 69 od 131 knjiţnic.
Po izvedenih telefonskih reklamacijah (46), je bilo stanje bistveno boljše, saj smo zbrali 108
vprašalnikov. Vrnjeni statistični vprašalniki so bili pregledani, izvedene so bile reklamacije
domnevnih nepravilnosti in dopolnjeni s popravki. Ker so bila merjenja za visokošolske in splošne
knjiţnice ţe izvedena v okviru BibSiST, je bilo treba prepisati le podatke za specialne knjiţnice. Več
dela je bilo z oblikovanjem tabel, saj smo za leto 2006 na spletu (http://www.nuk.unilj.si/nuk3.asp?id=320835512
) objavili bistveno več podatkov za splošne in visokošolske knjiţnice kot
prejšnja leta.
Pomoĉ knjiţnicam pri izpolnjevanju vprašalnikov: vse knjiţnice smo pisno obvestili o začetku
meritev in jih opozorili na seminarje o izpolnjevanju vprašalnikov, ki jih organizira Center.
Vprašalniki z navodili za izpolnjevanje in seznamom elektronskih virov so bili objavljeni na spletni
strani NUK, iskalne parametre pa smo knjiţnicam posredovali po elektronski pošti. Delavci CeZaR pa
so izvedli tudi tri seminarje za izpolnjevanje vprašalnikov (1.3.2007 za visokošolske, 2.3.2006 za
splošne in 13. 3. 2007 za NUK). Seminarje je vodila E. Kodrič-Dačić ob sodelovanju S. Bahorja in S.
89

Dekleve. Kljub temu so bili potrebni še dopolnilni nasveti, ki so jih knjiţnice dobile po telefonu in
elektronski pošti.
Meritve dejavnosti šolskih knjiţnic: v letu 2007 so bile izvedene meritve o delu šolskih knjiţnic za
poročevalsko leto 2006. V začetku leta 2007 smo pripravili predlog aţuriranega vprašalnika in ga po
uskladitvi z Ministrstvom za šolstvo in šport ter Zavodom za šolstvo RS posredovali Statističnemu
uradu RS. V času izvedbe meritev je knjiţničarjem nudil ustrezno strokovno pomoč pri izpolnjevanju
vprašalnikov. Obdelavo podatkov izvaja Statistični urad RS in bo zaključena v januarju 2008. Ker
Statistični urad predlaga, naj bi se statistični podatki zbirali v okviru posameznih resorjev, smo imeli v
zvezi s tem sestanek na Uradu za šolstvo. Pripravili smo predlog raziskav, ki bi jih bilo potrebno
izvesti na področju šolskih knjiţnic in predračun za razvoj programske opreme in izvedbo statističnih
meritev za šolske knjiţnice.
Razvoj internetnega vmesnika za zbiranje statistiĉnih vprašalnikov BibSiSt-online: v začetku leta
smo s partnerjem Društvom Piff, s katerim smo v letu 2006 izdelali programsko opremo za izvajanje
statističnih meritev, podpisali pogodbo o nadaljnjem sodelovanju pri razvoju programskega paketa
BibSiSt (http://bibsist.nuk.uni-lj.si/ ). Prevzeli smo primopredajni dokument in naredili točen načrt
dela za razvoj sistema do konca leta 2007 in v letu 2008. Vse leto smo sodelovali pri razvoju sistema.
V letu 2007 smo vključili v meritve BibSiSt splošne in visokošolske knjiţnice. Meritve so bile
uspešne, saj so knjiţnice na nov sistem zbiranja podatkov pozitivno odzvale. Do roka so vprašalnike
izpolnile vse splošne knjiţnice razen ene, med visokošolskimi knjiţnicami ni pravočasno izpolnilo
vprašalnika 11 knjiţnic. Zato so bili podatki o teh dveh vrstah knjiţnic dostopni ţe konec marca, kar je
v primerjavi z ročnim zbiranjem in obdelavo velik napredek.
Zaradi promocije smo se dogovarjali o predstavitvi programskega paketa BibSiSt z NSKD in Uradom
za šolstvo. Predavanje na seji NSKD je bilo uspešno izvedeno.
Objavljanje statistiĉnih podatkov: podatki so bili objavljeni v tiskani in elektronski obliki. Kot
tiskane so izšle publikacije: Splošne knjiţnice. Poročilo za leto 2006 (100 izvodov), Splošne knjiţnice
v letu 2006 (zgibanka), Slovenske knjiţnice v letu 2005 (zbirna tabela) in Vzajemni katalog 2005
(zbirna tabela). V elektronski obliki so bile na spletni strani objavljene publikacije: Slovenske
knjiţnice v številkah (http://www.nuk.uni-lj.si/nuk3.asp?id=320835512) . V letu 2007 smo nadaljevali
tudi z objavami Slovenske knjiţnice v številkah v pdf. obliki na spletni strani NUK.
Publikacije o splošnih knjiţnicah smo poslali vsem osrednjim splošnim knjiţnicam in uradnim
sluţbam, ki so odgovorne za razvoj knjiţničarstva ter Statističnemu uradu RS. V elektronski obliki
smo objavili vprašalnik in poročilo na spletni strani NUK ter arhivirali podatke na cederomu. Podatke
o knjiţnicah smo posredovali tudi Mestni občini Ljubljana in Statističnemu uradu RS.
7.3.5 Vodenje razvida knjiţnic
V letu 2007 smo načrtovali začetek vpisa v razvid knjiţnic. Z vpisom v razvid knjiţnic sicer v
dogovoru z Ministrstvom za kulturo nismo začeli, vendar smo pripravili programska orodja za
vzpostavitev podatkovne zbirke. Vodenje razvida knjiţnic zahteva izvajanje treh različnih sklopov
dejavnosti: vzpostavitev in dopolnjevanje javno dostopne podatkovne zbirke e-Razvid knjiţnic,
meritve razvitosti knjiţnic za oblikovanje mnenj o izpolnjevanju pogojev, določenih v Pravilniku o
pogojih za izvajanje knjiţnične dejavnosti kot javne sluţbe ter določanje sigl oziroma evidenčnih
številk.
Vodenje razvida knjiţnic je naloga, ki jo NUK določa Zakon o knjiţničarstvu. V javno dostopno bazo
knjiţnic (e-Razvid knjiţnic) NUK vpisuje vse knjiţnice, ki izvajajo knjiţnično dejavnost kot javno
sluţbo in pri tem izpolnjujejo pogoje Pravilnika o pogojih za izvajanje knjiţnične dejavnosti kot javne
sluţbe (v nadaljevanju Pravilnik). Vrste podatkov, ki jih vsebuje baza in način vodenja podatkovne
baze sta predpisana s Pravilnikom o razvidu knjiţnic. Vpis v razvid izvrši NUK na zahtevo knjiţnice,
ki mora predloţiti več dokumentov, med drugim tudi odločbo za knjiţnico pristojnega ministrstva o
njeni razvitosti. Ministrstvo izda odločbo na osnovi mnenja, ki mu ga je posredoval CeZaR. Mnenje je
izdelano na osnovi meritev, ki jih je glede na Pravilnik treba izvajati vsaka tri leta. Prva mnenja o
razvitosti je izdal CeZaR na osnovi stanja leta 2002. Prve meritve razvitosti knjiţnic glede na
normative določene v Pravilniku so bile izvedene v letu 2004, na osnovi katerih je CeZaR izdelal
90

mnenja in jih posredoval za knjiţnice pristojnim ministrstvom. Izdanih je bilo 1.294 mnenj. Naslednje
meritve razvitosti so bile po pravilniku predvidene za leto 2005. Ker pristojna ministrstva izdaje mnenj
niso zahtevala, smo za vsak primer statistične vprašalnike o delu knjiţnic za leto 2005 dopolnili še s
podatki, ki so potrebni za izdajanje mnenj za razvid. Zahtevo za oblikovanje mnenj je leta 2006 dalo le
Ministrstvo za kulturo in sicer za splošne knjiţnice ter za specialne knjiţnice s področja kulture. Izdali
smo 412 mnenj. V letu 2007 smo bili dejavni tako pri razvoju programske opreme za vzpostavitev
podatkovne zbirke, kot tudi na področju meritev razvitosti knjiţnic:
e-Razvid knjiţnic: v letu 2007 smo skupaj z Društvom Piff razvili programsko opremo e-Razvid
knjiţnic, ki je eden izmed modulov BibSiSta. Nabor polj je bil narejen na osnovi določil Pravilnika o
razvidu knjiţnic. V decembru smo modul testirali in odpravljali zadnje pomanjkljivosti. Modul smo
predstavili predstavnici Ministrstva za kulturo, upoštevali pripombe in napravili načrt izvedbe vpisa v
razvid. Ta je lahko narejen le na zahtevo knjiţnic, potem ko so le-te prejele odločbo o razvitosti, ki jo
izda pristojno ministrstvo. Arhivirali smo odločbe o razvitosti knjiţnic, ki nam jih je posredovalo
Ministrstvo za kulturo. Za potrebe razvida smo zbrali tudi dosegljive oziroma javno objavljene
ustanovne akte splošnih knjiţnic.
Meritve razvitosti in oblikovanje mnenj: v prvih dneh leta smo Ministrstvu za kulturo posredovali
378 mnenj o razvitosti splošnih knjiţnic. Na osnovi zbranih podatkov smo izdelali primerjavo
razvitosti z letom 2002, ko je bila opravljena prva meritev. Ministrstvu za kulturo smo na zahtevo
poslali tudi mnenja v elektronski obliki.
Ministrstvi, pristojni za šolske in visokošolske knjiţnice ter za specialne knjiţnice, ki ne sodijo v
pristojnost Ministrstva za kulturo, odločb o razvitosti za leto 2002 še nista izdali. Predstavniki Centra
so pristojne na to večkrat opozorili.
Z razvijalcem programske opreme smo pripravili načrt dela in finančno oceno računalniško podprtih
meritev za izdelavo mnenj o razvitosti knjiţnic. V razvoj programske opreme smo vključili tudi
izdelavo odločb, ki jih izdajajo za knjiţnice pristojna ministrstva.
7.3.6 Strokovna pomoĉ knjiţnicam
Svetovalna dejavnost Centra za razvoj knjiţnic, za leto 2007 ni bila vključena v načrt dela NUK, saj
naj bi pomoč knjiţnicam nudile osrednje območne knjiţnice. Kljub temu so zaradi potreb knjiţnic
svetovalci centra to dejavnost izvajali. Največje število svetovanj se je nanašalo na statistične meritve.
Poleg problematike, ki se je nanašala na posamezne tipe knjiţnic so svetovalci svetovali oziroma
posredovali informacije s področij gradnje in opremljanja knjiţnic, avtorsko pravnih zadev, zgodovine
knjiţnic, fondov NUK, obveznega izvoda, zaradi obravnave razvoja programov za razvijanje bralne
kulture, domoznanstva, spletnih strani knjiţnic ipd. Svetovanja smo izvajali v pisni in ustni obliki, tudi
v okviru obiskov knjiţnic. V letu 2007 so sodelavci centra skupaj evidentirali 805 svetovanj (654 po
telefonu, 132 pisnih, 9 na sestankih v NUK in 10 ob ogledu knjiţnice).
Del problematike smo razreševali s predavanji in seminarji (63 ur predavanj, večinoma v okviru
tečajev NUK, pa tudi v obliki samostojnih predavanj) ter z objavo prispevkov v strokovnih
publikacijah (17 znanstvenih, strokovnih in poljudnih člankov, strokovnih analiz in poročil).
7.3.7 Sodelovanje pri pripravi strokovnih osnov za sprejem predpisov in priporoĉil na podroĉju
knjiţniĉarstva
Glede na stanje in potrebe v letu 2006 je bilo za leto 2007 načrtovano delo na naslednjih štirih
dokumentih:
- analiza Zakona o knjiţničarstvu z vidika potrebnih sprememb,
- predlog sprememb Pravilnika o izvajanju knjiţnične dejavnosti kot javne sluţbe,
- sodelovanje pri pripravi pravilnika o bibliotekarskih izpitih,
- sodelovanje pri pripravi izhodišč za nacionalno strategijo razvoja knjiţničnega sistema.
Pristojno ministrstvo omenjene problematike v letu 2007 zaradi drugih prioritet še ni reševalo in je,
poleg podzakonskih aktov in standardov, ki so ostali nerealizirani iz preteklega leta (pravilnik o
merilih za delovanje splošnih knjiţnic, navodilo NUK o ugotavljanju lastnosti kulturnega spomenika,
standardi za šolske knjiţnice, standardi za visokošolske knjiţnice) tudi to področje ostalo še neurejeno.
91

Nenačrtovano pa je potekalo delo na naslednjih področjih:
Priprava standardov za šolske knjiţnice: delavec Centra je kot član Nacionalnega sveta za
knjiţnično dejavnost v letu 2007 (do oktobra 2007, ko mu je mandat prenehal) vodil delovno
skupino za pripravo standardov za šolske knjiţnice. Pripravil je tudi ustrezna delovna gradiva.
Delo delovne skupine je bilo začasno prekinjeno, ker je MŠŠ začel s posodabljanjem učnih
načrtov za osnovno šolo in gimnazijo, ki ga vodi Drţavna komisija za kroskurikularno prenovo.
Pregled zakonskih osnov, ki dajejo NUK pristojnosti za sprejem strokovnih smernic in način
njihovega sprejemanja: pripravili smo pregled zakonskih osnov, na osnovi katerih nacionalna
knjiţnica sprejema strokovne odločitve, ki so obvezujoče za knjiţnični sistem in predlagali
protokol sprejemanja strokovnih smernic v NUK.
Pregledali smo predlog tarifnih skupin in tipičnih delovnih mest za področje knjiţničarstva v
Zakonu o plačah v javnem sektorju in pripravili mnenje.
V letu 2007 je Center za razvoj knjiţnic aktivno sodeloval s subjekti, ki vplivajo na delo knjiţnic:
Nacionalnim svetom za knjiţnično dejavnost, Ministrstvom za kulturo, Ministrstvom za šolstvo in
šport, Uradom za šolstvo, Zavodom za šolstvo RS, Statističnim uradom RS, Komisijo za priznavanje
kvalifikacij bibliotekarske stroke, ZBDS in njenimi sekcijami, Društvom slovenskih šolskih
knjiţničarjev, Zvezo splošnih knjiţnic, Sekcijo IBBY in Filozofsko fakulteto – Oddelek za
bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo Univerze v Ljubljani. Posredno so delavci centra
vplivali na razvoj knjiţnic in predpisov, ki določajo njihovo delovanje tudi z delom v različnih
domačih in tujih strokovnih telesih (komisijah, svetih, sekcijah).
7.4 Izvajanje koordinacijskih naloge za osrednje obmoĉne splošne knjiţnice
7.4.1 Politika na podroĉju koordinacije za osrednje obmoĉne knjiţnice
V skladu z zakonsko opredeljeno nalogo skrbi NUK za koordinacijo posebnih dejavnosti osrednjih
obmoĉnih splošnih knjiţnic in jim nudi potrebno strokovno pomoč pri razvoju njihovih svetovalnih
sluţb. Skupaj z območnimi knjiţnicami izvaja različne projekte ter organizira strokovno usposabljanje
za svetovalno delo knjiţnic. Dobršen del dejavnosti se tematsko navezuje na področje digitalizacije
kulturne dediščine, in sicer celotni projekt KAMRA, delo domoznanskih skupin in del usposabljanja
za regijske koordinatorje. Pri tem je naloga koordinacije OOK povezovati in usklajevati aktivnosti
osrednjih območnih knjiţnic, NUK in drugih akterjev s tega področja
7.4.2 Prioritetni letni cilji na podroĉju koordinacijskih nalog v letu 2007
- Strokovna pomoč oziroma svetovanje osrednjim območnim knjiţnicam.
- Koordinacija dejavnosti svetovalnih sluţb.
- Organizacija in vodenje strokovnega usposabljanja za svetovalno delo območnih knjiţnic in
vodenje skupnih projektov.
7.4.3 Uresniĉitev letnih ciljev
Koordinacijska dejavnost območnih knjiţnic je v letu 2007 zašla v začasno krizo, ki se je nakazovala
ţe v letu 2006. Ta se je kazala v precejšnjih teţavah pri usklajevanju program dela za leto 2007 in
nekatere naloge, ki bi naj bile izvedene v sodelovanju NUK in območnih knjiţnic niso bile realizirane
(posvet o domoznanstvu, celoten program KAMRE). Zveza splošnih knjiţnic je junija 2007
organizirala srečanje direktorjev knjiţnic, katerega tema je bilo izvajanje nalog območnosti,
sodelovanje NUK, območnih knjiţnic in knjiţnic v regijah. Na srečanju, pa tudi na kasnejših sestankih
tima OOK, se je razčistilo nekaj nesporazumov med akterji in boljši način komuniciranja je vodil v
ponovno skupno oblikovanje programov za leto 2008 in sicer na 3 nivojih:
- koordinacija OOK v okviru NUK,
- skupne naloge OOK v vseh regijah,
- specifične naloge, ki jih definira vsaka OOK posebej.
92

Tak način dela se je v letu 2006 pokazal za uspešnega, saj je tako planiranje kot izvajanje večjega dela
nalog v regijah usklajeno, pri tem pa dopušča knjiţnicam dovolj samostojnosti za dejavnosti, ki so
prilagojene specifiki področij, ki jih pokrivajo.
7.4.4 Izvajanje koordinacijske dejavnosti
V letu 2003 je MK imenovalo 10 osrednjih območnih knjiţnic, večinoma nekdanje študijske knjiţnice,
ki morajo po Zakonu o knjiţničarstvu, poleg nalog, ki jih sicer izvajajo kot osrednje splošne knjiţnice,
v okviru regije izvajati še posebne naloge:
1. zagotavljati povečan in zahtevnejši izbor knjiţničnega gradiva in informacij,
2. nuditi strokovno pomoč vsem knjiţnicam s svojega območja,
3. koordinirati zbiranje, obdelavo in hranjenje domoznanskega gradiva za svoje območje,
4. usmerjati izločeno knjiţnično gradivo s svojega območja.
Koordinacijo posebnih dejavnosti osrednjih območnih knjiţnic nalaga NUK Zakon o knjiţničarstvu,
naloge so opredeljene v Pravilniku o financiranju osrednjih območnih knjiţnic, natančneje pa začrtane
v dokumentu Poslanstvo in vizija OOK, ki so ga oblikovali direktorji in regijski koordinatorji na
skupni delavnici. Koordinacijo izvajanja posebnih nalog osrednjih območnih knjiţnic je tudi v letu
2007 izvajala B. Karun, delavka Centra za razvoj knjiţnic.
7.4.5 Izvedba naĉrtovanih aktivnosti pri koordinaciji osrednjih obmoĉnih knjiţnic
Sestanki: koordinatorka je organizirala 3 sestanke tima OOK, 2 sestanka domoznanske delovne
skupine in 1 sestanek skupine sistemskih administratorjev.
Izobraţevanje regijskih koordinatorjev:
- Delavnica Mednarodni projekt – nove možnosti razvoja dejavnosti in zaposlenih, izvedena 8.5.07,
vodila jo je Maja Radinovič Hajdič. To je ţe tretja delavnica na temo priprave in vodenja
projektov za člane tima OOK in je z njo bil zaključen ta cikel.
- Strokovna ekskurzija v danske regijske knjiţnice je bila izvedena 9.-15.9.07. Udeleţilo se jo je 10
regijskih koordinatorjev iz 9 območnih knjiţnic. Sredstva je koordinatorka območnosti pridobila
na EU programu Leonardo da Vinci/ Mobility.
- Predstavitev primerov dobre prakse, na katerem so območne knjiţnice predstavile posamezne
segmente izvajanja območnosti, ki so se pokazali kot uspešni. Na srečanje so bile povabljene vse
splošne knjiţnice. Predstavitev je bila 26.4.07, udeleţilo se jo je 16 udeleţencev.
Koordinacija domoznanske dejavnosti: je potekala po načrtu, sprejetem spomladi 2005. V okviru
koordinacije OOK je bila oblikovana skupina za domoznanstvo, ki je definirala glavna domoznanska
problemska področja in naredila načrt njihovega reševanja. Ta področja so: analiza stanja
domoznanske dejavnosti in priprava strategije domoznanske dejavnosti v Sloveniji; vsebinska
obdelava domoznanskega gradiva; organizacija zbiranja domoznanskega gradiva in koordinirane
obdelave domoznanskega gradiva; analitična obdelava serijskih publikacij; obdelava drobnih tiskov in
rokopisov.
V letu 2007 so bile dokončane še zadnje od treh smernic, ki so jih pripravile delovne skupine
(Smernice za pridobivanje domoznanskega gradiva v splošnih knjižnicah). Izvedena je bila anketa o
stanju domoznanske dejavnosti v splošnih knjiţnicah, rezultati so bili obdelani ob koncu leta.
Koordinacija dela skupine sistemskih administratorjev: skupina sistemskih administratorjev je
delovala neformalno do novembra 2007, ko je tim OOK odločil, da jo formalizira kot eno od delovnih
skupin, ki jih koordinira NUK, saj se je pokazalo, da neformalno delovanje ni najbolj učinkovito.
Načrtovan popis računalniške in komunikacijske opremljenosti v regijah bo zato dokončan šele v letu
2008.
Koordinacija projekta izgradnje portala KAMRA: kriza znotraj tima OOK se je še posebej
odraţala pri delu na projektu izgradnje portala KAMRA. Kljub dolgotrajnim procesom in teţavah z
dogovarjanjem, je bilo v letu 2007 doseţeno naslednje:
- z izvajalcem, podjetjem MC ingeniring je bila doseţena izvensodna poravnava in s tem prekinjeno
sodelovanje,
93

- z novim izvajalcem, podjetjem hgi je bil doseţen dogovor o nadaljevanju dela na portalu,
- Ustanovljen je bil Konzorcij portala KAMRA in izvoljeni njegovi organi.
Delo na portalu in vnos vsebin je celo leto mirovalo.
Izvajanje koordinacije in posebnih nalog osrednjih obmoĉnih knjiţnic v obdobju 2003-2006:
izven plana dela je bilo junija 2007 pripravljeno poročilo o delu NUK in območnih knjiţnic in
obravnavano na sestanku tima OOK novembra 2007. Poročilo je dostopno na spletni strani NUK.
Zakon o obveznem izvodu publikacij: v začetku leta so OOK problematizirale določbe novega
zakona o obveznem izvodu publikacij, češ da gradivo ne ustreza njihovim potrebam. Za sestanek, ki
ga je na to temo pripravilo Ministrstvo za kulturo, smo izven načrta dela pripravili krajšo analizo
stanja
8 Dejavnost na podroĉju nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema
8.1 Politika knjiţnice na podroĉju nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema
V skladu z Zakonom o knjiţničarstvu NUK v nacionalnem vzajemnem bibliografskem sistemu
koordinira priprave strokovnih osnov s svojega delovnega področja, razvija strokovne osnove
vzajemnega kataloga v sodelovanju s knjiţničnim informacijskim servisom, organizira strokovna
izobraţevanja in svetovanja na področju dejavnosti, ki jih opravlja za nacionalni vzajemni
bibliografski sistem, ugotavlja usposobljenost strokovnih delavcev knjiţnic za sodelovanje v vzajemni
katalogizaciji v sodelovanju s knjiţničnim informacijskim servisom ter skrbi za kontrolo kvalitete in
redakcijo bibliografskih zapisov v vzajemnem katalogu.
8.2 Prioritetni cilji na podroĉju nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema v letu 2007
- Implementacija UDC MRF 2001 v vzajemnem katalogu v sodelovanju z Institutom
informacijskih znanosti Maribor.
- Sodelovanje pri redakciji Geslovnika COBISS v sodelovanju z Institutom informacijskih
znanosti Maribor.
- Priprava prevodov standardov in priročnikov potrebnih za delo knjiţničarjev v vzajemnem
katalogu.
8.3 Uresniĉitev letnih ciljev
- Prevod Universal Decimal Classification Master Reference File 2001 (UDC MRF) je od 3.1.2007
dostopen na spletni strani NUK oz. na naslovu http://www.nuk.uni-lj.si/udk. V 2007 smo izvajali
izobraţevanja za uporabo UDC MRF, z referatom smo se udeleţili mednarodne konference
Information Access for the Global Community o univerzalni decimalni klasifikaciji v Den Haagu
od 4. do 6., junija 2007. NUK je sodeloval tudi pri organizaciji posvetovanja o uporabi UDK
(Knjiţnica Beţigrad, 14.11.2007), na katerem je D. Rozman sodelovala s prispevkom o moţnostih
uporabe UDK v vzajemnem katalogu. Pozornost je bila posvečena tudi pripravam strokovnih
osnov normativne kontrole predmetnih oznak vzajemnega kataloga in gradnji sistema normativne
kontrole predmetnih oznak. Implementacija UDC MRF 2001 v vzajemnem katalogu je bila
opravljena v sodelovanju z IZUM. Obvezni šifrant v polju 627$c je bil redigiran in usklajen s
prevodom UDC MRF 2001 ter implementiran v vzajemni sistem.
- NUK je v letu 2007 sodeloval z IZUM pri izdelavi splošnega geslovnika COBISS.SI in
dejavnostih na področju normativne kontrole predmetnih oznak vzajemnega kataloga. Na sestanku
v IZUM in ob obisku M. Zalokarja (IZUM) v Oddelku za vsebinsko obdelavo v NUK, so potekali
dogovoru o sodelovanju pri razvoju geslovnika vzajemnega kataloga. D. Vrhovšek je začel sredi
oktobra 2007 vnašati zemljepisna imena v Splošni geslovnik COBISS in do konca leta vnesel 313
zemljepisnih imen.
- Glede priprave strokovnih osnov za normativno kontrolo predmetnih oznak je potrebno izpostaviti
tudi sodelovanje vodje Oddelka za vsebinsko obdelavo NUK mag. D. Rozman in prof. A Šauperl
94

iz Oddelka za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo, ki sta proučevali problem pre
in postkoordiniranosti in napisali prispevek za posvetovanje ZBDS na Bledu, T. Kovač in M.
Ločniškar Fidler (Knjiţnica Beţigrad) pa sta proučili in v referatu predstavili vsebinski opis
videofilmov.
- V letu 2007 smo nadaljevali z rednim pregledovanjem in dopolnjevanjem Spletnega splošnega
slovenskega geslovnika (SSSG). V SSSG smo vključili 369 novih osebnih imen in 48 kazalk za
osebna imena in ga dopolnili z 15 novimi rodbinskimi imeni. Tematskim predmetnim oznakam
smo v letu 2007 dodali 321 novih predmetnih oznak in 41 novih pripadajočih kazalk. Novim
predmetnim oznakam smo dodali tudi 392 novih UDK vrstilcev. Konec leta 2007 je SSSG
vseboval 10.021 tematskih predmetnih oznak in 502 pripadajočih kazalk za tematske predmetne
oznake, okoli 7.600 osebnih imen in 149 rodbinskih imen. Skupno je spletni geslovnik vseboval
17.700 predmetnih oznak, 1.689 pripadajočih kazalk in 16.876 UDK vrstilcev. Poleg tega je bilo v
letu 2007 v SSSG vnesenih okoli 300 popravkov predmetnih oznak ali UDK vrstilcev.
- Na področju formalne obdelave so potekale raziskave v zvezi z oblikovanjem koncepta novega
mednarodnega pravilnika za katalogizacijo, ki je še vedno v fazi osnutka. Raziskovalka iz NUK je
aktivno sodelovala pri njegovi pripravi. Poleg tega smo spremljali novosti in razvoj na področju
mednarodnih standardov, katalogizacijskih pravilnikov ter formatov za bibliografsko obdelavo
knjiţničnega gradiva.
- Kot uspešno ocenjujemo tudi sodelovanje NUK v postopkih preverjanja kandidatov za aktivno
udeleţbo v sistemu COBISS. Sodelovanje med NUK in IZUM je potekalo pri pripravi in izvedbi
tečajev in pripravi gradiv za licenčne izpite, pregledovanju testnih zapisov ter svetovanju
kandidatom.
Podrobneje so posamezne aktivnosti predstavljene v poglavju 7.
9 Dejavnost na podroĉju knjiţniĉnega sistema Univerze v Ljubljani
9.1 Politika knjiţnice na podroĉju nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema
Naloge NUK kot univerzitetne knjiţnice opredeljuje Zakon o knjiţničarstvu, podrobneje pa Pogodba o
pridruţenem članstvu NUK v Univerzi v Ljubljani. Kot univerzitetna knjiţnica skrbi NUK za:
temeljno zbirko domače in tujejezične strokovne literature, potrebne za izvajanje pedagoškega in
znanstveno-raziskovalnega procesa na ljubljanski univerzi (pri tem namenja posebno pozornost
zagotavljanju elektronskih virov in njihovi dostopnosti za uporabnike z univerze); izgradnjo in
upravljanje zbirke visokošolskih del, ki so publicirana na matični univerzi oz. so njihovi avtorji
zaposleni na tej univerzi; koordinirano delovanje knjiţničnega sistema ljubljanske univerze (pri čemer
aktivno sodeluje v delu Komisije za razvoj knjiţničnega sistema UL ter pripravi strokovnega gradiva
za seje, in z ostalimi knjiţnicami, članicami KIS UL); dvig informacijske pismenosti študentov in
zaposlenih na ljubljanski univerzi z organizacijo izobraţevanja o iskanju, vrednotenju, izbiri in
uporabi različnih vrst in oblik informacijskih virov.
Iz strateškega načrta 2004-2008 izhaja, da se NUK v okviru svoje univerzitetne funkcije prioritetno
usmerja na skrb za usklajeno nabavo elektronskih virov in koordinirano nabavo klasičnih virov med
knjiţnicami ljubljanske univerze; ureditev članskega razmerja za zaposlene na univerzi (tj.
vzpostavitev enotne izkaznice za zaposlene); sodelovanje pri izgradnji digitalne knjiţnice univerze in
skupnega portala knjiţnic; pedagoško funkcijo knjiţnice tj. izvajanje različnih oblik izobraţevanja za
informacijsko pismenost udeleţencev visokošolskega izobraţevanja.
9.2 Prioritetni cilji na podroĉju izvajanja univerzitetne funkcije v letu 2007
- Sodelovanje z vodstvom Univerze pri načrtovanju dejavnosti na področju knjiţnične
dejavnosti UL.
- Strokovna podpora dejavnosti Komisije za razvoj knjiţničnega sistema UL.
- Strokovna podpora pri izdelavi strateškega načrta KIS UL 2007-2010 in strokovnih
standardov za delovanje in vrednotenje visokošolskih knjiţnic UL.
95

- Sistematična ureditev pridobivanja obveznega izvoda tiskanih in elektronskih publikacij UL v
skladu z Zakonom o obveznem izvodu publikacij in vzpostavitev digitalnega arhiva
doktorskih disertacij UL.
- Sodelovanje v promocijskih aktivnostih KIS UL.
- Spremljanje delovanja in razvoja visokošolskih knjiţnic UL z zbiranjem statističnih podatkov
in evalvacijskimi študijami.
- Sodelovanje pri vzpostavitvi in upravljanju "zdruţevalnega iskalnika" in hipertekstovnega
povezovalnika.
- Sodelovanje v projektu vzpostavitve Digitalne knjiţnice UL.
- Sodelovanje v aktivnostih za vzpostavitev enotne izkaznice zaposlenih na UL za uporabo
knjiţničnega sistema UL.
9.3 Uresniĉitev letnih ciljev
- Sodelovanje z vodstvom UL ocenjujemo kot uspešno, zaradi sodelovanja UL v projektih NUK, se
je poglobilo tudi sodelovanje z nekaterimi članicami UL.
- Na področju upravljanja KIS UL so knjiţničarji UL dobili samostojno komisijo senata, tj.
Komisijo za razvoj knjiţničnega sistema (KRKS), ki je začela delovati v oktobru 2006. NUK je bil
v letu 2007 s svojimi predstavniki aktivno vključen v dejavnost Komisije:
- aktivnosti delovne skupine za upravljanje openURL povezovalnika in zdruţevalnega iskalnika
Metalib ter priprava strategije in vzpostavitev Digitalne knjiţnice UL.;
- dopolnjevanje spletne strani knjiţnic Univerze;
- priprava predloga za poenotenje medknjiţnične izposoje;
- aktivnosti delovne skupine za pripravo enotnega modela nakupa elektronskih virov na UL
(mag. Karmen Štular Sotošek) - skupina je pripravila vprašalnik o stanju e-virov na UL;
- dogovori glede nabave elektronskih informacijski informacijskih virov;
- članica KRKS (M. Ambroţič) se je redno udeleţevala sej komisije in raznih dogodkov v
okviru UL.
- NUK je visokošolske zavode obveščal o določilih novega zakona o obveznem izvodu, v okviru
projekta DIZZIS pa zlasti na obveznost oddajanja obveznega izvoda e-publikacij. Spoštovanje
določil zakona je bilo v letu 2007 še dokaj slabo.
- Digitalna zbirka visokošolskih del UL (magisteriji, doktorati) je bila vzpostavljena in dostopna
prek portala dLib.si.
- NUK je sodeloval v različnih promocijskih akcijah knjiţnic UL in pri promociji portala DiKUL.
- Delovanje knjiţnic UL je ustrezno spremljal Center za razvoj knjiţnic.
- Priprava priporočil za delovanje visokošolskih knjiţnic se v okviru UL v letu 2007 zaradi drugih
prioritet še ni začela.
- UL še ni sprejela odločitve glede identifikacijskega dokumenta zaposlenih na UL, zato do
dogovora glede enotne knjiţnične izkaznice v letu 2007 še ni prišlo.
Na področju storitev za uporabnike je NUK posebno pozornost posvečal ravno uporabnikom z UL
(zagotavljanje oddaljenega dostopa do elektronskih informacijskih virov brez članstva v NUK,
priprava informativnega gradiva za uporabnike, izobraţevanje uporabnikov). Podatki o uporabi e-
virov NUK na daljavo kaţejo skokovito rast njihove uporabe in zelo dober sprejem storitve pri
uporabnikih. Glede na vedno večjo ponudbo elektronskih storitev in zagotavljanje oddaljenega
dostopa do e-virov (uporabnikom se ni treba včlaniti v NUK, da bi lahko uporabljali njegove vire), je
število t. i. fizičnih članov in obiskovalcev z UL v letu 2007 prvič začelo upadati. Med uporabniki
NUK je bilo 73% študentov, med katerimi jih je 91% z UL (največ s Filozofske fakultete). Tudi v letu
2007 je bil zabeleţen še vedno velik obisk čitalniških prostorov, zlasti v času izpitnih rokov (npr.
obisk Velike čitalnice). Brezplačnih tečajev o dostopu in uporabi e-virov so se udeleţevali preteţno
uporabniki z UL, zanje so bila pripravljena tudi razna informativna gradiva in obvestila o novih
informacijskih virih in storitvah na spletni strani NUK, knjiţnic UL in v Vestniku univerze.
Izvajanje univerzitetne funkcije NUK lahko ocenimo kot uspešno na področju zagotavljanja in
ponudbe elektronskih virov. V skladu z licenčnimi dogovori so vsi tuji e-viri neomejeno dosegljivi iz
vseh lokacij UL. Izjema so trije viri s področja psihologije, kjer je dostop omejen na lokacije štirih
96

fakultet UL in NUK. Za potrebe nakupa zbirke JSTOR kot del sofinanciranja UL smo pripravili
obširno dokumentacijo z utemeljitvijo in izvedli vse potrebno licenciranje. Licenčna pogodba je bila
poslana na univerzo v drugi polovici decembra. Zbirko JSTOR so si številne knjiţnice UL zaman
prizadevale naročiti ţe vrsto let prej, kajti cena za samostojni nakup zbirke je tako rekoč nedosegljiva.
Pričakujemo, da bo pogodba na univerzitetni ravni podpisana v prvih mesecih leta 2008.
Manj uspešen pa je bil NUK pri zagotavljanju tiskanih virov za potrebe pedagoškega in znanstvenoraziskovalnega
dela na UL, saj je zaradi pomanjkanja sredstev odpovedal precejšnje število tiskanih
serijskih publikacij in nabavil manj monografskih publikacij, kot je bilo načrtovano. Posledice novega
zakona o obveznem izvodu publikacij so se v letu 2007 najbolj drastično pokazale ravno na področju
virov za potrebe študentov in pedagoških delavcev, saj je NUK zaradi zmanjšanja števila obveznih
izvodov izgubil izvod publikacij za izposojo na dom (zlasti učbenikov in študijskega gradiva), velik
del visokošolskih zavodov pa določila zakona ni spoštoval in obveznega izvoda (tako tiskanih kot
elektronskih) publikacij ni oddajal NUK.
Oktobra 2006 je NUK v okviru CRP pridobil sredstva za projekt izgradnje digitalnih zbirk strokovnoznanstvenih
publikacij (DIZZIS), v katerega se je kot partnerica vključila UL, kar pomeni da bo v
obdobju 2007-2008 intenzivno sodeloval s posameznimi visokošolskimi zavodi kot ponudniki
digitalnih vsebin. Na portalu dLib.si je bila v letu 2007 vzpostavljena nova zbirka Visokošolska dela,
ki vključuje magistrska in doktorska dela UL.
10 Zaloţniška dejavnost
10.1 Politika izdajanja publikacij
NUK v okviru svoje zaloţniške dejavnosti izdaja Slovensko bibliografijo neprekinjeno od leta 1945,
le-ta izhaja v periodičnih razmakih v več serijah. Skrbi tudi za ustrezne strokovne prevode
mednarodnih standardov in njihovih dodatkov in posodobitev (npr. ISBD, UNIMARC) ter strokovnih
priročnikov. Publicira različne monografije, s katerimi predstavlja svoj bogati fond, izdaja več
periodičnih publikacij, v katerih obvešča strokovno javnost o tekočih dogajanjih in novostih, ter
poročila o stanju in razvoju slovenskih knjiţnic (splošnih, visokošolskih in specialnih). Mednarodni
javnosti so namenjene občasne novice - Novice=Newsletter NUK. Knjiţnica izvaja raznovrstno
razstavno dejavnost, ob kateri izidejo vsebinsko bogati katalogi. Pripravlja tudi krajše publikacije
(informacije za uporabnike knjiţnice, navodila za uporabo knjiţnice in njenih virov, strokovna pomoč
uporabnikom itd.) v obliki zloţenk, posameznih listov oz. brošur.
10.2 Prioritetni cilji na podroĉju izdajanja publikacij v letu 2007
- Redna izdelava in publiciranje Slovenske bibliografije, prioritetno v elektronski obliki.
- Publiciranje prevodov standardov in temeljnih priročnikov s področja bibliotekarstva in
informacijskih znanosti.
- Publiciranje izvirnih monografij s področja bibliotekarstva in informacijskih znanosti.
10.3 Uresniĉitev letnih ciljev
- Slovenska bibliografija je bila izdelana in publicirana v celoti, 4-krat je bila aţurirana v
elektronski obliki.
- Na področju publiciranja prevodov standardov in temeljnih priročnikov s področja bibliotekarstva
in informacijske znanosti je bil načrtovan prevod temeljnega splošnega standarda ISBD -
Consolidated edition. Do realizacije ni prišlo, ker omenjeni standard še ni izšel. Prevod načrtujemo
v letu 2008.
- V letu 2007 je področje publiciranja izvirnih monografij s področja bibliotekarstva in
informacijskih znanosti ostalo nerealizirano.
97

10.4 Izdane publikacije
Slovenska bibliografija je bila natisnjena v okviru 6 publikacij. Na področju izdajanja periodičnega
tiska smo izdali dvojno številko NUK novic / Newsletter, v letu 2007 pa smo postali tudi sozaloţnik
osrednje slovenske znanstvene revije na področju bibliotekarstva in informacijske znanosti, Knjiţnice.
Med bogato razstavno dejavnostjo omenimo izdajo obseţnega spremnega kataloga »Plečnikova vizija
Ljubljane – slovenskih Aten«, ki je izšel kot spremno gradivo istoimenske razstave. Ob razstavah so
bili tudi sicer publicirani katalogi in zgibanke, izdane so bile vse načrtovane periodične publikacije,
prav tako elektronske publikacije, dostopne na spletu.
Tabela 52: Izdane publikacije NUK v letu 2007
publikacija
število
AP/strani
naklada stroški (EUR) mat. stroški
na izvod
(EUR)
prodajna
cena (EUR)
Slovenska bibliografija (kpl.) 110
SB knjige 2006, št. 4 232 str. 300 1.332,00 4,44 25
SB register 264 str. 300 1.500,00 5,00 25
SB knjige 2007, št. 1 240 str. 300 1.128,00 3,76 25
SB knjige 2007, št. 2 208 str. 300 1.632,00 5,44 25
SB knjige 2007, št. 3 212 str. 300 1.296,00 4,32 25
SB A serij. publ. 2004, št. 58 184 str. 300 1.380,00 4,60 25
samostojne publikacije
Splošne knjiţnice. Poročilo za leto
2006
104 str. 100 832 8,32 brezplačno
periodiĉni tisk
Program izobraţevanja 2007 80 str. 500 884,10 1,77 brezplačno
Knjiţničarske novice
(12 številk, 2 dvojni)
384 str. 3.472 10.891,17 3,14 45
letna
naročnina
NUK Novice / Newsletter 12 str. 350 2.115,22 6,04 brezplačno
Knjiţnica / NUK sozaloţnik 4 št. 1.500 16.274,64 - -
katalogi/zgibanke ob razstavah
Da ne pride v pogin in pozabljenje :
Plečnikova vizija Ljubljane -
slovenskih Aten : arhitektov dar
knjiţnici / katalog + vabilo
79 str. + 2 326 +
296
3.828,98 11,19
(katalog)
Dr. Metod Turnšek 8 str. 300 1.187 3,96 brezplačno
Slovensko sveto pismo 8 str. 700 1.954 2,79 brezplačno
Jurij Japelj 8 str. 300 1.094,40 3,64 brezplačno
Prvi obvezni izvod na Slovenskem 8 str. 1000 2.456 2,45 brezplačno
Ideologija nacije v oblikovanju novih
osebnih dokumentov: Slovenija in
nekatere evropske drţave / katalog +
vabilo (slov. in angleška različica)
2 x 13 str. +
1
2 x 1000
+ 300
3.240 *
(račun bo
plačan v letu
2008)
elektronske publikacije
Knjige v tisku 12 številk - stroški dela - javno
dostopno na
internetu
Slovenska bibliografija
Univerzalna decimalna klasifikacija,
spletna izdaja
4 x
aţurirano
3,24
15,00
- - - javno
dostopno na
spletu
- - - - cena
dostopa
glede na
število
licenc (od
90 do 2.400
98

Knjiţničarske novice – elektronske 12 številk 113
uporabn.
imen
drugo
Splošne knjiţnice v letu 2006 /
zgibanka
6 str. po
potrebi
EUR)
1.538,46 - 30
letna
naročnina
- - brezplačno
11 Predstavitvena in promocijska dejavnost
11.1 Politika na podroĉju predstavitvene in promocijske dejavnosti
S predstavitveno dejavnostjo knjiţnica promovira slovensko pisno kulturno dediščino, z različnimi
promocijskimi prireditvami, objavami in medijskimi obvestili o informacijskih virih in storitvah pa
promovira svojo dejavnost v širšem prostoru.
11.2 Prioritetni letni cilji za 2007
- Organizacija razstav knjiţničnega gradiva NUK in promoviranje slovenske pisne kulturne
dediščine doma in v tujini.
- Promocija informacijskih virov in storitev v strokovni in širši javnosti.
11.3 Uresniĉitev letnih ciljev
- Program razstavne dejavnosti je bil uresničen v celoti. 6 razstav so pripravili zaposleni v NUK, z
zunanjimi sodelavci pa smo pripravili tudi 3 odmevne gostujoče razstave NUK in eno izven NUK.
Nerealizirana je ostala le Predstavitev razstave o Almi Karlin na Japonskem – avtor razstave je
prekinil delovno razmerje v NUK. Razstavno dejavnost je spremljala tudi zaloţniška dejavnost v
obliki priprave razstavnih zloţenk in katalogov ter medijska odmevnost ob omenjenih dogodkih.
- Izvedene so bile številne promocijske aktivnosti, od novinarskih konferenc, medijskih objav,
predstavitev dejavnosti knjiţnice ob obiskih pomembnih gostov, do vodenih ogledov knjiţnice itd.
11.4 Razstavna dejavnost
Cilj razstavne dejavnosti je bil tudi v letu 2007 promoviranje slovenske pisne kulturne dediščine.
Razstavno dejavnost sta zaznamovali dve smernici – odmevne razstave, ki so jih pripravili kolegi iz
NUK in gostujoče razstave. Med »domačimi« razstavami omenimo razstavo, posvečeno Pleĉnikovi
viziji Ljubljane, ki je bila odprta dva meseca. V Plečnikovem letu je bilo javnosti prvič na ogled 22
zemljevidov, ki jih je arhitekt podaril takratni Univerzitetni biblioteki. Poletni čas je zaznamovala
dokumentarna razstava Svetega pisma v slovenščini (od 16. do konca 20. stoletja), konec leta pa smo
sklenili z razstavo novih osebnih dokumentov. Razstava je prikazala slovenske osebne dokumente in
osebne dokumente nekaterih evropskih drţav. Razstava je bila zaradi aktualnega predsedovanja
Slovenije Evropski uniji podaljšana do 2. februarja 2008. Med gostujočimi razstavami omenimo
odmevno razstavo Vloga prevoda v razvoju slovenskega jezika in knjiţevnosti, ki smo jo pripravili
v sodelovanju s prof. dr. Nike Kocijančič – Pokorn s Filozofske fakultete. Otvoritev razstave je bila v
času evropskega kongresa prevodoslovcev, ki smo jih gostili na otvoritvi razstave in v prvih dneh po
otvoritvi.
Tabela 53: Obseg razstavne dejavnosti
naĉrtovano doseţeno
število razstav razstave, ki jih je pripravil NUK 6 6
razstave, izvedene v sodelovanju z NUK 1 1
gostujoĉe razstave izven NUK 1 0
gostujoĉe razstave v NUK 3 3
obseg razstav
(v dnevih)
razstave NUK (Razstavna dvorana)
razstave NUK (preddverje Velike ĉitalnice)
gostujoĉe razstave (skupaj)
178 dni
-
78 dni
99

Razstave, ki jih je pripravil NUK:
RAZSTAVNA DVORANA NUK
1. Da ne pride v pogin in pozabljenje: Pleĉnikova vizija Ljubljane - slovenskih Aten :
arhitektov dar knjiţnici. Avtor: Veselin Mišković (NUK). Kraj: Razstavna dvorana NUK.
Termin: 7. 2. – 7. 4. 2007.
2. Dr. Metod Turnšek – vsestranski kulturni delavec, povezovalec Slovencev. Avtorica: dr.
Rozina Švent (NUK). Kraj: Razstavna dvorana NUK. Termin: 24. 4. – 19. 5. 2007.
3. Slovensko sveto pismo. Avtor: dr. Mihael Glavan (NUK). Kraj: Razstavna dvorana NUK.
Termin: 28. 6. – 28. 8.2007.
4. Lepa zvezda slovenskega slovstva: ob 200-letnici smrti Jurija Japlja. Avtor: mag. Marijan
Rupert (NUK). Kraj: Razstavna dvorana NUK. Termin: 25. 10. – 20. 11. 2007.
5. Prvi obvezni izvod na Slovenskem. Avtorja: Irena Sešek (NUK), Samo Kristan (NUK). Kraj:
Razstavna dvorana NUK. Termin: 26. 11. – 8. 12. 2007
6. Ideologija nacije v oblikovanju novih osebnih dokumentov: Slovenija in nekatere
evropske drţave. Avtor: Veselin Mišković (NUK). Kraj: Razstavna dvorana NUK. Termin:
13. 12. 2007 – 2. 2. 2008.
Gostujoče razstave v NUK:
1. Mandala. Avtorici: Vanda Omejc, Gabrijela Ţeleznik. Kraj: Razstavna dvorana NUK.
Termin: 13. 1. – 31. 1. 2007.
2. Dr. Branko Suhy, akad. slikar. Avtor: dr. Branko Suhy. Kraj: Razstavna dvorana NUK.
Termin: 24. 5. – 23. 6. 2007.
3. Vloga prevoda v razvoju slovenskega jezika in knjiţevnosti. Avtorica: dr. Nike Kocijančič-
Pokorn. Kraj: Razstavna dvorana NUK. Termin: 4. 9. – 13. 10. 2007.
Gostujoče razstave izven NUK:
1. Razstava knjig o arhitekturi iz 18. stoletja v okviru razstave »Arhitektura 18. stoletja na
Slovenskem« Avtor: Veselin Mišković. Kraj: Arhitekturni muzej, grad Fuţine. Termin: 9. 5. -
20. 8. 2007.
Nerealizirane razstave:
1. Predstavitev razstave Alme M. Karlin na Japonskem. Avtor: Gregor Erjavec.
Tabela 54: Stroški predstavitvene dejavnosti v NUK v letu 2007*
dogodek ĉasovni okvir stroški* v EUR prihodek
razstave, ki jih je pripravil NUK
Da ne pride v pogin in pozabljenje : 7. 2. – 7. 4. 2007 5.165,71 -
Plečnikova vizija Ljubljane -
slovenskih Aten
Dr. Metod Turnšek 24. 4. – 19.5. 2007 365,18 -
Slovensko sveto pismo 28. 6. – 28. 8.2007 1.433,23 -
Jurij Japelj 25. 10. – 20. 11. 2007 433,40 -
Prvi obvezni izvod na Slovenskem 26. 11. – 8. 12. 2007 -
Ideologija nacije v oblikovanju novih
-
osebnih dokumentov 13. 12. 2007 – 2. 2. 2008 1.078,05
gostujoĉe razstave v NUK
Mandala 13.1. – 31. 1.2007 - -
Dr. Branko Suhy, akad. slikar. 24.5. – 23. 6. 2007 - -
Vloga prevoda v razvoju slovenskega
- -
jezika in knjiţevnosti 4. 9. – 13. 10. 2007
gostujoĉe razstave izven NUK
Razstava knjig o arhitekturi iz 18. - -
100

stoletja v okviru razstave »Arhitektura
18. stoletja na Slovenskem« 9. 5. - 20. 8. 2007
publikacije, zgibanke
Strategija digitalne knjiţnice - 1.323,00 brezplačno
Slovenske knjiţnice v številkah - ovitki - 234,48 brezplačno
ostalo -
Slovenski knjiţni sejem + razstava 200
let obveznega izvoda 28. 11. – 2. 12. 2007
3.697,50 418,95
Kaj je knjiga 19.4.–12.12. 2007 1.072,12 -
Nova celostna podoba NUK:
- vizitke
- oblikovanje CGP
- oblikovanje poslovnih tiskovin
799,32
9.408,96
1.348,62
Prodajalna NUK:
- čestitke in vizitke
- razglednice NUK
- darilne vrečke
- monografija Zakladi NUK (ponatis)
3.405,60
935,06
1.226,54
2.169,09
Splošne knjiţnice v letu 2006 (zgibanka) - tisk po potrebi brezplačno
Zgibanka NUK (v ovitku) 1.752,00 -
Predstavitvena knjiţica NUK 1.389,50 brezplačno
Tourist guide (predstavitev) 403,20 -
Turistični ogledi 16. 6. – 18. 8. 2007 949,00 1588,58
* V zgornji tabeli niso upoštevani stroški, ki so nastali pri izdaji katalogov ali zloţenk. Le-ti so upoštevani pri
zaloţniški dejavnosti.
11.5 Aktivnosti za promocijo NUK in njegove dejavnosti
Promocijska dejavnost knjiţnice je potekala v različnih oblikah in ob različnih priloţnostih: po
klasični poti z objavami, sodelovanjem s televizijo, radiem in tiskanimi mediji ter z udeleţbo
zaposlenih na različnih strokovnih srečanjih. Turistični ogledi Plečnikove stavbe za turiste so postali v
poletnih mesecih ţe dobro ustaljena praksa. Za ustrezno promocijo omenjenega dogodka smo
poskrbeli s pripravo turističnih letakov v angleškem in slovenskem jeziku.
Med promocijskimi dejavnostmi izpostavljamo le nekatere:
- Aktivno smo se predstavili na 23. slovenskem knjiţnem sejmu z osrednjo temo – 200-letnico
obveznega izvoda na Slovenskem. V okviru sejma smo organizirali debatno kavarno z naslovom:
»Verba volant, littera scripta manent, bibliothecae servant: besede letijo, zapisano ostane,
knjiţnice hranijo«. Na knjiţnem sejmu pa smo predstavili tudi našo novo storitev: e-knjige po
naročilu.
- V Veliki čitalnici smo organizirali 6 odmevnih »Pogovorov o knjigi« z naslednjimi sogovorci:
akademikom dr. Tinetom Hribarjem, akademikom Tomaţem Šalamunom, psihoanalitikom dr.
Mladenom Dolarjem, teologom dr. Edvardom Kovačem, literarnim teoretikom dr. Jankom Kosom
in zgodovinarjem dr. Jankom Prunkom. Pogovore, ki jih je vodil Gorazd Kocijančič.
- Portal dLib.si je na razpisu NETKO 2007 za najboljšo poslovno spletno stran v kategoriji Mediji
informacijski portali prejel bronasto priznanje.
- Na dnevu odprtih vrat smo med ostalimi dejavnostmi (2 vodenima ogledoma, »amnestijo« za
zamudnike) organizirali tiskovno konferenco, na kateri smo predstavili Supraseljski kodeks, ki je
bil na zadnjem zasedanju Unescove komisije za program »Spomin sveta« uvrščen na istoimenski
seznam kot prvi dokument v lasti kake kulturne ustanove.
- v Razstavni dvorani smo pred svetovnim dnevom knjige (23. 4.) organizirali tiskovno konferenco,
na kateri smo podpisali pogodbo z diamantnim sponzorjem, podjetjem Mercator d.d. v akciji
Posvojite knjigo. Podjetje je posvojilo dediščino velikana slovenske knjiţevnosti, Ivana Cankarja.
- V Plečnikovem letu je Arhitekturni muzej organiziral 12 brezplačnih strokovnih vodstev v vseh
pomembnih Plečnikovih stavbah v Ljubljani – v NUK so bila kot v prvem spomeniku organizirana
3 strokovna vodstva s kar 230 udeleţenci – ta februarski obisk (3. 2.) udeleţencev smo izkoristili
tudi za dobro promocijo razstave Plečnikove vizije Ljubljane (7. 2.).
101

- Skupaj z Arhitekturnim muzejem smo priredili okroglo mizo o Plečnikovem darilu avgusta 1943
NUK – 22 načrtih slovenskih Aten, ki jih je leta 1943 podaril Univerzitetni biblioteki. Na okrogli
mizi so sodelovali nekateri ugledni strokovnjaki in poznavalci Plečnikovega dela: Fedja Košir,
Vladimir Braco Mušič, Damjan Prelovšek, Boštjan Vuga, Gojko Zupan in drugi. Razpravljavci so
se dotaknili zanimanja tujine za Plečnika in prispevek tujine v času tako imenovanega novega,
bliţnjega branja njegovih stvaritev in ugotavljali, v kolikšni meri jih je bil slovenski prostor
sposoben reflektirati.
- Z gradivom Rokopisne zbirke smo sodelovali še na naslednjih razstavah: Stalni razstavi v
Verskem muzeju v Stični, na Proslavi Dneva reformacije, oktober 2007, na razstavi Od škofije do
Škofije, Pokrajinski muzej Celje, december 2007 ter na Razstavi o A. T. Linhartu, Radovljica,
december 2007.
- V okviru sekcije IFLA za informacijsko tehnologijo smo objavili več prispevkov, v katerih
predstavljamo NUK in Slovenijo.
- V letu 2007 se je začel v Rokopisni zbirki seminar Oddelka za primerjalno knjiţevnost z
naslovom Kulturna zgodovina, ki ga skupaj organizirata prof. dr. Tone Smolej (FF) in vodja
zbirke mag. Marijan Rupert. Seminar obiskuje 16 študentov FF.
- Leto 2007 smo izkoristili tudi za obseţno promocijo slovenskega prevoda tabel Univerzalne
decimalne klasifikacije (UDCMRF 2001) po celi Sloveniji.
- Aktivno smo sodelovali na Študentski areni, ki predstavlja dejavnost UL.
- Sodelovali smo v številnih radijskih in televizijskih oddajah.
11.6 Vodeni ogledi knjiţnice
V NUK izvajamo vodene oglede knjiţnice v promocijske in izobraţevalne namene za šole in
izobraţevalne ustanove vseh vrst in stopenj, strokovne/bibliotekarske skupine in na prošnjo Protokola
RS, ki pogosto pripelje na ogled pomembne obiske iz politične sfere. Vodene oglede je izvajala
skupina 10 strokovnih sodelavcev NUK (Dare Balaţic, Urška Drofenik, Helena Janeţič, Martina
Kerec, Samo Kristan, Matjaţ Lulik, Boris Rifl, Marjeta Šušterčič, Virna Vidic-Ratković in Damjana
Vovk), delo skupine pa je koordiniral mag. Dare Balaţic.
Programi ogledov se večkrat razlikujejo, pač glede na ţelje vsakokratnih obiskovalcev, krajši/daljši
čas, in poleg splošnega ogleda ter razlage funkcij knjiţnice pogosto obiščejo še kakšno izmed
posebnih zbirk, ali pa je ogled kombiniran s predstavitvijo informacijskih virov in iskanja podatkov v
računalniški učilnici. Vedno več je tudi obiskov skupin, ki si ţelijo ogledati NUK le kot Plečnikovo
stvaritev brez razlage delovanja knjiţnice, npr. arhitekti, študenti arhitekture, umetnostni
zgodovinarji… Leta 2007 je omenjena skupina izvedla 140 vodenih ogledov s 3.004 udeleţenci. (v
letu 2006: 118 skupin z 2.863 udeleţenci). Posebne zbirke in nekateri drugi oddelki, ki tudi
predstavljajo svoje delo in fonde obiskovalcem, pa so izvedli še 146 predstavitev s 1.971 udeleţenci.
Ogledi knjiţnice so bili organizirani tudi za obiskovalce iz tujine. Med pomembnejše obiske iz tujine
sodijo:
- 26. in 27. februar: IFLA Section on Library Services to Multicultural Populations (dvodnevni
sestanek sekcije pri IFLA v NUK);
- 15. maj: skupina 25 knjiţničarjev s Kosova, večinoma iz splošnih knjiţnic, ki so bili v NUK na
enodnevnem izobraţevanju;
- 5. junij: Marjatta Morin in Raija Hiivala, SVEFI (Sverigefinska Hoghskolan), Haparand
(Švedska);
- 6. junij: skupina študentov in profesorjev z University of North Carolina, Chapel Hill (ZDA), ki so
si ogledali tudi kartografsko in rokopisno zbirko;
- 11. junij: nizozemski in slovenski Protokol v zvezi s pripravami na obisk nizozemskega
prestolonasledniškega para jeseni;
- 12. julij: udeleţenci Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ki so si ogledali tudi
razstavo »Slovensko sveto pismo«;
- 10. september: Flavia Prodi, soproga predsednika Sveta ministrov italijanske republike, v
spremstvu U. Bačovnik;
102

- 10. september: ogled za udeleţence projekta ASO (NUB Kliment Ohridski, Skopje/Makedonija,
UB Graz/Avstrija, NUK);
- 11. september: skupina albanskih bibliotekarjev in novinarjev;
- 27. september: Biljana Kosanović, Narodna biblioteka Srbije, Beograd;
- 3. oktober: Mike Huff, Information Resource Officer, Ambasada ZDA na Dunaju;
- 4. oktober: Nj. kraljeva visokost princ Willem-Alexander, princ Oranski, s soprogo;
- 26. oktober: Elchin Afandijev, podpredsednik vlade Azerbajdţana;
- 8. november: vodstvo NUB Kliment Ohridski, Skopje, Makedonija (M. Bošeski, ga.
Kostadinova);
- 14. november: vodstvo NUB BiH ( dr. I. Ovčina, mag. A. Rešidbegović, N. Hajdarović);
- 29. november: Ingrid Parent, Kanada (Assistant Deputy Minister for the Documentary Heritage
Collection Sector at Library and Archives Canada; Chair of the IFLA Section on National
Libraries);
- 9. december: obisk ruske znanstvenice dr. Khoroshkevich, Inštitut za slovanske študije pri Ruski
akademiji znanosti;
- 14. december: obisk predstavnic FEP (Federation of European Publishers; Anne Bergman-Tahon
in Céline D'Ambrosio).
11.7 Druge predstavitvene in promocijske dejavnosti
- Sodelovanje na Mednarodnem dnevu muzejev;
- Slovenski turistični portal: aţuriranje informacij o NUK;
- Posredovanje podatkov in fotografskega gradiva za NUK v publikacijah Central and South-
Eastern Europe 2008, London: Routledge, in Library World Records, 2. izdaja;
- Vprašalnik s podatki za NUK za objavo v 3. izdaji »Répertoire des bibliothèques nationales des
pays francophones«;
- Projekt Povezave-Connection: Nosilec projekta je društvo DS3P iz Maribora in se navezuje na
temo medkulturnega dialoga. Če bo projekt pridobil ustrezno financiranje, bo NUK v letu
medkulturnega dialoga in slovenskega predsedovanja EU gostil razstavo (146 avtorjev iz 27
drţav), poleg mednarodnega likovnega dogodka pa naj bi bilo izvedenih še nekaj spremnih
dogodkov;
- Proti koncu leta 2007 smo vzpostavili prve kontakte za dva mednarodno obarvana razstavna
projekta in sicer za češko literarno razstavo v NUK v času predsedovanja Češke republike EU
(prva polovica 2009, kontakt: Veleposlaništvo Češke republike v Ljubljani) ter Charles Nodier v
mediateki mesta Dole (Francija) v času francoskega predsedovanja EU (druga polovica leta 2008,
s posredovanjem Francoskega instituta v Ljubljani).
12 Mednarodna dejavnost
12.1 Politika na podroĉju mednarodne dejavnosti
Mednarodno sodelovanje je stalnica v delovanju NUK in poteka na različne načine. Knjiţnica
vzdrţuje stike z velikim številom nacionalnih, univerzitetnih in drugih znanstvenih knjiţnic, s katerimi
se zaradi skupnih interesov zdruţuje in srečuje v okviru evropskih ali mednarodnih strokovnih
organizacij in njihovih organov kot enakopraven partner v znanstveno-raziskovalnih projektih ter v
drugih iniciativah in vrstah partnerstva. Njeni predstavniki delujejo aktivno v različnih mednarodnih
organizacijah, z udeleţbo na mednarodnih strokovnih srečanjih pridobiva nova znanja in informacije, s
sodelovanjem v mednarodnih projektih razširja svoja partnerstva in zagotavlja dodatna sredstva za
razvoj njenih dejavnosti.
12.2 Prioritetni cilji v letu 2007
- Zagotavljanje sodelovanja članov mednarodnih delovnih skupin, komisij in odborov na
mednarodnih sestankih in konferencah.
- Podpiranje aktivne udeleţbe zaposlenih na mednarodnih strokovnih srečanjih.
103

- Zagotavljanje strokovnih obiskov na knjiţnih sejmih in v knjiţnicah, s katerimi ima NUK
sklenjene sporazume o sodelovanju in izmenjavi kadrov.
- Plačevanje članarin mednarodnim organizacijam s področja dejavnosti knjiţnice.
12.3 Uresniĉitev letnih ciljev
- Zaposleni so aktivno sodelovali v delu mednarodnih organov in se udeleţevali njihovih sestankov
in konferenc.
- Zagotovljeno je bilo sodelovanje zaposlenih na pomembnejših mednarodnih strokovnih srečanjih;
prioritetno je bilo podprto aktivno sodelovanje (referati in drugi prispevki).
- Zaposleni so se udeleţili pomembnejših knjiţnih sejmov in obiskali oz. se izpopolnjevali v tujih
knjiţnicah.
- Načrtovane članarine mednarodnim organizacijam s področja delovanja knjiţnice so bile plačane.
- Sodelovanje s tujimi nacionalnimi knjiţnicami je potekalo uspešno. Podpisan je bil sporazum o
sodelovanju s slovaško nacionalno knjiţnico.
- Zelo uspešni smo bili pri izvajanju mednarodnih projektov, predvsem na področjih ohranjanja
knjiţničnega gradiva, oblikovanja elektronskih arhivov in digitalnih knjiţnic.
12.4 Udeleţba na konferencah in sestankih mednarodnih zdruţenj
Zaposleni v NUK so se v letu 2007 v skladu z načrti udeleţili letnih konferenc in sestankov
mednarodnih zdruţenj oziroma organizacij, katerih člani so in pri katerih sodelujejo v vodstvenih
telesih ali delovnih skupinah. Prednost pri udeleţbi na mednarodnih konferencah, simpozijih ipd. so
imeli delavci, ki so na njih sodelovali aktivno. Zaposleni so v skladu z načrti obiskali tudi mednarodne
sejme knjiţne produkcije, sejme računalniške opreme ter tuje knjiţnice. Aktivno so delovali v okviru
mednarodnih zdruţenj in organizacij, izmenjava strokovnjakov s češko nacionalno knjiţnico pa se je
uspešno nadaljevala. V okviru mednarodnega sodelovanja so NUK obiskali strokovnjaki iz drugih
knjiţnic in drugi tuji gostje (Glej Priloga 4).
12.5 Plaĉilo ĉlanarin in mednarodna dejavnost
Plačane so bile ĉlanarine za naslednja mednarodna zdruţenja oz. organizacije:
- AIBM/IAML (International Association of Music Libraries, Archives and Documentation
Centres), http://www.iaml.info/
- Aslib (The Association for Information Management), http://www.aslib.co.uk/
- CENL (Conference of European National Librarians), http://www.cenl.org/
- eIFL.net (Electronic Information for Libraries), http://www.eifl.net/
- IASA (International Association of Sound and Audiovisual Archives), http://www.iasa-web.org/
- IBBY (International Board on Books for Young People), http://www.ibby.org/
- ICOM-CC (International Council of Museums – Committee for Conservation), http://www.icomcc.org/
- IFLA (International Federation of Library Associations and Institutions), http://www.ifla.org/
- IIPC (International Internet Preservation Consortium),
http://www.netpreserve.org/about/index.php
- ISBN (The International ISBN Agency), http://www.isbn-international.org/
- ISMN (The International ISMN Agency), http://www.ismn-international.org/
- ISSN (ISSN International Centre), http://www.issn.org/
- LIBER (Ligue des Bibliothèques Européennes de Recherche), http://www.libereurope.eu/
- TEL (The European Library), http://www.theeuropeanlibrary.org/portal/index.html
- UDC Consortium, http://www.udcc.org/
NUK je tudi član NAPLE (National Authorities on Public Libraries in Europe),
http://www.naple.info/, kjer se plačuje članarina bienalno; v nekaterih organizacijah je članstvo
brezplačno, npr. ELAG (European Library Automation Group), http://www.elag.org/ in CDNL
(Conference of Directors of National Libraries), http://www.nla.gov.au/initiatives/meetings/cdnl/.
104

Delovanje NUK v okviru mednarodnih zdruţenj oz. organizacij:
IFLA:
- 26. in 27. februarja 2007 smo v NUK gostili dvodnevni sestanek delovne skupine IFLA Section on
Library Services to Multicultural Populations, http://www.ifla.org/VII/s32/index.htm;
- Leto 2007 je bilo pri IFLA v znamenju volitev. Tako smo februarja posredovali predloge NUK za
članstvo v stalnih odborih (Standing Committees), maja pa so potekale volitve v Stalne odbore
posameznih sekcij. Junija smo posredovali še predloge NUK za volitve bodočega predsednika
(President-Elect) in Upravnega odbora (Governing Board). NUK ima po volitvah dva člana v
sekcijah (bibliografija in informacijska tehnologija);
- National Libraries Section Newsletter: posredovali smo novice o tekočem delovanju NUK za
objavo v biltenu sekcije, ki izide dvakrat letno; bile so objavljene v junijski številki,
http://www.ifla.org/VII/s1/news/s1-newsletter-June2007.pdf;
- IT Section SC, Newsletter: članica sekcije dr. Kavčič-Čolić je avgusta postala tajnica Odbora
sekcije za informacijsko tehnologijo. Sodelovala je pri pripravi biltena sekcije in pri tem objavila
dva prispevka: "E-Books on Demand," (ITS Newsletter, July 2007, URL:
http://www.ifla.org/VII/s21/news/ITSnewsletter_July_07.pdf) ter "Country profile: Slovenia" (ITS
Newsletter, Nov. 2007, str. 11-12. Bilten bo dosegljiv na spletni strani: URL:
http://www.ifla.org/VII/s21/index.htm. Sekcija je temeljito prenovila vsebine na svojih spletnih
straneh, objavljena sta bila tudi dva razpisa za referate za naslednjo generalno konferenco v
Quebecu, Kanada;
- Sodelovali smo v anketah dveh teles in sicer sta nam poslala vprašalnik IFLA/FAIFE (IFLA
Committee on Free Access to Information and Freedom of Expression) ter Stalni odbor sekcije
Library Theory and Research;
- Povabili so nas med člane sekcije Genealogy and Local History Section, vendar se zaradi finančnih
omejitev za to nismo odločili;
- Kot udeleţenci konference v Frankfurtu leta 2003 (IFLA Meeting of Experts on an International
Cataloguing Code) smo sodelovali in razpravljali o katalogizacijskih načelih (I. Kavčič);
- Udeleţili smo se 73. generalne konference z naslovom »Libraries for the future: Progress,
Development and Partnerships« v Durbanu, Juţna Afrika, 19. – 23.08.2007.
CENL:
- Ravnatelj se je udeleţil redne letne konference CENL, Svet direktorjev evropskih nacionalnih
knjiţnic, ki je potekala v Helsinkih (Finska) 27. in 28. septembra;
- Vse leto smo spremljali pobude in njihov razvoj na področju t.i. »Evropske digitalne knjiţnice«,
tako v okviru CENL, kakor tudi na ravni Evropske unije oziroma na sedeţu Evropske komisije;
- Sodelovali smo v dveh anketah, ki so bile izvedene v okviru CENL (Questionnaire on digitisation
activities, Use of digital cameras in reading rooms);
- V slovenščino smo prevedli več sporočil za medije, ki so nastala v sodelovanju CENL in Evropske
komisije ter jih posredovali v objavo medijem;
- Kot vsako leto, smo tudi lani pripravili letno poročilo v angleščini po shemi CENL,
http://www.nlib.ee/cenl/docs/annual_reports/Slovenia_annual_report_2006.pdf;
- Tudi za CDNL (Konferenco direktorjev nacionalnih knjiţnic) smo pripravili letno poročilo o delu
NUK v angleščini po zahtevani shemi,
http://www.nla.gov.au/initiatives/meetings/cdnl/2007/Slovenia_000.rtf .
UNESCO:
- Na lanskem zasedanju Unesco-ove komisije za program Spomin sveta (Memory of the World,
http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-
URL_ID=1538&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html) je bil na istoimenski
seznam uvrščen Supraseljski kodeks (Codex Suprasliensis) kot prvi dokument v lasti kake
slovenske institucije, http://portal.unesco.org/ci/en/ev.php-
URL_ID=21831&URL_DO=DO_TOPIC&URL_SECTION=201.html. Gre za rezultat
usklajenega delovanja vseh treh lastnic rokopisa, Narodne knjiţnice v Varšavi (151 listov),
Nacionalne knjiţnice v Sankt Peterburgu (16 listov) in Narodne in univerzitetne knjiţnice v
105

Ljubljani (118 listov). Rokopis, ki je nastal v prvi polovici 11. stoletja v vzhodni Bolgariji, je
najobseţnejši od redkih ohranjenih rokopisov v starocerkveni slovanščini in predstavlja eno izmed
najzgodnejših pričevanj o prevzemu krščanstva pri Slovanih in je vir neprecenljive vrednosti za
študij jezika, pisave in kulture. Uvrstitev na seznam odraţa vso unikatnost rokopisa in hkrati
opozarja na pomen ohranjanja kolektivnega spomina človeštva in omogočanja dostopa do
dragocenih dokumentov.
- Kot predstavnik NUK v Slovenski nacionalni komisiji za Unesco, http://www.unesco.si/ se je
mag. Dare Balaţic udeleţil dveh sej Komisije (januar, junij) in seje Odbora za komunikacije
(marec). Pod okriljem Unesco in firme L'Oréal poteka program »Ţenske v znanosti«, ki je v letu
2007 pripravil več dogodkov.
- NUK ima status depozitne knjiţnice za publikacije, ki jih izdaja Unesco. S tem v zvezi smo lani
ţeleli urediti redno prejemanje publikacij in le-te ponuditi uporabnikom v prostem pristopu. Za
pomoč pri reklamacijah na sedeţu Unesco v Parizu smo zaprosili generalno sekretarko Komisije
M. Hafner, ki je za dopolnjevanje našega fonda z manjkajočimi izvodi ponudila tudi pregled
arhiva Slovenske nacionalne komisije. V sodelovanju z oddelki NUK (Enota za dopolnjevanje in
obdelavo knjiţničnega gradiva; Zbirka EU, vladnih, nevladnih in uradnih publikacij ter posebnega
knjiţničnega gradiva) smo opredelili način obdelave teh publikacij, v prej omenjeni zbirki pa je bil
za naše uporabnike na novo urejen t. i. Unescov »kotiček«.
Dvostransko sodelovanje:
- Za potrebe Ministrstva za kulturo smo pripravili predloge za sodelovanje ter posredovali mnenja k
dvostranskim sporazumom za naslednje drţave oziroma regije: Flandrija (2007), Avstrija (2008-
12), Romunija (2008-11), Bavarska (2007-09, vključuje tudi Trubarjevo leto). Ministrstvu za
zunanje zadeve smo posredovali poročilo o sodelovanju z NUB Kliment Ohridski, Skopje
(Makedonija).
12.6 Mednarodna izmenjava strokovnjakov
- Spomladi 2007 smo podpisali Sporazum o sodelovanju med NUK in Slovaško nacionalno
knjiţnico v Martinu, http://www.snk.sk/, ki vključuje tudi področje izmenjave strokovnjakov.
Podpisnika sporazuma sta bila mag. Lenart Šetinc in dr. Dušan Katuščak in sicer za obdobje 2007-
11. Besedilo je nastalo v sodelovanju med odgovornima za mednarodno sodelovanje na obeh
straneh, mag. D. Balaţicem in gospo Katarino Mikitovo. Veljavnost sporazuma se bo avtomatično
podaljševala vsaka štiri leta, če nobena stran ne bo izrazila drugačne volje v za to določenem roku.
Na osnovi sklenjenega sporazuma je na Slovaško ţe odšel en bibliotekar NUK (G. Vodeb), ki je
junija aktivno sodeloval na mednarodni konferenci (»Ask a Librarian«) v organizaciji slovaške
nacionalne knjiţnice. Prvega slovaškega bibliotekarja pričakujemo v NUK leta 2008.
- Na osnovi sporazuma z Madţarsko nacionalno knjiţnico v Budimpešti,
http://www.oszk.hu/index_en.htm, sklenjenim 2006, je bil tam na enotedenskem delovnem obisku
en bibliotekar NUK (D. Balaţic). Zaradi omejenih sredstev za mednarodno sodelovanje ni prišlo
do realizacije obiska njihovega strokovnjaka pri nas.
- Izmenjava strokovnjakov z nacionalno knjiţnico Ĉeške republike, http://www.nkp.cz/, se je
uspešno nadaljevala. V NUK je bil na enotedenskem bivanju bibliotekar iz rokopisne zbirke dr. Z.
Uhliř (september), praško knjiţnico pa sta obiskali dve sodelavki NUK (D. Vovk, ICB za
bibliotekarstvo, in I. Majcen, kartografska in slikovna zbirka (junij).
- Na osnovi sporazuma o sodelovanju z Nacionalno knjiţnico Srbije v Beogradu je septembra
obiskala NUK vodja srbskega konzorcija za skupno nabavo – KOBSON mag. Biljana Kosanović.
Med obiskom je predstavila sistem DOI Srbije.
12.7 Organizacija mednarodnih konferenc in sestankov
- 26. in 27. februarja 2007 smo v NUK gostili dvodnevni sestanek delovne skupine IFLA Section on
Library Services to Multicultural Populations, http://www.ifla.org/VII/s32/index.htm;
- 19. oktobra je v NUK potekal sestanek Technical Working Group (TWG), delovnega telesa The
European Library (Evropska knjiţnica).
106

13 Druga dejavnost knjiţnice: Zbirka EU, ZBDS in COSEC
13.1 Delovanje zbirke EU
Novembra 2000 je Evropska komisija podelila NUK status depozitne knjiţnice EU, ki je bila uradno
odprta aprila 2004. Zbirka publikacij EU, uradnih, vladnih in nevladnih publikacij ter posebnega
knjiţničnega gradiva je organizacijska enota NUK, ki je bila leta 2004 zdruţena iz dveh samostojnih
organizacijskih enot: Zbirke EU in Zbirke PKG. V Zbirki EU so različne vrste gradiva, ki ga izdajajo
institucije EU ter uradna zaloţba EU (Publication Office). Njeni osnovni nalogi sta obveščanje in
osveščanje javnosti ter zainteresiranih o ideji EU, njenih politikah in delovanju in zagotavljanje
dostopa do informacij, publikacij in drugega knjiţničnega gradiva EU najširši javnosti.
Zbirka redno in brezplačno prejema po en izvod publikacij EU, in sicer monografije, serijske
publikacije (kot so poročila posameznih institucij, teles in agencij EU o njihovem delu, fazna poročila
projektov in raziskav, statistične publikacije Eurostata ipd.), Uradni list EU v klasični obliki in na
cederomih (tekoči uradni list EU v angleščini in v slovenščini - v podserijah C + L in S), mesečni
bilten EU, revije z vitalnih področij delovanja EU, zemljevide, cederome, videokasete, plakate,
kartice, letake, obvestila o novostih ter brezplačno informativno in promocijsko gradivo. Gradivo je
bibliografsko obdelano v vzajemnem katalogu. Postavljeno je v prostem pristopu in razdeljeno na 17
tematskih področij EU; dodano je 18. področje »Slovenija – EU«. Prostor Zbirke EU je opremljen
tako, da omogoča postavitev gradiva v prostem pristopu, hranjenje letnikov revij za najmanj 3 leta,
dve delovni mesti za zaposleni, 5 čitalniških mest za uporabnike in 1 uporabniško mesto z osebnim
računalnikom.
Izgradnja zbirke EU temelji na darovih, ki jih NUK pošiljajo uradna zaloţba EU ter posamezne
inštitucije, agencije in druge ustanove EU. V letu 2007 je prispelo okoli 700 kosov knjiţničnega
gradiva (234 enot monografij, 71 enot periodičnega tiska, 8 enot cederomov in 37 enot drugih vrst
gradiva). V celoti se je dotok gradiva rahlo zmanjšal. Tako beleţimo indeks dotoka monografskih
publikacij 92, kar pomeni, da je ostal na ravni dotoka iz leta 2006, medtem ko beleţimo upad dotoka
serijskih publikacij (periodičnega tiska) za pribliţno 50% (indeks v primerjavi z letom 2006 je 45).
Ocenjujemo, da je dotok serijskih publikacij upadel predvsem zaradi distribucijske politike zaloţbe in
institucij EU, ki pospešujejo izdajanje publikacij v elektronski obliki in manj v klasični, papirni obliki.
Posamezne brezplačne publikacije, ki smo jih prejeli v več kot dvajsetih izvodih, smo odstopili
posameznim knjiţnicam, za katere smo menili, da jih bo vsebina publikacij zanimala. Načrtovanega
nakupa servisa »European Sources Online« nismo uresničili, ker ga je lastnik z letom 2007 ukinil.
V letu 2007 je bil zabeleţen manjši obisk Zbirke EU glede na leto 2007, predvsem študentov (leto
2007: 176, 2006:285). Ocenjujemo, da je to predvsem zaradi vse večje ponudbe informacij in gradiva
s področja EU v Sloveniji ter omogočanje brezplačnega dostopa teh. Gradiva iz zbirke EU ne
posojamo na dom, ampak le v čitalnice NUK. Celotno gradivo je postavljeno v prostem pristopu. V
primerjavi z letom 2006 je izposoja gradiva v letu 2007 za malenkost porasla (2006: 333, 2007: 342);
če pa število izposojenih publikacij primerjamo s številom uporabnikov, vidimo, da si je manj
uporabnikov izposodilo v povprečju več gradiva kot v letu 2006. V letu 2007 smo prejeli 178
informacijskih zahtevkov (osebno, po elektronski pošti in po telefonu) in vsi so bili 100% realizirani.
Bilo jih je sicer za 25% manj kot v letu 2006 (231), vendar pa so bili vsebinsko obširnejši in
zahtevnejši. Število opravljenih poizvedb se je prav tako zmanjšalo (2006: 637, 2007: 569, indeks
0,89). Več kot polovica poizvedb je bilo opravljenih v informacijskih viri EU (streţnik »Europa«) na
internetu in nobena v tiskanih virih in v listkovnih katalogih.
V letu 2007 je bila posebna pozornost namenjena izobraţevanju in usposabljanju uporabnikov za
samostojno iskanje informacij po različnih informacijskih virih EU in o EU, ki se ga je udeleţilo 98
uporabnikov (2006: 67 udeleţencev). Zajeti so uporabniki, ki so prišli v Zbirko EU z informacijskimi
zahtevami za vsebinski področji EU in posebnega knjiţničnega gradiva, študenti 3. letnika
bibliotekarstva na obvezni praksi, novi sodelavci v NUK in neposredni uporabniki, ki so ţeleli več
znanja za iskanje v informacijskih virih EU in o EU.
107

V okviru zbirke drobnega tiska in posebnega knjiţniĉnega gradiva (PKG) je bil v letu 2007 dotok
gradiva bistveno višji kot v preteklem letu. Zaradi uveljavitve Zakona o obveznem izvodu publikacij
(2006) se je dotok drobnega tiska močno povečal, povečalo se je tudi število publikacij, ki so jih po
rednem odpisu knjiţničnega gradiva NUK odstopile/podarile druge knjiţnice z namenom dopolniti
nacionalno zbirko drobnega tiska in drugih publikacij. Zbirka EU publikacij, uradnih, neuradnih in
vladnih publikacij ter posebnega knjiţničnega gradiva tako postaja preobseţna, da bi bilo mogoče z
dvema zaposlenima njeno tekoče in aţurno poslovanje. V letu 2007 so v zbirki v različnih časovnih
obdobjih pomagali štirje prostovoljci, ki pa seveda niso bili usposobljeni za strokovno delo z gradivom
in so pomagali predvsem pri tistih opravilih, za katera niso potrebna posebna knjiţničarska znanja. Pri
strokovni obdelavi gradiva je občasno pomagala bibliotekarka, ki je nadomeščala sodelavko na
porodniškem dopustu.
Za zbirko PKG se gradiva ne kupuje, dopolnjuje se z obveznim izvodom, zameno in darovi
(predvsem odpisanih publikacij drugih knjiţnic). V letu 2007 smo prejeli, kot obvezni izvod, 3.145
različnih enot gradiva drobnega tiska (6.291 kosov). Od nekaterih mednarodnih organizacij in
Kongresne knjiţnice iz Washingtona smo prejeli nadalje okoli 600 kosov različnega gradiva, okoli 100
cederomov in okoli 1.500 mikrofišev. Bibliografska obdelava gradiva se je v letu 2007 močno
povečala, začela se je tudi izdelava zbirnih zapisov in presigninarnjem ţe obdelanega gradiva v skladu
z novim sistemom postavitve gradiva PKG. 85% zbirke je bilo v skladišču Leskoškova preurejenega
in ponovno postavljenega. V letu 2007 se je izposoja na dom zmanjšala (indeks 30), kar je sicer v
skladu s politiko Zbirke in knjiţnice, ki se preusmerja v elektronske storitve in uporabo na daljavo.
Obveznega izvoda zbirke se ne izposoja na dom, če nimamo, poleg arhivskega, vsaj še dveh
postavitvenih izvodov (drugega smo s prejetjem novega zakona o obveznem izvodu izgubili).
Povečala se je zato izposoja gradiva v čitalnice NUK (indeks 228) in ostaja skupno število izposojenih
kosov gradiva na ravni iz leta 2006 oziroma je njen indeks 1,09. Število informacijskih zahtevkov in
posledično tudi število opravljenih poizvedb se je zmanjšalo za okoli 20%. Ocenjujemo, da je upad
posledica posebnosti in specifičnosti gradiva PKG, saj je večina gradiva drobni tisk, ki pa za najširšo
javnost ni toliko zanimiv, kot so na primer učbeniki, romani, priročniki in podobno. Drobni tisk je
zanimiv predvsem za ozko specializirane strokovnjake, raziskovalce in študente.
13.2 Podpora dejavnosti konzorcija COSEC
NUK podpira delovanje konzorcija COSEC (ki ni pravna oseba) od njegove ustanovitve dalje, in sicer
tako kadrovsko kot prostorsko in materialno. To predstavlja tudi temelj uspešne realizacije letnega
prioritetnega cilja NUK, tj. nabave tujih e-virov v okviru COSEC/eIFL.net. COSEC je eden izmed 49
konzorcijev, ki od 2003. delujejo v okviru mednarodnega konzorcija eIFL.net, s katerim je NUK
podpisal dogovor o vzajemnem sodelovanju. Glavna usmeritev konzorcija je nabava tistih virov, ki jih
pridobivamo skupaj z ostalimi članicami eIFL.net. Večino do sedaj pridobljenih virov smo tako
pridobili v okviru mednarodnega licenciranja, v primerjavi z ostalimi eIFL.net drţavami pa bi ţeleli ob
dodatnih finančnih sredstvih v prihodnje pridobiti še nekatere ostale temeljne e-zbirke, kot na primer:
paket revij zaloţbe Cambridge University Press, Ebrary (15.000 naslovov elektronskih knjig), paket
Oxfordovih e-revij in temeljno zbirko s področja ekonomije - Euromonitor International.
V letu 2007 je glavno storitev COSEC (tj. pridobivanje in zagotavljanje dostopa do licenčnin)
uporabljalo skupaj 118 knjiţnic oziroma institucij, ki so zbrane v različne konzorcijske kroge
dostopale do 26-tih informacijskih virov.
Osem zaposlenih v NUK je ob svojem rednem delu sodelovalo pri različnih konzorcijskih aktivnostih:
- nabava podatkovnih zbirk za različne tipe slovenskih knjiţnic;
- dogovarjanje in pogajanje s ponudniki e-vsebin;
- testiranje novih produktov in storitev;
- organizacija predstavitve novih podatkovnih zbirk za knjiţničarje;
- organizacija usposabljanja knjiţničarjev za delo z podatkovnimi zbirkami;
- izvajanje programa Intelectual Property;
- zagotovitev oddaljenega dostopa;
- priprava več pod-pogodb za člane konzorcija;
- izstavljanje računov sodelujočim knjiţnicam;
108

- sodelovanje pri pridobivanju sredstev za nakup elektronskih virov pri partnerjih: Ministrstvo za
kulturo, Agencija za raziskovalno dejavnost RS, Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru,
Univerza na Primorskem, Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, Univerzitetna knjiţnica
Maribor in posamezne sodelujoče knjiţnice;
- izdelava več stroškovnih modelov delitve stroškov nakupa med sodelujočimi knjiţnicami;
- izvedba promocije informacijskih virov (predstavitve, obveščanje, izdelava in posredovanje
promocijskega gradiva);
- promocija publiciranja »open access«;
- sodelovanje pri projektu eIFL.net - Google Scholar;
- zagotovitev dostopa do kakovostnih prosto dostopnih časopisov in promocija prostega dostopa;
- izvedba evalvacije zadovoljstva z e-viri (spremljanje uporabe e-virov po principih COUNTER);
- sodelovanje z ostalimi nacionalnimi konzorciji in mednarodnimi konzorcijskimi zdruţenji;
- dopolnjevanje spletne strani COSEC;
- komuniciranje s knjiţnicami preko distribucijskih list, individualnih stikov in rednih srečanj oz.
sestankov konzorcijskih skupin;
- svetovanje članom pri konzorcijskem pridobivanju virov;
- zbiranje podatkov o članih (npr. IP naslovi) itd.
Več o aktivnostih konzorcija COSEC v letu 2007 je na voljo na spletni strani konzorcija:
http://www.nuk.uni-lj.si/cosec/cosec.html.
13.3 Podpora dejavnosti ZBDS
NUK podpira delovanje ZBDS ţe od njegove ustanovitve dalje, in sicer tako kadrovsko kot prostorsko
in materialno. Tudi v letu 2007 sta sedeţ in oţje vodstvo ZBDS ostala v NUK (predsednica,
podpredsednica, tajnica in blagajničarka). V NUK je bil tudi sedeţ uredništva revije Knjiţnica, ki je
temeljna strokovna revija s področja bibliotekarstva in informacijske znanosti (delavka NUK je glavna
in odgovorna urednica revije, v uredniškem odboru so sodelovali trije zaposleni, v recenzijskih
postopkih pa 10 zaposlenih). Zaposleni v NUK so v letu 2007 vodili ali sodelovali pri večini aktivnosti
ZBDS. Med aktivnostmi ZBDS bi izpostavili strokovno posvetovanje ZBDS, izdajo zbornika
posvetovanja in jubilejnega zbornika, promocijsko akcijo Dan splošnih knjiţnic, izdajo treh prevodov
IFLA smernic itd. Redno je bila dopolnjevana spletna stran zdruţenja, objavljeni sta bili dve številki
časopisa potujočih knjiţnic in dve številki časopisa študentske sekcije, revija Knjiţnica je izhajala v
elektronski in tiskani različici. Pripravljen je bil tudi predlog novega statuta ZBDS, izbrani nagrajenci
Kalanovega sklada in prejemniki Čopovih diplom in Čopovih priznanj. ZBDS je sodeloval z
mednarodnimi zdruţenji (IFLA, EBLIDA) ter zdruţenji iz sosednjih drţav, v domačem prostoru pa z
Zvezo splošnih knjiţnic in sekcijo IBBY, aktivno se je vključeval tudi v delo Kulturniške zbornice.
Glede na to, da v aktivnostih zdruţenja sodeluje le ozek krog knjiţničarjev in knjiţnic, vedno večji del
dejavnosti odpade na zaposlene v NUK. Obseg in zahtevnost vodenja dejavnosti ZBDS sta postala ţe
tako velika, da postaja prihodnost zdruţenja ogroţena (interesa za prevzemanje vodilnih funkcij ni, saj
se izvajajo neprofesionalno, torej poleg rednih delovnih obveznosti, ki jih imajo posamezniki v svojih
knjiţnicah). Več o dejavnosti ZBDS je dostopno na spletni strani: http://www.zbds-zveza.si/.
14 Pomembnejši dogodki v letu 2007
- Spomladi 2007 smo podpisali Sporazum o sodelovanju med NUK in Slovaško nacionalno
knjiţnico v Martinu, ki vključuje tudi področje izmenjave strokovnjakov;
- 26. in 27. februarja 2007 smo v NUK gostili dvodnevni sestanek delovne skupine IFLA Section on
Library Services to Multicultural Populations;
- Na zasedanju Unesco-ove komisije za program Spomin sveta (Memory of the World) je bil na
istoimenski seznam uvrščen Supraseljski kodeks (Codex Suprasliensis) kot prvi dokument v lasti
kake slovenske institucije. Uvrstitev na seznam odraţa vso unikatnost rokopisa in hkrati opozarja
109

na pomen ohranjanja kolektivnega spomina človeštva in omogočanja dostopa do dragocenih
dokumentov;
- NUK in podjetje Mercator d.d. kot diamantni sponzor Cankarjeve literarne zapušĉine, ki jo
hrani Narodna in univerzitetna knjiţnica, sta aprila podpisala pogodbo o sponzorstvu v okviru zdaj
ţe dolgoletne, uspešne in odmevne akcije »Posvojite knjigo«;
- Portal dLib.si je decembra na razpisu NETKO 2007 za najboljšo poslovno spletno stran v
kategoriji Mediji in informativni portali prejel bronasto priznanje;
- V okviru evropskega projekta Digitization on Demand smo oblikovali novo storitev EoD (eknjige
po naročilu), s katero lahko uporabniki naročijo digitalne kopije monografskih publikacij,
natisnjenih med 1500 in 1945;
- S pomočjo sredstev Norveškega finanĉnega mehanizma smo pričeli s trideset mesečnim
projektom Digitalna knjiţnica Slovenije - dLib.si / Digital Library of Slovenia - dLib.si. Namen je
zbiranje in ohranjanje pisne kulturne dediščine ter omogočanje dostopa do le-te;
- Oktobra je obiskal NUK Nj. kraljeva visokost princ Willem-Alexander, princ Oranski, s
soprogo.
110

III POGOJI DELOVANJA KNJIŢNICE IN OCENA POSLOVNE
USPEŠNOSTI
1 Vodenje, organizacija in drugo splošno delo knjiţnice
1.1 Politika na podroĉju vodenja in organizacije knjiţnice
Temeljne usmeritve knjiţnice so naslednje: zagotoviti pogoje za opravljanje temeljnih z zakonom
predpisanih nalog; z vključevanjem v projekte zagotoviti razvoj dejavnosti; partnerstvo z javnim in
zasebnim sektorjem, sodelovanje in koordinacija na nacionalni in evropski ravni; doseči večjo
učinkovitost in usposobljenost knjiţnice za delovanje v hitro spreminjajočem se okolju ter usmeritev
na strateške prioritete.
1.2 Prioritetni letni cilji pri vodenju in organizaciji knjiţnice v letu 2007
- Izgradnja in razvoj digitalne knjiţnice.
- Izvedba notranje revizije finančnega poslovanja.
- Implementacija dokumentnega sistema za arhiviranja dokumentov.
- Vzdrţevanje in nadgradnja poslovnega informacijskega sistema NAVISION.
- Vzdrţevanje in nadgradnja domače strani knjiţnice.
- Skrb za izobraţevanje zaposlenih, in sicer:
o podpora pri visokošolskem in podiplomskem študiju tistih zaposlenih, ki so na
delovnih mestih, kjer je takšna izobrazba zahtevana oziroma določena v sistemizaciji;
o karierni razgovori;
o izpopolnjevanje za delo v sistemu COBISS;
o izpopolnjevanje administratorjev računalniških sistemov.
- Pripravljanje in izvedba javnih naročil.
- Nadaljevanje inventure knjiţničnih gradiv.
- Izvajanje ukrepov za zagotavljanje varnosti pri delu in v stavbi.
- Zagotavljanje računalniške podpore.
- Povečevanje lastnih prihodkov.
1.3 Uresniĉitev letnih ciljev
- Izgradnja in razvoj digitalne knjiţnice: v letu 2007 so bili začrtani cilji preseţeni. Na
strateškem področju je bil projekt vključen v nacionalne dokumente, v mednarodnem okolju pa je
Digitalna knjiţnica Slovenije bila prepoznana kot ustrezna rešitev in finančno podprta s sredstvi
projekta Norveški mehanizmi. Prek portala je bil zagotovljen dostop do novih digitalnih vsebin oz.
zbirk, potekalo je testiranje spletnega arhiva in orodja za sprejemanje obveznega izvoda e-
publikacij, portal je bil prenovljen, opravljene so bile različne promocijske aktivnosti in
vzpostavljena partnerstva z različnimi ponudniki digitalnih vsebin.
- Izvedba notranje revizije finanĉnega poslovanja: notranje revizije finančnega poslovanja zaradi
preobilice drugih prioritetnih nalog v letu 2007 nismo izvedli, smo pa pripravili vse potrebno za
izvedbo ter izdelali samoocenitev in izjavo o oceni notranjega nadzora javnih financ, skladno z
metodologijo, ki jo je določilo Ministrstvo za finance.
- Implementacija dokumentnega sistema za arhiviranje dokumentov: uporabljati smo pričeli
prvi sklop elektronskega dokumentnega sistema EODIS, in sicer izvajanje in dokumentiranje
sistema javnih naročil.
- Vzdrţevanje in nadgradnja poslovnega sistema NAVISION: v letu 2007 smo nadgradili
obstoječi poslovno-informacijski sistem NAVISION z novo različico, ki je preglednejša in
enostavnejša za uporabo ter omogoča kvalitetnejše upravljanje ter spremljanje in nadziranje
pridobivanja in porabe sredstev. V tem okviru smo izvedli tudi predpisane ukrepe za prehod na
EUR.
111

- Vzdrţevanje in nadgradnja domaĉe strani knjiţnice: v letu 2007 smo spletno stran popolnoma
prenovili (nova podoba, navigacijska arhitektura in prenovljene vsebine). Nameščeno je bilo tudi
ustrezno statistično orodje za spremljanje obiska strani in sistem za upravljanje vsebin.
- Skrb za izobraţevanje zaposlenih: na področju formalnega izobraţevanja se je prioritetno
podpiral visokošolski oziroma podiplomski študij. Doktorski študij so opravljali 4 zaposleni. V
podiplomski magistrski študij je bilo vključenih 15 zaposlenih, v dodiplomski študij je bilo
vključenih 8 zaposlenih, v srednješolski študij 1 zaposlena. Skupaj je bilo v programe formalnega
izobraţevanja vključenih 28 zaposlenih. V letu 2007 so 4 zaposlene končale študij: ena zaposlena
je uspešno zaključila doktorski študij, dve zaposleni podiplomski magistrski študij in ena
dodiplomski študij. Podpirali smo pridobivanje dodatnih znanj, stalno strokovno izpopolnjevanje
in usposabljanje strokovnih delavcev skladno in v koraku z razvojem bibliotekarske in
informacijske znanosti.
- Pripravljanje in izvedba javnih naroĉil: v letu 2006 smo v NUK izvedli 218 postopkov javnih
naročil po zakonu o javnih naročilih. Od tega smo izvedli dva (2) nova razpisa za računalniško
opremo ter 21 postopkov druge faze po predhodnih razpisih (tisk, pisarniški material,
digitalizacija).
- Inventura knjiţniĉnih gradiv: na podlagi večletnega načrta za inventuro gradiv, ki jih hrani
NUK, smo izvedli prvi sklop, in sicer inventuro arhivskega gradiva monografij – segment, ki je
opremljen s črtno kodo.
- Zagotavljanje raĉunalniške podpore je vedno pomembnejše, saj je knjiţnica dejansko postala
informacijski center, še dodatno pa pomen povečujejo trendi digitalizacije gradiv, zajemanja
digitalnih vsebin in zagotavljanje online dostopnosti. V okviru razpoloţljivih finančnih moţnosti
smo zagotovili poglavitni cilj, in sicer zagotavljanje nemotenega delovanja infrastrukture potrebne
za delovanje vseh servisov, ki jih NUK nudi uporabnikom, še posebej razvoj in vzdrţevanje
omreţja, servisov in streţnikov, tudi za poslovno-informacijski sistem in digitalno knjiţnico. Za
nadaljnje zagotavljanje podpore za digitalno knjiţnico pa bo potreben nov računalniški center.
- Poveĉevanje lastnih prihodkov: lastna sredstva preteţno pridobivamo v okviru vključevanja v
projekte, pridobivamo in povečujemo pa jih tudi s prodajo publikacij v lastni prodajalni, prodajo
nekaterih storitev ter z akcijo Posvojite knjigo.
1.4 Vodenje in organizacija ter druge splošne naloge
Vseh predvidenih kadrovskih dopolnitev zaradi restrikcij pri zaposlovanju nismo uspeli realizirati, kar
gotovo ostaja naloga za naslednja leta, saj se vloga knjiţnice preoblikuje na področju digitalne
knjiţnice in informatike. V skladu s planom in glede na financirana delovna mesta Ministrstva za
kulturo smo v letu 2007 (jeseni) povečali število delovnih mest za 2 (dve) novi delovni mesti. Redno
delo (napredovanja, zamenjave, porodniške, upokojitve, spremljanje in uresničevanje letnih načrtov,
karierni razgovori) na področju kadrov smo sicer izvajali uspešno. Uresničevanje planirane dejavnosti
smo spremljali do ravni individualnih letnih načrtov in mesečnih poročil. V letu 2007 smo v delo
knjiţnice uspešno vključevali tudi prostovoljce.
Vključevanje oz. sodelovanje v vrsti projektov pomeni za NUK zagotavljanje razvoja dejavnosti,
partnerstva z javnim in zasebnim sektorjem ter sodelovanje in koordinacijo na nacionalni in evropski
ravni. V letu 2007 smo sodelovali pri 13 projektih, sprejeto pa je naše sodelovanje še v 4 projektih, ki
se bodo izvajali v letu 2008. Pri izvajanju projektov se še bolj kot doslej naslanjamo na pomoč tujih
partnerjev.
V skladu z Metodologijo za pripravo Izjave o oceni notranjega nadzora javnih financ smo v letu
2007 v NUK izdelali seznam vrst tveganj pri poslovanju NUK s pripadajočimi stopnjami tveganja. Za
izvedbo samoocenitve in pripravo izjave o oceni notranjih kontrol je metodologijo določilo
Ministrstvo za finance. Pri izdelavi izjave o oceni notranjega nadzora kot tudi pri izdelavi seznama
tveganj poslovanja nam je svetovala notranja revizorka Univerze v Ljubljani. Na finanĉnem podroĉju
112

smo v letu 2007 redno izvajali računovodske in finančne naloge skladno s predpisi, ki veljajo za to
področje. Učinkovitejši sistem upravljanja s pridobljenimi sredstvi, zagotavljanje namenske porabe
sredstev, nadzor in kontrola stroškov med letom so vedno pomembnejši elementi finančnega
poslovanja. V tem okviru je bila pomembna dejavnost tudi pridobivanje in upravljanje lastnih
sredstev. Preteţno smo jih pridobivali v okviru vključevanja v raziskovalno-razvojne projekte, pri
katerih smo tudi uveljavljali finančna in računovodska pravila EU. Z namenom povečanja lastnih
prihodkov in restavriranja starih pomembnih dokumentov smo v letu 2007 nadaljevali z izvajanjem
akcije Posvojite knjigo. Uspešno smo izvedli predpisane ukrepe za prehod na Evro ter nadgradili
Poslovno informacijski sistem. V letu 2007 smo pripravili seznam področij poslovanja, ki bodo
predmet notranje revizije, katere izvedbo smo zaradi preobilice drugih nalog ter kadrovskih menjav v
računovodski sluţbi prestavili v leto 2008.
V okviru delovanja pravne sluţbe smo zagotavljali vse predvidene pravne akte, javna naročila,
pravilnike, pravni nadzor ter zagotavljali ukrepe in pogoje delovno pravne zakonodaje vključno s
spremljanjem inšpekcijskih pregledov vse z namenom zakonitega delovanja na vseh področjih dela
knjiţnice. Nadaljevalo se je sodelovanje z različnimi inšpekcijskimi sluţbami, zlasti z inšpektorjem za
varstvo osebnih podatkov. V tem kontekstu je bil izdelan Pravilnik o varovanju osebnih podatkov. V
letu 2007 smo izvedli 218 postopkov javnih naročil, pripravljenih je bilo 288 avtorskih pogodb
oziroma pogodb o delu.
Glede na novi zakon o varstvu dokumentarnega in arhivskega gradiva ter arhivih smo realizirali
predlog nove metodologije in kriterijev za razvrščanje ter hranjenje in samo urejanje arhiva.
Uporabljati smo pričeli prvi sklop elektronskega dokumentnega sistema EODIS, in sicer izvajanje in
dokumentiranje sistema javnih naročil.
Na področju varnosti stalno izboljšujemo delovanje sluţbe za varovanje skladno z izdelanimi
smernicami. V rokopisni zbirki, ki je bila predmet večjih investicijskih vlaganj, smo izvedli nov sistem
video nadzora, kontrole pristopa in protivlomnega varovanja.
Na podlagi večletnega načrta za inventuro gradiv, ki jih hrani NUK, smo izvedli prvi sklop, in sicer
inventuro arhivskega gradiva monografij – segment, ki je opremljen s črtno kodo. Končna številka
manjkajočih inventariziranih enot je 26 enot: od tega 9 knjig, 2CD-ja in 2 prilogi, ostali primanjkljaj
so dopolnila k integrirnim virom.
1.5 Izobraţevanje delavcev
Na področju formalnega izobraţevanja se je prioritetno podpiral visokošolski oziroma podiplomski
študij. Doktorski študij so opravljali 4 zaposleni. V podiplomski magistrski študij je bilo vključenih 15
zaposlenih, v dodiplomski študij je bilo vključenih 8 zaposlenih, v srednješolski študij 1 zaposlena.
Skupaj je bilo v programe formalnega izobraţevanja vključenih 28 zaposlenih.
V letu 2007 so 4 zaposlene konĉale študij: ena zaposlena je uspešno zaključila doktorski študij, dve
zaposleni podiplomski magistrski študij in ena dodiplomski študij.
Podpirali smo pridobivanje dodatnih znanj, stalno strokovno izpopolnjevanje in usposabljanje
strokovnih delavcev skladno in v koraku z razvojem bibliotekarske in informacijske znanosti.
Zaposleni so se udeleţevali različnih oblik izobraţevanja, ki so potekale v Sloveniji, v obsegu 3.174
ur in 322 udeleţbami:
Strokovnega spopolnjevanja za začetnike v bibliotekarski stroki (496 ur, 20 udeležb) se je udeleţilo
10 zaposlenih, in sicer:
- Tečaj za začetnike v stroki, 40 ur (1 udel.)
- Tečaj za pripravo na bibliotekarski izpit, 40 ur (7 udel.)
- Strokovna obdelava knjiţničnega gradiva, 40 ur (5 udel.)
- Vaje iz katalogizacije knjiţnega gradiva, 8 ur (7 udel.)
- Izgradnja in upravljanje knjiţničnih zbirk, 23 ur (1 udel.)
113

Strokovne izpite je opravilo 10 zaposlenih (80 ur):
- za kvalifikacijo bibliotekar 8 zaposlenih (od tega 2 dif. izpita)
- za kvalifikacijo višji knjiţničar 1 zaposlena (dif. izpit)
- za kvalifikacijo knjiţničar 1 zaposleni
Za izobraževanje za delo v sistemu COBISS 2 smo porabili 517 ur (55 udeleţb) :
- Uporaba programske opreme COBISS2/Kreiranje zapisov, 32 ur (2 udel)
- Uporaba programske opreme COBISS2/Katalogizacija-redakcija, 16 ur (5 udel.)
- Uporaba programske opreme COBISS2/Katalogizacija integrirnih virov, 8 ur (1 udel.)
- Uporaba programske opreme COBISS2/Katalogizacija – aţuriranje CONOR, 8 ur (1 udel.)
- Uporaba programske opreme COBISS2/Katalogizacija-sestavni deli, 8 ur (5 udel.)
- Uporaba programske opreme COBISS2/Posebni ukazi, 8 ur (1 udel.)
- Uporaba programske opreme COBISS2/Katalogizacija- kontinuirani viri, 8 ur (1 udel.)
- Uporaba programske opreme COBISS2/Katalogizacija - bibliografije, 8 ur (1 udel.)
- Uporaba programske opreme COBISS2/ kontinuirani viri, 8 ur (5 udel.)
- Statistika izposoje, 16 ur (1 udel.)
- Statistika prirasta gradiva, 16 ur (1 udel.)
- Prevzemanje zapisov in zalog, 21 ur (1 udel.)
- Uporaba programske opreme Cobiss2/Katralogizacija- prevzemanje zapisov iz baze podatkov
WorldCat, 8 ur (10 udel.)
- Katalogizacija integrirnih virov, 6 ur (20 udel.)
Ena zaposlena je opravljala izpit za pridobitev licence za vzajemno katalogizacijo, vendar neuspešno.
(preizkus: 8 ur).
Permanentnemu izobraževanju zaposlenih v okviru programa Bibliotekarskega izobraţevalnega
centra NUK smo namenili 454 ur (56 udeleţb) izobraţevanja:
- Katalogizacija monografskih publikacij: tečaj za bodoče aktivne udeleţence sistema COBISS.SI,
40 ur (2 udel.)
- Katalogizacija sestavnih delov, 8 ur (3 udel.)
- Katalogizacija NK gradiva: kartografsko gradivo, 4 ure (1 udel.)
- Katalogizacija kontinuiranih virov, 24 ur (1 udel.)
- Katalogizacija NK gradiva: slikovno gradivo, 4 ure (1 udel.)
- Katalogizacija elektronskih virov, 8 ur (3 udel.)
- Obdelava NK gradiva: videokasete, video DVDji in večvrstno gradivo, 8 ur (3 udel.)
- Vaje iz vsebinske obdelave monografskih, 6 ur (1 udel.)
- Knjiţnice in avtorsko pravo v elektronskem okolju - 8 ur (14 udel.)
- Trajno ohranjanje elektronskih virov informacij: koncepti in metode- 6 ur (3 udel.)
- Značilnosti in opis elektronskih virov, 6 ur (4 udel.)
- Elektronski časopisi in knjiţnice, 6 ur (1 udel.)
- Digitalizacija v knjiţnicah – izgradnja digit. zbirk 8 ur (1 udel.)
- Kako enostavno do statističnih podatkov, 6 ur (2 udel.)
- Učinkovito referenčno delo v sodobni knjiţnici, 8 ur (4 udel.)
- Osnove varovanja in zaščita knjiţničnega gradiva, 8 ur (1 udel.)
- Inšpekcijski nadzor v knjiţnicah, 4 ure (2 udel.)
- Novosti v knjiţničarstvu, 4 ure (9 udel.)
Izobraževanju za iskanje po elektronskih informacijskih virih, v okviru programa Bibliotekarskega
izobraţevalnega centra NUK, smo namenili 24ur (6 udeleţb):
- Elektronski časopisi, 4 ure (1 udel.)
- Iskanje inf. s pomočjo COBISS/OPAC, 4 ure (2 udel.)
- Osnove iskanja po internetu, 4 ure (2 udel.)
- Znanstvene bibliografije in citatni indeksi, 4 ure (1 udel.)
Izobraţevanju na področju komuniciranja smo namenili 256 ur (21 udeleţb):
- Retorika II, 16 ur (9 udel.)
114

- Kako pripravimo in predstavimo strokovni prispevek, 16 ur (2 udel.)
- Kako predavamo oziroma posredujemo informacije in znanje, 8 ur (2 udel.)
- Komuniciranje z uporabniki, 8 ur (8 udel.)
Domačih konferenc in posvetovanj smo se udejstvovali 771 ur (67 udeleţb):
- Kongres Knjiga na Slovenskem, 5. slovenski kongres zaloţnikov, knjigotrţcev in knjiţničarjev
»Digitalizacija - groţnja ali priloţnost?« Portoroţ, 16 ur (6 udel.)
- Konferenca "COBISS – Podpora medkulturnemu dialogu" Maribor, 16 ur ( 5 udel.); 8 ur (6 udel.)
- Strokovno posvetovanje ZBDS »Knjiţnice za prihodnost: napredek in sodelovanje«, Bled, 16 ur
(13 udel.); 8 ur (6 udel.)
- Letno srečanje Društva šolskih knjiţničarjev, Ljubljana, 8 ur (1. udel.)
- Strokovno posvetovanje o uporabi UDK, Knjiţnica Beţigrad, 5 ur (5 udel.)
- Otvoritvena konferenca za 7. okvirni program EU, MŠZT, 6 ur (3 udel)
- Statistični dnevi. Radenci, 24 ur (1 udel.)
- Dnevi slovenske informatike, Portoroţ, 16 ur (2 udel.); 8 ur (1 udel.)
- NT konferenca, Portoroţ, maj 2007, 24 ur (4 udel.)
- MINERVA, konferenca o Internetu, Portoroţ, 16 ur (1 udel); 8 ur (1 udel.)
- Konferenca o digitalni kult. dediščini, Portoroţ, 16 ur (2 udel.)
- Dnevi javnega managementa, Portoroţ, 16 ur (1 udel.)
- Posvetovanje Knjiţnice igrišče znanja, Novo mesto, 16 ur (2 udel.); 4 ure (2 udel.)
- Posvetovanje splošnih knjiţnic, Zreče, 16 ur (2 udel.)
- Pravniški dnevi, Portoroţ, 24 ur (1 udel.)
- Arhivski dnevi, Velenje, 24 ur (1 udel.)
- Javni zavodi (različni praktični vidiki), Lj. 16 ur (1 udel.)
S 83 urami (22 udeleţb) smo bili prisotni na predstavitvah:
- Predstavitev novosti v COBISS3, NTF, 3 ure (3 udel.)
- Predavanje »Šolske publikacije in obvezni izvod«, 6 ur (1 udel.)
- Predstavitev in uporaba elektronskega izv. UDK, NUK 4 ure (16 udel.)
- Advance Project management, Lj. 3 ure (2 udel.)
Za druge izobraževalne teme, tako bibliotekarske kot tudi druge specialne teme potrebne za poslovanje
zavoda smo namenili 321 ur (47 udeleţb):
- Posvet o inventarizaciji in obdelavi integrirnih virov, FF, 3 ure (2 udel.)
- Zaloţniška akademija, Lj., 4 ure (2 udel.)
- Dnevi slovenske knjige, Lj., 3 ure (1 udel.)
- Seminar o varstvu osebnih podatkov. Lj., 8 ur (1 udel.)
- Slovenski knjiţni sejem, Lj., 37ur (6 udel.)
- Frankfurt po Frankfurtu, Lj., 2 uri (4 udel.)
- Delavnice »Digitalna fotografija«, Lj., 12 ur (2 udel.)
- Vzgoja in izobraţevanje za borbo proti diskriminaciji. Lj., ISCOMET 8 ur, (1 udel)
- Primeri dobre prakse splošnih knjiţnic, NUK, 8 ur (1 udel.)
- Posvet o UDK, Lj., Knjiţnica Beţigrad, 5 ur (1 udel.)
- Izobraţevanje direktorjev, Zreče, Zveza splošnih knjiţnic, 8 ur (1 udel)
- Elektronski viri v knjiţnicah, Ljubljana, Filozofska fakulteta, 8 ur (2 udel)
- Informacije javnega značaja, Ljubljana, CTK, 8 ur (3 udel.)
- Izobraţevanje ADEC, Glotta Nova, 8 ur (1 udel)
- Predstavitev Programa Kultura, Center Evropa, Ljubljana, 3 ure (1 udel).
- Delavnica: Šola vodenja projektov, februar 2007, Agencija poti, 16 ur (1 udel.)
- IFLA Section on Library Services to Multicultural Populations. Standing Committe Meeting,
Ljubljana, 16 ur (1 udel.)
- Izobraţevalna sreda, KOŢ, 4 ure (1 udel.)
- Sprememba zakona o e-arhiviranju, Akademija Finance, Lj., 8 ur (1 udel.)
- Kako pridobiti nepovratna sredstva EU? Dobre prakse pri vodenju projektov sofinanciranja s
strani Evropske komisije, Evropska hiša, Lj., 8 ur (1 udel.)
115

- Kako napisati dober projekt v 7. okvirnem programu EU za raziskave in tehnološki razvoj, RR&
Co., Center Evropa, Lj., 8 ur (1 udel.)
- Kako uspešno prijaviti projekte na razpise evropskih programov, 5 ur (3 udel.)
- Izzivi 7. okvirnega programa EU za razcvet. Lj., 8 ur (2 udel)
- Priprava prijave na razpise Leonardo da Vinci, CMEPIUS, 8 ur (1 udel)
- Pridobivanje nepovratnih sredstev za podporo izvajanju politik s področja IKT: programa
eVsebine+ in CIP-ICT PSP, Center Evropa, Lj., 8 ur (1 udel.)
- Zasebnost in varovanje osebnih podatkov, Lj., 8 ur (1 udel.)
- Delavnica o urejanju in arhiviranju personalnih map, Lj., 4 ure (2 udel.)
- Poslovna odličnost tajnice, Lj., 8 ur (1udel.)
- Cisco konferenca, Bled, 16 ur (1 udel.)
Udeleţevali smo se tečajev s področja informatike v skupnem trajanju 60 ur (4 udeleţbe):
- Tečaj za vmware, Lj,. 16 ur (1 udel.)
- Tečaj HTML. Lj, CTK, 12 ur( 1 udel.);
- Core Web Application Technologies with Microsoft Visual Studio 2005 Lj., 24 ur (1 udel.)
- Seminar SFT, Volčji potok, 8 ur (1 udel.)
Za izobraževanje s področja računovodstva in financ smo namenili 104 ure (13 udeleţb):
- Letno poročilo JZ in priprava izjave o oceni notranjega nadzora javnih financ, Lj., 8 ur (1 udel)
- Najnovejše spremembe in dopolnitve ZSPJS, Lj., 8 ur (1 udel.)
- Novosti plačnega sistema v JS, Lj., 8 ur (1 udel.)
- Kako voditi dokumentacijo za dokazovanje stroškov pri projektih struk. skladov, Lj. 8 ur (1 udel.)
- Računovodstvo javnega sektorja, Lj., 8 ur (1 udel.)
- Javni sektor DDV in DDPO, Lj., 8 ur (1 udel.)
- Nove davčne evidence, Lj., 8 ur (1 udel.)
- Usluţbenska razmerja in stroški dela, Lj., 8 ur (1 udel.)
- Plače in nadomestila plač, Lj., 8 ur (1 udel.)
- Dohodnina 2007, Lj., 8 ur (2 udel.)
- Nove davčne evidence, Lj., 8 ur (1 udel.)
- Potni stroški v negospodarstvu, Lj., 8 ur (1 udel.)
Tabela 55: Udeleţba zaposlenih v neformalnem izobraţevanju v letu 2007 (Slovenija)
izobraţevalna oblika trajanje (ure) št. udeleţencev
strokovno spopolnjevanje za začetnike v stroki 496 20
strokovni izpiti 80 10
izobraţevanje za delo v sistemu COBISS 2 517 55
licenca za vzajemno katalogizacijo 8 1
permanentno izobraţevanje (program BIC) 454 56
izobraţevanje za iskanje po elektronskih inf. virih 24 6
tečaji komuniciranja 256 21
konference in posvetovanja 771 67
predstavitve 83 22
druga izobraţevanja (predavanja, delavnice ipd.) 321 47
tečaji s področja informatike 60 4
izobraţevanje s področja računovodstva in financ 104 13
skupaj 3.174 322
1.6 Delovanje raĉunalniškega centra
V okviru razpoloţljivih finančnih sredstev smo zagotovili poglavitni cilj, in sicer zagotavljanje
nemotenega delovanja infrastrukture potrebne za delovanje vseh servisov, ki jih NUK nudi
uporabnikom, še posebej razvoj in vzdrţevanje omreţja, servisov in streţnikov, tudi za poslovno
informacijski sistem in predvsem digitalni knjiţnico.
116

Vzdrţevanje: pomembno je bilo vzdrţevanja sistemske programske opreme, tj. vzdrţevanje opreme
za okolje Windows in Office, Reflection kot eno osnovnih orodij za dostop do sistema COBISS s
delovnih postaj, zaščita našega omreţja pred napadi z interneta in virusi ter nadgradnja licenc Adobe
photoshop.
Nakupi strojne opreme za zaposlene in streţniki: v letu 2007 smo kupili 65 delovnih postaj, 3
prenosne računalnike in 20 windows terminalov za opremo INFO centra, prav tako smo uspeli
zamenjati 61 CRT zaslonov s tankimi. Kupili smo tudi 3 zmogljive tiskalnike.
Nakup komunikacijske opreme: stara 3COM stikala počasi odpovedujejo, zato smo v letu 2007
poskrbeli za njihovo menjavo in še za širitev infrastrukture ob prenovi rokopisnega oddelka.
Vzdrţevanje in servisiranje: kompleksno omreţje kot ga ima NUK, zahteva tudi precej sodelovanja
zunanjih izvajalcev, saj lahko le tako zagotovimo stalno razpoloţljivost naših servisov uporabnikom.
Tako imamo podpisane vzdrţevalne pogodbe za preventivne mesečne preglede delovnih postaj. Še
posebej pomembno za uporabnike je brezhibno delovanje streţnikov in ostale infrastrukture.
1.7 Razvoj spletnih strani NUK, njihova uporaba in število obiskovalcev
V letu 2007 smo zabeleţili največjo obiskanost spletnih strani NUK do sedaj. K večanju popularnosti
spletnih strani je največ pripomogla prenovljena spletna stran z novo podobo, navigacijsko arhitekturo
in ustreznimi teksti. Spletno stran smo obogatili tudi z ustreznim statističnim orodjem in sistemom za
upravljanje vsebin. Scenarij povečanja uporabe spletnih strani in števila obiskovalcev, ki smo ga
izdelali v preteklih letih, se je v letu 2007 uresničil. Prenovljena stran (od novembra 2006) mnogo bolj
ustreza potrebam sodobnih spletnih uporabnikov. Glede na mnenja uporabnikov in strokovnjakov ob
razpisu NETKO, je spletno mesto enostavno za uporabo in upošteva vsa pravila pisanja za splet. Za
uporabnike je zlasti privlačna vstopna stran, ki izpostavlja pomembne vsebine in uporabniku
zagotavlja hiter dostop do ţelenih informacij. K temu pripomore tudi iskalnik po spletnem mestu.
Slika 19: Spletno mesto www.nuk.uni-lj.si – vstopna stan
117

V letu 2007 smo namestili odprtno kodni sistem za statistično analizo AWSTATS, ki omogoča
poglobljeno merjenje obiska. Zabeleţili smo 2.886.774 obiskanih strani, kar glede na leto 2006
pomeni 93% poveĉanje.
Tabela 56: Število obiskanih spletnih strani NUK v letu 2006 in 2007
2006
2007
indeks
januar 132.452 274.488 207
februar 120.216 250.795 208
marec 139.678 318.807 228
april 120.332 255.578 212
maj 136.131 244.699 179
junij 122.412 178.311 145
julij 93.644 143.125 153
avgust 98.802 177.263 179
september 115.351 197.711 171
oktober 135.168 275.726 204
november 147.856 323.211 218
december 131.506 247.060 187
skupaj 1.493.548 2.886.774 193
Za razliko od prejšnjih let nam nov sistem omogoča poleg spremljanja obiskanosti strani tudi merjenje
drugih parametrov, tj. promet po mesecih, dnevih in urah.
Tabela 57: Promet na spletni strani po mesecih
Jan
2007
mesec
Feb
2007
Mar
2007
Apr
2007
različnih
obiskovalcev
Maj
2007
Jun
2007
Jul
2007
Avg
2007
Sep
2007
Okt
2007
Nov
2007
Dec
2007
št. obiskov strani zadetkov promet
Jan 2007 14.732 30.505 274.488 1.200.301 16.78 GB
Feb 2007 12.242 25.991 250.795 1.091.024 15.22 GB
Mar 2007 14.032 30.656 318.807 1.309.092 17.44 GB
Apr 2007 12.139 25.712 255.578 1.047.614 15.03 GB
Maj 2007 13.306 28.173 244.699 1.061.225 17.83 GB
Jun 2007 11.435 24.365 178.311 926.114 16.57 GB
Jul 2007 9054 20.328 143.125 734.954 11.52 GB
Avg 2007 12.251 25.058 177.263 861.403 14.74 GB
Sep 2007 12.136 26.160 197.711 977.509 16.41 GB
Okt 2007 15.952 32.965 275.726 1.232.505 19.05 GB
Nov 2007 17.564 34.854 323.211 1.282.558 20.76 GB
Dec 2007 14.882 29.115 247.060 1.046.060 16.74 GB
skupaj 159.725 333.882 2.886.774 12.770.359 198.10 GB
118

Slika 20: Promet na spletni strani po dnevih v tednu
Pon Tor Sre Čet Pet Sob Ned
0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23
Slika 21: Promet na spletni strani po urah dneva
Najmanj obiska beleţimo v poletnih mesecih, ob vikendih in petkih ter v nočnih urah. Največ obiska
pa je med 9. in 10. uro dopoldan od ponedeljka do četrtka. Največ obiskovalcev pride na naše strani
prek Googla, sledi slovenski spletni iskalnik - Najdi.si, pri tem najpogosteje uporabijo iskalno frazo
NUK (Tabela 58).
Tabela 58: Najpogosteje uporabljene iskalne fraze
29.950 razliĉnih iskalnih fraz iskanje odstotki
Nuk 67.604 50 %
nuk ljubljana 2.031 1.5 %
narodna in univerzitetna knjiţnica 1.024 0.7 %
Knjiţnica 721 0.5 %
Mreţnik 578 0.4 %
nuk mreţnik 527 0.3 %
narodna univerzitetna knjiţnica 506 0.3 %
Cosec 337 0.2 %
oddaljen dostop 332 0.2 %
telefonski imenik Slovenije 325 0.2 %
druge fraze 61.058 45.2 %
Tabela 59: Najbolj obiskane strani (poleg vstopne strani)
najbolj obiskane strani
1 Elektronska izdaja UDK
2 Katalogi NUK
3 Mreţnik
4 Iskanje po straneh
5 Slovenska bibliografija
6 Zadnje novice
7 Knjige v tisku
8 Vprašajte NUK
9 Vpis in članstvo
10 Lista zaposlenih
119

Druga pomembna novost pri upravljanju spletnih strani v letu 2007 je bila namestitev sistema za
upravljanje vsebin (Content Management System - CMS), ki omogoča razpršeno dopolnjevanje
podatkov pri tistih rubrikah, kjer je posodabljanje podatkov enostavno in pogosto.
Slika 22: CMS na spletni strani NUK (primer strani za posodobitev podatkov o elektronskih katalogih NUK,
dostop do nje omejen z administratorskim geslom)
Poleg razvoja statističnega orodja in priprave statističnih analiz ter razvoja sistema CMS smo redno
(dnevno) posodabljali datoteke, dodajali nove vsebine in glede na statistične podatke spreminjali
dostop do posameznih vsebin. Spletne vsebine redno promoviramo na straneh spletnih iskalnikov
(Google, Najdi.si). Spletna stran je tudi v letu 2007 odigrala pomembno vlogo promocijskega orodja
NUK in informativnega medija za 5 skupin uporabnikov: končne uporabnike, knjiţničarje, zaloţnike,
medije in splošno javnost. Zelo uspešno je odigrala tudi vlogo delovnega orodja, kar dokazuje visoka
uporaba elektronske izdaje UDK, Katalogov NUK, Mreţnika in Slovenske bibliografije.
1.8 Razvoj intraneta (enuka)
Intranet (Enuka) predstavlja orodje za interno obveščanje v knjiţnici. V letu 2007 je bil opravljen
transfer na novo, sodobno tehnološko platformo MOSS 2007 in posledično prenos vseh datotek s stare
na novo platformo. Potekalo je izobraţevanje za delo z novo platformo ter vsebinske dopolnitve in
razširitve portala. Novi urednik (mag. Dare Balaţic) je uvedel tudi številne uredniške izboljšave, tako
da je Enuka postala sodobno orodje za obveščanje zaposlenih.
1.9 Potrebna finanĉna sredstva
Poraba finančnih sredstev na področju vodenja, organizacije in drugega splošnega dela ter
izobraţevanja zaposlenih je bila v skladu s sprejetim finančnim načrtom za leto 2007..
120

2 Pogoji delovanja knjiţnice
2.1 Kadri knjiţnice in njihov razvoj
Na dan 31.12.2007 je bilo v NUK zaposlenih 157 oseb (delavcev). Ministrstvo za kulturo je
financiralo 138 delovnih mest (137,5 FTE) oz. 144 delavcev (5 oseb je nadomeščalo odsotnost
zaposlenih na porodniškem dopustu, 1 oseba zaseda sestavljeno mesto dveh polovičnih FTE-jev).
V skladu s planom in glede na financirana delovna mesta Ministrstva za kulturo smo v letu 2007
(jeseni) povečali število delovnih mest za 2 novi delovni mesti.
Trinajst delavcev je bilo financiranih iz drugih virov (10,75 FTE), in sicer:
- 1 delavka v IDC Svet Evrope financira Svet Evrope (0,5 FTE);
- 5 delavcev zaposlenih na evropskih projektih na področju restavriranja gradiva (4,80 FTE);
- 2 delavca na projektu DOD-Digitization on Demand (2 FTE);
- 2 delavca na projektu European Library (0,95 FTE);
- 2 delavca (1,50 FTE) na projektu Digitalne knjiţnice Slovenije-dLib.si, ki ga financirajo
Norveški finančni mehanizmi,
- 1 delavec DIZZIS - Razvoj digitalne zbirke znanstveno-raziskovalnih in strokovnih publikacij
(1 FTE).
V letu 2007 je kolektiv zapustilo 13 delavcev:
- sporazumna prekinitev delovnega razmerja – 10 delavcev (od tega 3 delavci iz projektnih
zaposlitev);
- upokojitev - 3 delavci.
Zaposlili smo 21 novih delavcev, in sicer:
- nadomestne zaposlitve za nedoločen čas - 9 delavcev;
- nadomestne zaposlitve za določen čas - 9 delavcev;
- za delo na projektu za določen čas - 3 delavce.
Izobrazbena struktura zaposlenih, ki jih je financiralo Ministrstvo za kulturo:
- 8 zaposlenih z doktoratom znanosti;
- 14 zaposlenih z magisterijem znanosti;
- 71 zaposlenih z visoko strokovno izobrazbo;
- 20 zaposlenih z višjo strokovno izobrazbo;
- 15 zaposlenih s 4 letno srednjo izobrazbo;
- 18 zaposlenih z manj kot 4-letno srednjo izobrazbo in osnovnošolsko izobrazbo.
Izobrazbena struktura delavcev, ki so bili zaposleni na projektih:
- 2 zaposleni z doktoratom znanosti;
- 1 zaposlen z magisterijem znanosti;
- 10 zaposlenih z visoko strokovno izobrazbo.
Devet zaposlenih je napredovalo v nazive v bibliotekarski stroki:
- 1 knjiţničarski referent;
- 2 višja knjiţničarska referenta;
- 3 višji bibliotekarji;
- 2 bibliotekarja specialista;
- 1 višji bibliotekar specialist.
V bibliotekarsko stroko smo uvajali 8 prostovoljnih pripravnikov:
- 1 magistrica filozofije;
- 4 univ. dipl. bibliotekarje;
- 1 univ. dipl. umetnostna zgodovinarka;
- 1 univ. dipl. filozof;
- 1 gimnazijski maturant.
121

Posebej smo skrbeli, da delovna mesta niso ostala nezasedena ob daljših bolniških odsotnostih.
Decembra meseca smo skupaj s Sindikatom izvedli akcijo preventivnega cepljenja zaposlenih proti
gripi, ki se ga je udeleţilo 30 zaposlenih. Dvajset zaposlenih je opravilo preventivni zdravstveni
pregled.
2.2 Zagotavljanje sredstev za uresniĉevanje programa dela
Ocenjujemo, da so bili s sredstvi, ki smo jih prejeli za program, v letu 2007 doseţeni maksimalni
izkoristki, seveda pa sredstva niso zadostovala za realizacijo vseh nalog, ki bi jih bilo treba izvajati
glede na dolgoročne cilje in zakonske naloge knjiţnice.
2.3 Investicijska vlaganja
Plan investicij, investicijskega vzdrţevanja, nakupa opreme in drobnega inventarja za leto 2007 je bil
pripravljen na sledečih izhodiščih:
1. Obnova tistih oddelkov oziroma delov objekta, ki niso primerno urejeni za opravljanje
dejavnosti.
2. Povečanje področja in kapacitet za dostop in delo uporabnikov.
3. Obseţna digitalizacija zahteva večje kapacitete varnega hranjenja podatkov, kar posredno
pogojuje tudi prostorske in klimatske posege.
4. Nenazadnje je objekt NUK tudi arhitekturni spomenik, ki je v intenzivni uporabi in zahteva
strokovno vzdrţevanje.
Plan ter poraba po postavka (v EUR) Plan 2007 Poraba 2007
1. Investicije v objekt 301.243 115.551
1) Obveznosti po obstoječih pogodbah 62.000 62.000
2) Ureditev rokopisne zbirke 24.000 30.251
3) Ureditev skladišč v 5. nadstropju 20.800 3.300
4) Preureditev prostorov za UPS in DEA 24.043 5.000
5) Ureditev dostopov za uporabnike in predelava
25.000 0
kontrole pristopa
6) Povečanje kapacitet informacijskega centra 28.000 0
7) Prenova velike čitalnice 79.000 0
8) Ostalo investicijsko vzdrţevanje 38.400 15.000
2. Oprema 83.500 83.851
1) Oprema za razmnoţevanje 2.000 19.733
2) Pohištvo in druga oprema 18.000 23.953
3) Restavriranje pohištva 63.500 40.165
3. Investicije na podroĉju informatike 385.161 131.534
1) Širitev infrastrukture v RC 57.000 0
2) Zamenjava zastarelih streţnikov 38.849 41.652
3) Postavitev dodatnega primarnega diskovnega
175.000 0
polja
4) Zamenjava zastarelih delovnih postaj,
90.612 80.102
tiskalnikov itd.
5) Mreţna oprema 11.700 3.117
6) Programska oprema 6.000 6.663
4. Drobni inventar 14.600 3.925
122

5. Zagotovitev varnega hranjenja podatkov 375.563 0
Skupaj 1.160.073 334.861
Viri: Ministrstvo za kulturo 271.240
lastna sredstva 63.621
Ad 1) Dela smo izvedli skladno s prioritetami in razpoloţljivimi sredstvi. Marsikatero izvedbo
prelagamo v leto 2008, velik problem ostaja prenova Velike čitalnice.
Ad 2) Informacijska tehnologija je vse zahtevnejša in zahteva znatna sredstva. Največji problem je
zagotavljanje novih diskovnih polj.
Ad 4) Zagotovitev prostorov in opreme za varno hranjenje podatkov ostaja prioritetna naloga za leto
2008.
2.4 Uresniĉevanje projekta NUK2/UKL
Projekt izgradnje vodi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. V letu 2007 je bila
predvidena vsaj ena seja Gradbenega odbora, izdelava terminskega načrta, dodatna pridobitev zemljišč
za zagotovitev 1. faze izgradnje ter izdelava noveliranih programskih osnov za fazno gradnjo. Po
informacijah, ki jih je pridobila NUK, je bila realizirana zgolj novelacija programskih osnov ter nova
projektna naloga za izdelavo dopolnjenih PGD projektov. S spomeniškim varstvom je bil dogovorjen
odvoz arheoloških ostalin z lokacije. Večina nalog dokončanja priprav na gradnjo ostaja kot prioriteta
za leto 2008.
3 Ocena uresniĉitve ciljev knjiţnice
3.1 Ocena uresniĉitve ciljev na podroĉju strokovne dejavnosti knjiţnice
3.1.1 Nabava, obdelava in ohranjanje knjiţniĉnega gradiva
V letu 2007 je bil dotok gradiv za NUK manjši za 36%, za ostale knjiţnice za 25% kot v letu 2006.
Oboje je posledica novega Zakona o obveznem izvodu publikacij, leto 2007 je bilo namreč prvo
celotno leto, v katerem smo obvezni izvod zbirali po novem zakonu. Število reklamacij obveznega
izvoda se je v primerjavi z letom 2006 v celoti povečalo za 17%, prav tako število uspešnih reklamacij
vseh oblik (za 31%). Tudi uspešnost pri reklamiranju obveznega izvoda se je povečala (za skoraj
štirikrat). Plan nabave literature je bil realiziran v celoti. Vendar opaţamo, da se serijske publikacije in
licenčnine še vedno draţijo. Kljub splošnim trendom v Evropi, ki zameno kot obliko dobave gradiva
postopoma opušča, je bil dotok gradiva iz zamen v letu 2007 večji za 2%. Nakup gradiva za izmenjavo
z drugimi knjiţnicami je bil večji za 30%, kar je posledica dodatnih sredstev, ki jih je za ta namen
zagotovilo Ministrstvo za kulturo. Dotok zapuščin v letu 2007 je bil manjši.
Prispevek bibliografskih zapisov NUK v nacionalni vzajemni bibliografski sistem je na ravni
petletnega poprečja (97% poprečja 2003-2007). Pri prispevku NUK v vzajemni sistem je treba
upoštevati tudi nove zapise za normativno bazo osebnih imen CONOR, število katerih se je izjemno
povečalo (za 57%) ter redakcijo zapisov v bazi (4.753 zapisov).
Količina inventariziranega obveznega izvoda – monografij – je bila v primerjavi z letom 2006 po
pričakovanju nekoliko manjša (za 10%) zaradi zmanjšanega števila obveznega izvoda v skladu z
ZOIP. Inventarizacija obveznega izvoda serijskih publikacij je bila nekoliko večja kot v letu 2006 (za
2%). Količina inventariziranega neknjiţnega gradiva pribliţno sovpada z dotokom, ki je v letu 2007
bil v celoti nekoliko povečan. V zbirkah beleţimo poprečen trend rasti bibliografske obdelave, zlasti
pri slikovnem gradivu (za 27%), rokopisnem gradivu (za 138%), glasbenih rokopisih (za 140%) in AV
gradivu (za 59%).
123

Bibliografska obdelava za Slovensko bibliografijo je bila na enaki ravni kot leta 2006 (indeks 100),
kar je dober rezultat glede na dejstvo, da oddelek od leta 2006 deluje v zmanjšani sestavi. Poudariti je
treba, da je oddelek opravil tudi tretjino deţurstev v Informacijskem središču, da zaposleni sodelujejo
pri vodenjih po knjiţnici, da je namestnik vodje oddelka bil zadolţen tudi za uredništvo in
dopolnjevanje online UDK tablic, ter da je več zaposlenih sodelovalo pri bibliografski obdelavi za
potrebe digitalne knjiţnice.
Pri vseh agencijah tudi v letu 2007 beleţimo večletni trend rasti zapisov: ISBN za 8%, ISSN za 73%,
pri agenciji za ISMN pa zmanjšanje za 22% (manjši obseg tiskanih muzikalij). Trend rasti letne
količine CIP zapisov se je nekoliko umiril: po rasti v letu 2003 za 9%, beleţimo v letu 2004 nadaljnjo
rast za 20%, v letu 2005 za 5%, v letu 2006 za 14%, v letu 2007 pa le 1%. V bazo OCLC smo v letu
2007 po spremenjeni metodologiji pošiljanja zapisov poslali podatke za leti 2006 (5.460 zapisov) in
2007 (4.462). Količina poslanih podatkov za druge mednarodne zbirke je bila na običajni letni ravni.
Na področju ohranjanja knjiţničnega gradiva so bili izvedeni različni ukrepi, od fizične selitve gradiva
z lokacije Turjaška na Leskoškovo, preurejanje gradiva na lokaciji Leskoškova, do prenašanja najbolj
ogroţenega ali najbolj uporabljanega gradiva na mikrofilm in njegova digitalizacija, poostrene
kontrole pogojev hranjenja, do povečanja obsega zaščite in restavriranja gradiva. Analize ogroţenosti
gradiva so pokazale nezadrţno propadanje gradiva na kislem papirju, katerega zaščita bi zahtevala
neprimerno višja sredstva, kot so letno na voljo. Uspešno je bilo sodelovanje v mednarodnih projektih
s področja ohranjanja gradiva..
3.1.2 Storitve za uporabnike
Dejavnost knjiţnice na področju storitev za uporabnike ocenjujemo kot uspešno, saj so bili uresničeni
vsi zastavljeni cilji, od boljše ponudbe informacijskih virov do nadaljnjega izboljšanja dostopnosti
virov in storitev, izboljšanja storitve medknjiţnične izposoje, izboljšanja nekaterih delovnih
postopkov, ki omogočajo kakovostnejše storitve (npr. poenostavitev postopka včlanjevanja in
podaljšanja članstva, uvedba novih kategorij članstva, izboljšanje postopka obračunavanja odškodnin,
nadaljevanje avtomatizacije izposoje v Veliki čitalnici), do nabave nove opreme v Informacijskem
središču in centru za reproduciranje gradiva itd. Knjiţnica je ponudila več storitev v elektronski obliki,
z vključitvijo še zadnjih nevključenih knjiţnic v sistem oddaljenega dostopa pa je zagotovila vsem
uporabnikom z Univerze v Ljubljani, da lahko uporabljajo njene vire, ne da bi se morali včlaniti v
NUK. Klasična uporaba knjiţnice je v letu 2007 prvič začela padati, čeprav smo to načrtovali ţe za
leto 2005. Število aktivnih (fizičnih) članov se je zmanjšalo za 4%, ob tem se je močno povečalo
število virtualnih članov (2007: 7.317, 2006: 5.087), ki so knjiţnico uporabljali z oddaljenim
dostopom, včlanili pa so se v NUK ali eno od visokošolskih knjiţnic UL. Na novo se je vpisalo za
13% manj fizičnih članov kot v preteklem letu. Obisk knjiţnice se je zmanjšal za 6%, ob tem pa
povečala uporaba storitev oddaljenega dostopa do e-virov NUK za 44%. Klasična izposoja se je
zmanjšala za 7%, močno pa se je povečala uporaba digitalnih virov v celotnem besedilu – za 93%.
Intenzivno delo na področju obveščanja in izobraţevanja uporabnikov za uporabo informacijskih virov
se je odrazilo v zelo povečani uporabi e-virov prek oddaljenega dostopa – za 67%. Kljub temu se
obseg informacijskih poizvedb, ki jih opravijo specialisti v NUK, še ni zmanjšal, ampak povečal v
primerjavi z letom 2006 za 10%.
3.1.3 Digitalna knjiţnica Slovenije
Razvoj digitalne knjiţnice je tudi v letu 2007 presegel vsa pričakovanja. Na strateškem področju je
velik uspeh, da je Digitalna knjiţnica Slovenije uvrščena v dva pomembna drţavna dokumenta
"Strategijo razvoja informacijske druţbe v Republiki Sloveniji si2010" in v predlog dokumenta
"Nacionalni program za kulturo 2008-2011". Hkrati je Digitalna knjiţnica Slovenije prepoznana kot
ustrezna rešitev tudi v mednarodnih okvirih. Marca 2007 je bil sprejet projekt "Digitalna knjiţnica
Slovenije – dLib.si" od strani Finančnega mehanizma EGP in Norveškega finančnega mehanizma. S
tem je razvoj dLib podprt s pomembnimi tujimi finančnimi sredstvi.
124

Dostop do digitalnih vsebin, kot enem od osrednjih prioritetnih letnih ciljev, smo tudi v letu 2007
gradili na štirih ravneh: vsebinski, avtorsko pravni, tehnološki in marketinško-promocijski ravni.
Ključni namen vseh ravni je bil enostaven in takojšen dostop do digitalnih vsebin. V minulem letu
smo ciljno komunicirali s štirimi skupinami uporabnikov: končnimi uporabniki portala, knjiţnicami in
zaloţniki slovenske znanstvene produkcije ter izvajalci digitalizacije. Kot rezultat pospešenega razvoja
je imel portal ob koncu leta vrsto novosti, izboljšav in novih vsebin na eni strani ter povečano
obiskanost spletnega mesta www.dlib.si na drugi strani. V letu 2007 smo še bolj obogatili digitalne
zbirke, ki so dostopne prek portala. Trenutno je prek dLib portala zagotovljen dostop do prek 170.000
starejših in sodobnih znanstvenih člankov (do celotnih besedil!), knjig, fotografij, plakatov, glasbenih
rokopisov, zemljevidov, glasbenih posnetkov ter visokošolskih del. Nadaljnja širitev zbirk je tudi v
letu 2007 bila zagotovljena s sredstvi Ministrstva za kulturo in Ministrstva za visoko šolstvo, znanost
in tehnologijo - Direktorata za informacijsko druţbo. Število dostopnih bibliografskih enot se je
povečalo za štirikrat, s 42.000 ob koncu leta 2006 na več kot 171.538 ob koncu leta 2007.
Pomemben doseţek je, da je portal dLib.si na razpisu NETKO 2007 za najboljšo poslovno spletno
stran v kategoriji Mediji in informacijski portali prejel bronasto priznanje med 122 prijavljenih
spletnih strani. Nagrado Netko 2007 za najboljšo poslovno in upravno spletno stran v Sloveniji
podeljuje Gospodarska zbornica Slovenije - Zdruţenje za informatiko in telekomunikacije v
sodelovanju z Ministrstvom za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo - Direktoratom za informacijsko
druţbo. Usmerjena je k ugotavljanju uporabnosti spletnega mesta, njegove tehnične ustreznosti in
oblikovne všečnosti ter ali je portal uspel izkoristiti moţnosti, ki jih tovrstni medij ponuja.
3.1.4 Izobraţevalna, raziskovalna in razvojna dejavnost
V organizirane izobraţevalne oblike, katerih izvajanje je koordiniral Bibliotekarski izobraţevalni
center, je bilo vključenih 1.688 udeleţencev, kar je 18% več kot v letu 2005. Močno je naraslo
zanimanje za nekatere nove tečaje in oblike permanentnega izobraţevanja, zlasti s področja
problematike digitalne knjiţnice in udeleţba v izobraţevanju za delo v sistemu vzajemne
katalogizacije. Zabeleţen pa je bil rahel upad udeleţbe v izobraţevanju uporabnikov, saj le-ti postajajo
vedno bolj informacijsko pismeni, poleg tega jim je bil dostop do e-virov z različnimi ukrepi v letu
2007 še olajšan. Med udeleţenci izobraţevanj jih je bilo največ iz splošnih knjiţnic. Število
kandidatov za bibliotekarske izpite je bilo v primerjavi s preteklim letom večje za 35%, za nekaj krat
je naraslo število vlog in postopkov za priznanje bibliotekarskega naziva.
Na področju razvojno-raziskovalne dejavnosti so bili zastavljeni cilji realizirani. NUK je bil vključen v
13 domačih in tujih raziskovalnih projektov, prioritetno s področij ohranjanja knjiţničnega gradiva in
digitalne knjiţnice, prijavil pa je 9 novih projektov v okviru evropskih razpisov in bil uspešen pri
šestih. Na področju razvojne dejavnosti so zaposleni nadaljevali z razvojem Splošnega slovenskega
spletnega geslovnika in sodelovali z IZUM pri oblikovanju splošnega geslovnika COBISS; razvojem
orodja za zajem publikacij na spletu in podpore za vzpostavitev digitalnega arhiva; priprave strokovnih
osnov za normativno kontrolo cilji niso bili uresničeni v celoti, ker aplikacija še ni bila vgrajena v
sistem COBISS, vendar pa je potekalo sodelovanje z IZUM pri dopolnjevanju normativne baze
predmetnih oznak. Uspešno je bilo tudi sodelovanje z IZUM pri postopkih preverjanja in
usposobljenosti kandidatov za aktivno udeleţbo v sistemu vzajemne katalogizacije.
Na področju dejavnosti razvoja slovenskih knjiţnic in knjiţničnega sistema je bil v celoti uresničen
letni načrt statističnih raziskav in objave statističnih podatkov o delovanju knjiţnic. Uspešno so bile v
avtomatizirani sistem za zbiranje podatkov vključene splošne in visokošolske knjiţnice, nadaljeval se
je tudi razvoj spletnega vmesnika BibSiSt za zbiranje statistike in bila razvita programska podpora za
e-Razvid knjiţnic. Čeprav je bilo načrtovano, da bo Center za razvoj knjiţnic zaradi novih funkcij
osrednjih območnih knjiţnic postopoma zmanjšal obseg svetovalnega dela za knjiţnice, je potreba po
le-tem bila v primerjavi s preteklim letom celo višja (805 svetovanj).
V okviru izvajanja koordinacijskih nalog za osrednje območne splošne knjiţnice se je NUK v letu
2007 srečal s precejšnjimi teţavami, saj so bile nekatere načrtovane aktivnosti OOK (npr. razvoj
portala KAMRA) skoraj celo leto prekinjene. Koordinatorka je organizirala sestanke tima OOK in
125

posameznih delovnih skupin, izvedeno je bilo izobraţevanje regijskih koordinatorjev, nadaljevalo se je
delo na področju koordinacije domoznanske dejavnosti in dela skupine sistemskih administratorjev.
Ob koncu leta je prišlo tudi do dogovora na nadaljevanju aktivnosti pri izgradnji portala KAMRA.
3.1.5 Izvajanje funkcij univerzitetne knjiţnice
V skladu s strateškim načrtom si je NUK tudi v letu 2007 prizadeval uporabnikom z univerze ponuditi
čim več elektronskih virov in jim zagotavljati njihovo dostopnost prek oddaljenega dostopa. Cilj je bil
uspešno realiziran, pridobljenih je bilo 5.574 (2006: 3.637) virtualnih uporabnikov z visokošolskih
zavodov. Razširjena je bila tudi ponudba drugih e-storitev, ki so jih lahko uporabljali. Ţal pa seveda ni
bilo moţno bistveno izboljšati prostorskih pogojev zanje, tako NUK ne more zagotavljati prostega
dostopa, nima dovolj primernih prostorov za skupinsko delo ipd., kar vse zahtevajo spremenjene
potrebe izvajanja bolonjskega študija. Ob koncu leta se je začela prenova hodnika v kletnih prostorih,
kjer bo v letu 2008 na voljo za skupinsko delo 24 mest. V letu 2007 je ţal zaradi novega zakona o
obveznem izvodu drastično upadlo število publikacij za izposojo na dom, kar je prizadelo ravno
uporabnike z univerze.
Predstavniki NUK so aktivno sodelovali v Komisiji za razvoj knjiţničnega sistema in njenih delovnih
skupinah. Izpostavili bi tudi uspešno sodelovanje s CTK na področju izvajanja storitve oddaljenega
dostopa in implementacije zdruţevalnega iskalnika Metalib. Članica Komisije iz NUK je aktivno
sodelovala pri pripravi različnih gradiv za potrebe univerzitetnega knjiţničnega sistema. UL in
nekatere članice pa so aktivno sodelovale v projektu DIZZIS, in sicer pri načrtovanju, vzpostavitvi in
dopolnjevanju digitalne zbirke Visokošolska dela.
3.1.6 Druga dejavnost knjiţnice
V letu 2007 je bilo zagotovljeno nemoteno delovanje Zbirke EU. Čeprav je vedno več virov EU in o
EU na voljo v elektronski obliki prek interneta, izposoja tiskanih virov še ni bistveno upadla, prav tako
ne fizični obisk zbirke. Tudi v letu 2007 je NUK sam zagotavljal pogoje za delovanje konzorcija za
nabavo elektronskih virov (COSEC). Konzorcij je sicer uresničil vse načrtovane cilje, vendar pa se v
Sloveniji večina nakupov elektronskih virov izvede izven konzorcija COSEC. Prav tako je NUK
zagotavljal pogoje za delovanje ZBDS. Za vodenje in koordinacijo dejavnosti je predsednica porabila
pribl. 0,55 FTE ur (sluţbeni in prosti čas), za administrativno-tehnična opravila je bilo skupaj
opravljenih za 0.50 FTE zaposlenega. ZBDS je uporabljal prostore in komunikacije NUK, prav tako
njegov streţnik za gostovanje spletne strani ZBDS. Streţniški prostor za gostovanje portala publikacij
pa je zagotavljal CTK. Izveden je bil celoten načrtovani program zdruţenja, ki je postal ţe tako
zahteven, da bo nujna vsaj delna profesionalizacija zdruţenja.
3.2 Nastanek nedopustnih posledic pri izvajanju programa dela
Financiranje dejavnosti NUK iz proračuna Republike Slovenije se je v letu 2007 v primerjavi z letom
2006 povečalo za 2,23%. Povečanje gre na račun dodatnih sredstev za digitalizacijo, ki jih je knjiţnica
prejela od Direktorata za informacijsko druţbo (260.000 €). Tako od leta 2003 financiranje zaostaja za
rastjo stroškov ter potrebami knjiţnice, opredeljenimi z njenim strateškim planom in ne dosega ravni
povečevanja proračuna oziroma javne porabe v celoti. Primerjava finančnega okvira dela knjiţnice v
letu 2007 s strateškim načrtom NUK 2004-2008 pokaţe, da je bil v preteklem letu proračun knjiţnice
realno manjši za okoli 10% od v strateškem planu predvidenega obsega nujno potrebnih sredstev. V
času od leta 2003 do 2006 se je drţavni proračun povečal za 27% (proračun MK za 22%) sredstva
knjiţnice iz drţavnega proračuna pa le za 15%. Deleţ NUK v proračunu MK je tako padel z 0,038
(2003) na 0,035 v letu 2006. Finančni poloţaj knjiţnice v letu 2007 tega razmerja ni popravil. Tako pri
načrtovanju in izvajanju programa dela NUK (kljub velikim naporom in posameznim očitnim
uspehom knjiţnice) prihaja v primerjavi z razvitimi evropskimi nacionalnimi knjiţnicami tudi v letu
2007 do zaostajanja oziroma zamud predvsem pri obsegu digitalne knjiţnice; pri zaščiti knjiţničnega
gradiva, ki je zaradi kislosti papirja in obrabe obsojeno na propad, ter pri zagotavljanju pogojev za
knjiţnično delo v e-okolju (investicijsko vzdrţevanje, nakup informacijske in komunikacijske opreme,
kadrovske okrepitve predvsem s kadri s področja računalništva in informatike).
126

Gradivo, tiskano na kislem papirju (v glavnem v času od 1870 do 1980), začne v večini primerov po
sto letih nepovratno propadati. Rešitev tega knjiţničnega gradiva je moţna s prenosom na druge
nosilce (mikrofilmanje in digitalizacija) ali z razkisljevanjem in restavriranjem. Po oceni strokovne
sluţbe NUK bi morali vloţiti bistveno več sredstev v zaščito (zlasti migracijo na druge nosilce zapisa)
tega gradiva, kot nam to omogoča dosedanje financiranje s strani proračuna za programske stroške ter
projektna sredstva.
V letu 2007 je NUK prvo polno leto uresničeval nov zakon o obveznem izvodu, tako primerjava
priliva obveznega izvoda s prejšnjimi leti še ni mogoča. Zaradi zmanjšanja z zakonom določenega
števila obveznega izvoda je priliv v letu 2007 bistveno manjši v primerjavi s prejšnjimi leti. NUK tako
prejme pri izdajah publikacij, ki se ne financirajo iz javnih sredstev, le dva obvezna izvoda (po starem
zakonu štiri), kar ima za posledico, da ni mogoča več izposoja na dom kot tudi ne zamena s tujimi
knjiţnicami s publikacijami, ki jih knjiţnica prejme iz obveznega izvoda. Zaradi ostrejših sankcij, ki
jih določa nov zakon, pa je opozarjanje in izterjava obveznega izvoda od zavezancev uspešnejša.
Zaradi spremembe zavezancev (od tiskarjev na zaloţnike) je število zavezancev neobvladljivo naraslo
(za več kot desetkrat!), kar je oteţilo delo knjiţnice pri informiranju in osveščanju zavezancev ter pri
iskanju tistih, ki ne izpolnjujejo obveznosti.
Nujne kadrovske prerazporeditve zaradi vzpostavljanja digitalne knjiţnice so povzročile manjši obseg
dela na nekaterih drugih nalogah knjiţnice (skrb za razvoj knjiţnic, univerzitetna funkcija, varovanje
knjiţničnega gradiva), kar samo potrjuje znano dejstvo, da predstavlja digitalna knjiţnica novo
dejavnost, ki je ni mogoče vpeljevati na račun krčenja tradicionalne vloge knjiţnice. Značilnost
sodobnih t. i. hibridnih knjiţnic namreč je, da hkrati z izvajanjem tradicionalnih funkcij vzporedno
zagotavljajo tudi elektronske.
3.3 Ocena uspeha pri doseganju zastavljenih ciljev v primerjavi s preteklimi leti
Dotok gradiva v knjiţnico je odvisen v prvi vrsti od zaloţniške produkcije ter uspešnosti pri izterjavi
obveznih izvodov ter od nakupa gradiva. Padec števila kosov prejetega gradiva (247.162 v letu 2007 v
primerjavi s 343.332 v letu 2006) je posledica novega zakona o obveznem izvodu, deloma pa tudi
večjega naslanjanja na elektronske vire, ki nadomeščajo tiskane medije. Nakup gradiva je zaradi
zmanjšanja razpoloţljivih sredstev (zaradi samoobdavčitve z DDV za gradivo iz EU, ter dviga
nabavnih cen) planiran in izveden na zaskrbljujoče nizki ravni.
Glavni omejitveni dejavnik pri številu uporabnikov so prostorske moţnosti NUK. Pričakujemo, da se
število uporabnikov, ki fizično pridejo v knjiţnično stavbo, zaradi prostorskih pogojev tudi v
prihodnje ne bo povečevalo (do preselitve v nove večje prostore za uporabnike), zato se je knjiţnica še
posebej trudila čim več storitev za uporabnike ponujati elektronsko, tj. dajati jih na voljo javnosti na
daljavo. Tako je knjiţnica imela v letu 2007 2.886.774 (v letu 2006 1.493.548) obiskov na daljavo
prek spletne strani. Glede na boljšo ponudbo informacijskih virov in storitev na daljavo, je fizični
obisk knjiţnice v letu 2007 prvič upadel. V letu 2007 se je zmanjšala tudi izposoja knjiţničnega
gradiva na dom (za 8,5%), kar je predvsem posledica prenehanja izposoje obveznih izvodov, izposoja
gradiva v čitalnice pa je bila v primerjavi s preteklim letom nekoliko višja (1,3%).
V letu 2007 je NUK, kljub skromnim materialnim moţnostim, v primerjavi s prejšnjimi leti naredil
pomembne nove korake pri uresničevanju digitalne knjiţnice. Tako vse več uporabnikov, skladno s
povečano ponudbo digitalnih virov, uporablja portal dLib.si. Zelo uspešno je knjiţnica sodelovala v
nekaj domačih in tujih razvojnih projektih, ki postavljajo temelje vzpostavitve digitalne knjiţnice,
soustvarjala virtualno »evropsko digitalno knjiţnico«, oblikovala in dala na voljo uporabnikom vrsto
novih zbirk na elektronskem mediju, digitalizirala večji obseg gradiva ter sodelovala v konzorciju za
nabavo elektronskih virov (COSEC).
3.4 Ocena gospodarnosti in uĉinkovitosti poslovanja
Primerjave z drugimi podobnimi knjiţnicami v Evropi kaţejo, da pribliţno enake naloge v
primerljivem obsegu in kakovosti opravlja NUK z mnogo skromnejšimi (finančnimi in kadrovskimi)
resursi kot večina primerjanih nacionalnih (in univerzitetnih) knjiţnic. Npr. nacionalna knjiţnica
127

Avstrije ima 285 zaposlenih ter proračun 22,7 milj. EUR; nacionalna knjiţnica Finske ima 252
zaposlenih ter proračun 19 milj. EUR; nacionalna in univerzitetna knjiţnica Hrvaške ima 306
zaposlenih ter proračun 7,4 milj. EUR.
V strateškem načrtu NUK 2005-2008 smo opredelili lastne kazalnike uspešnosti delovanja NUK, ki
izhajajo iz normativno opredeljenih nalog (zakoni, podzakonski akti, Nacionalni program za kulturo),
lastnih in tujih izkušenj ter nekaterih izhodišč t. i. metode uravnoteţenega sistema kazalnikov.
Uspešnost dela knjiţnice spremljamo skozi prizmo kazalcev z vidika uporabnikov, finančnega vidika,
vidika notranjih poslovnih procesov in vidika razvijanja potencialov knjiţnice. Kvantifikacija
nekaterih izbranih kazalcev za leta 2005, 2006 in 2007 kaţe na uspešno in učinkovito delo knjiţnice,
seveda pa je za celovito oceno uspešnosti potrebna analiza daljše časovne vrste kazalcev ter
primerjava s kazalci podobnih knjiţnic v svetu.
V strateškem načrtu je opredeljena tudi odločenost izboljšanja kakovosti storitev in proizvodov
knjiţnice. V letu 2007 so bili narejeni številni koraki k boljši kakovosti posameznih servisov za
uporabnike ter pri obdelavi gradiva.
Primerjava podatkov za zadnje desetletje pokaţe, da je delo knjiţnice zelo gospodarno in učinkovito.
To dokazujejo ţe podatki, da se je obseg dela v zadnjih letih bistveno povečal (npr. pri številu vseh
uporabnikov, obdelavi gradiva, uvajanju novih storitev, izgradnji digitalne knjiţnice, sodelovanju v
projektih itd.) ob številčno skoraj enaki kadrovski zasedbi in iz leta v leto (relativno) slabšem
finančnem poloţaju NUK.
3.5 Ocena delovanja sistema notranjega finanĉnega nadzora
»Ocena notranjega nadzora javnih financ in obvladovanja tveganj« je priloga v finančnem poročilu
knjiţnice.
3.6 Vzroki nedoseţenih planskih ciljev
Primerjava med zastavljenimi in doseţenimi vsebinskimi cilji v programu dela 2007 kaţe, da je NUK
veliko večino načrtovanih letnih ciljev količinsko dosegel ali presegel.
Primerjava doseţenih ciljev v letu 2007 z opredeljenimi cilji v Strateškem načrtu NUK 2004-2008 pa
kaţe, da knjiţnica v strokovnem delu dosega (na nekaterih točkah tudi presega: število članov,
obiskovalcev; obseg izposoje; projekti itd.) opredeljene strateške cilje. Glavne omejitve pa so
zaostajanje (glede na predvidevanja strateškega plana) pri finančnem okviru za 10% ter posledično pri
nabavi opreme in investicijskem vzdrţevanju ter nabavi gradiva. V letu 2007 bi knjiţnica glede na
strateški plan morala povečati število redno zaposlenih strokovnih kadrov (zaradi uveljavljanja novega
zakona o knjiţničarstvu, zakona o obveznem izvodu, delovanja na dveh lokacijah, vzpostavljanja
digitalne knjiţnice itd.), kar pa zaradi restrikcij pri zaposlovanju v javnih zavodih ni bilo mogoče
uresničiti. Ciljev knjiţnica v letu 2007 ni dosegla pri zajemanju in distribuciji obveznega izvoda ter pri
izposoji, zaradi novega zakona o obveznem izvodu.
3.7 Ocena uĉinkov poslovanja NUK na druga podroĉja
Delo nacionalne knjiţnice se odraţa na celotnem knjiţničnem sistemu Republike Slovenije:
nacionalna knjiţnica edina sistematično varuje nacionalno knjiţno kulturno dediščino; prispevek
bibliografskih zapisov NUK v COBISS bistveno odloča o količini in kvaliteti zapisov v sistemu;
nacionalna bibliografija, ki jo izdaja NUK, je pomembna za nacionalno kulturno identiteto ter
promocijo ustvarjalnosti slovenskih avtorjev; strokovne podlage (mednarodno usklajene) za obdelavo
informacijskih virov so temelj, na katerem delajo vsi obdelovalci gradiva; zagotavljanje informacijskih
virov in drugih storitev NUK predstavlja pomemben temelj visokošolskega izobraţevanja in
znanstveno raziskovalnega dela v RS (še posebej na Univerzi v Ljubljani); vključevanje NUK v
mednarodne povezave zagotavlja RS korak z razvojem te pomembne dejavnosti. Nujno uvajanje
Digitalne knjiţnice Slovenije je v največji meri odvisno od usposobljenosti nacionalne knjiţnice za
opravljanje njenih nalog. Nujno je v NUK vzpostaviti pogoje za hranjenje in dajanje na voljo javnosti
128

knjiţničnega gradiva v digitalni obliki (digitalno rojenega in digitaliziranega gradiva) ter center za
koordinacijo in strokovno delo v zvezi z digitalizacijo.
NUK zagotavlja pogoje za delovanje konzorcija za nabavo elektronskih virov (COSEC). Prav tako
zagotavlja osnovne pogoje za delo ZBDS. NUK zagotavlja pogoje za strokovno svetovanje
knjiţnicam, koordinacijo strokovnega dela osrednjih območnih knjiţnic, vodenje razvida knjiţnic in
nacionalne knjiţnične statistike. NUK redistribuira letno prek 150.000 kosov knjiţničnega gradiva v
druge depozitarne knjiţnice. To je le nekaj točk, ki ilustrirajo delo NUK za celoten knjiţnični sistem.
Nacionalne knjiţnice v evropskih drţavah praviloma ne opravljajo vseh teh nalog, ali jih sploh ne.
Nadaljnje finančno in kadrovsko zaostajanje NUK za opredeljenimi razvojnimi cilji bi imelo negativne
posledice za razvoj celotnega knjiţničnega sistema, povzročilo bi zaostajanje na področju obsega in
kakovosti znanstvenoraziskovalnega dela in visokošolske dejavnosti, omejevalo moţnosti prebivalstva
za dvig ravni njegove informacijske pismenosti, dolgoročno pa ima lahko tudi zelo negativen vpliv na
razvojne sposobnosti in trţno konkurenčnost RS v EU.
Datum: 28. 2. 2008
Odgovorna oseba:
Ţig
mag. Lenart Šetinc
Ravnatelj
129

PRILOGE K POSLOVNEMU POROĈILU
Priloga 1: Kazalci in kazalniki uspešnosti delovanja knjiţnice
Priloga 2: Statistiĉni podatki o delovanju knjiţnice
Priloga 3: Zamena gradiva in nabava elektronskih informacijskih virov
Priloga 4: Mednarodna aktivnost knjiţnice in zaposlenih
Priloga 5: Bibliografija znanstvenih in strokovnih prispevkov zaposlenih
Priloga 6: Ĉlanstvo zaposlenih v domaĉih in mednarodnih telesih
III
VI
XLI
XLVI
LI
LIX
I

Priloga 1: KAZALCI IN KAZALNIKI USPEŠNOSTI DELOVANJA KNJIŢNICE
Knjiţniĉno gradivo
vrednost vrednost vrednost 2007
2005 2006
Obseg knjiţnične zbirke NUK (enote) 2.458.556 2.495.140 2.530.010
Število monografskih publikacij (enote) 1.190.200 1.211.886 1.230.309
Dotok vseh gradiv v NUK (kosi) 361.389 343.322 244.258
Gradivo iz OI za druge knjiţnice (kosi) 230.221 209.416 156.769
Prirast fonda NUK skupaj (enote) 38.766 36.584 34.870
Porast fonda NUK (enote) 1,6% 1,5% 1,4%
Prirast fonda NUK skupaj (kosi) 126.625 133.906 87.489
Deleţ izdatkov za nakup gradiva 7,6% 7,0% 6,4%
Prenos gradiva na mikrofilm (posnetkov) 151.370 164.858 134.564
Število ustanov, s katerimi poteka zamena gradiva 157 145 108
Storitve in uporaba knjiţnice
Odprtost Velike čitalnice (ur tedensko) 65 65 65
Odprtost oddelka za izposojo (ur tedensko) 50 50 50
Odprtost Velike čitalnice (ur letno) 3.010 3.049 3.341
Odprtost časopisne čitalnice (ur letno) 2.380 2.392 2.543
Obisk knjiţnice (fizični) 219.486 226.098 211.802
Pogostnost obiska knjiţnice (št. obiskov na aktivnega
uporabnika - fizičnega) 16,1 16,3 16,0
Obisk Velike čitalnice 76.029 74.678 67.855
Obisk spletnih strani (virtualni) 1.206.850 1.493.548 2.886.774
Število članov (fizični) 13.646 13.865 13.258
Deleţ članov študentov 76% 75% 73%
Uporaba storitve oddaljenega dostopa (število prijav) 12.894 43.174 72.002
Skupaj število članov (virtualni) 1.480 5.087 7.317
Virtualni člani – člani drugih knjiţnic - 3.637 5.574
Skupaj izposoja gradiva (enot) 530.080 *350.371 *324.609
Pogostnost uporabe knjiţnice (št. izposojenih enot na
aktivnega uporabnika - fizičnega) 38,8 26,4 24,5
Izposoja na dom (enot) 377.462 *192.519 *164.615
Izposoja v čitalnice (enot) 152.618 157.850 159.994
Razpoloţljivost iskanega gradiva (skladišča) 97,6% 98,2% 98,5%
Medknjiţnična izposoja (enot) 13.020 13.035 12.565
Vrednost kazalnika uspešnosti medknjiţnične izposoje 98,3% 98,7% 95,7 %
Skupaj število informacijskih zahtevkov 61.413 58.545 64.607
Število pozitivno rešenih informacijskih zahtevkov 58.102 56.438 62.185
Vrednost kazalca uspešnosti informacijske dejavnosti 95% 96% 96%
Število poizvedb po informacijskih virih 58.861 65.733 71.433
Storitev Info (število prejetih sporočil) 17.000 17.815 nove storitve!
Bibliografska dejavnost
Prispevani zapisi v COBIB 23.235 25.858 23.290
Deleţ prispevanih zapisov NUK v COBIB 11,6% 13,0% 12,6%
Skupaj bibliografska obdelava gradiva (lokalna baza) 29.057 41.640 38.542
Število pregledanih testnih baz za licence COBISS 70 68 34
Število CIP zapisov 5.629 6.413 6.502
Število ISBN zapisov 5.773 6.045 6.552
Število ISSN zapisov 266 292 505
Število ISMN zapisov 82 142 111
Število zapisov za OCLC 4.831 0 9.922
Število zapisov za Index Translationum 1.133 1.149 3.526
Število zapisov za SURS 4.535 4.688 4.173
III

Izobraţevalna dejavnost in bibliotekarski nazivi 2005 2006 2007
Število izvedenih različnih izobraţevalnih oblik 33 38 39
Obseg izobraţevalnega programa (ure) 927 828 1.200
Število udeleţencev izobraţevalnega programa 1.360 1.425 1.688
Število udeleţencev izobraţevanja - uporabnikov knjiţnic 324 368 241
Skupaj udeleţencev uporabnikov - vseh oblik izobraţevanja 476 578 521
Skupaj udeleţencev izobraţevanja za vzajemno katalogizac. 174 155 236
Skupaj kandidatov na bibliotekarskih izpitih 65 83 112
Skupaj izvedenih postopkov za pridobitev strokovnega naziva 89 44 63
Število priznanih strokovnih nazivov 44 14 55
Spremljanje delovanja slovenskih knjiţnic
Skupaj posredovanih statističnih vprašalnikov 255 259 255
Izdanih mnenj o razvitosti knjiţnic 919 412 378
Število tematskih svetovanj po telefonu 183 285 654
Število tematskih pisnih svetovanj 35 118 132
Število tematskih svetovanj ob obiskih Centra oz. knjiţnic 13 10 19
Število tematskih sestankov - koordinacija območnih knjiţnic 80 33 6
Razvojno-raziskovalna in publicistiĉna dejavnost
Vodenje ali sodelovanje v razvojno-raziskovalnih projektih 14 10 13
Število objav zaposlenih (strok. in znanstveni prispevki) 102 116 96
Zaloţniška dejavnost
Skupaj izdanih publikacij (naslovi) 47 39 22
Slovenska bibliografija 6 6 6
Samostojne publikacije 5 4 1
Periodične publikacije (naslovi) 4 2 4
Katalogi / zgibanke ob razstavah 9 12 6
Elektronske publikacije 8 7 4
Druge publikacije 15 8 1
Predstavitvena in promocijska dejavnost
Skupaj število razstav (lastne, druge v NUK, sodelovanje) 14 21 10
Število razstav NUK v knjiţnici 10 12 6
Število gostujočih razstav v NUK 3 6 3
Število razstav NUK drugje 1 3 0
Skupaj obseg razstav NUK (dnevi) 240 445 178
Skupaj obseg gostujočih razstav (dnevi) 104 166 78
Skupaj število udeleţencev (varovanih) razstav v NUK 4.860 - -
Vodeni ogledi NUK za skupine (število skupin) 102 118 140
Število udeleţencev vodenih ogledov za skupine 2.264 2.863 3.004
Predstavitev zbirk in oddelkov NUK (število skupin) 71 131 146
Število udeleţencev predstavitev zbirk in oddelkov NUK 963 1.652 1.971
Skupaj udeleţencev ogledov in predstavitev NUK - 4.515 4.975
Pogoji dela knjiţnice
Neto uporabna površina knjiţnice – obe lokaciji (m2) 14.059 14.059 14.059
Dolţina zasedenih knjiţnih polic (m) 28.850 28.850 -
Skupaj prihodki (EUR) 6.795.502 6.989.525 7.285.457
Skupaj prihodki iz proračuna RS (EUR) 5.866.644 6.188.870 6.563.470
Skupaj prihodki iz dejavnosti NUK (lastna sredstva) (EUR) 928.858 800.655 721.987
Skupaj odhodki (EUR) 6.791.062 6.979.718 7.243.634
Skupaj izdatki za nakup informacijskih virov (EUR) 520.159 486.696 463.417
Skupaj izdatki za nakup e-informacijskih virov (EUR) 144.808 193.307 178.371
Skupaj zaposlenih za polni ali krajši od polnega d. č. (osebe) 145 150 157
Število zaposlenih, ki jih je financiralo MK (EPZ) 136 135,5 137,5
Število zaposlenih, financiranih iz drugih virov (EPZ) 6,2 9,2 10,75
Stroški dela (EUR) 3.558.789 3.540.644 3.744.148
IV

Stroškovna uspešnost oz. uĉinkovitost poslovanja 2005 2006 2007
Deleţ stroškov dela v celotnem proračunu 52,4% 50,66% 51,39%
Skupni izdatki knjiţnice na aktivnega uporabnika - fizičnega
498 503 546
(EUR)
Skupni izdatki knjiţnice na aktivnega uporabnika - fizični in
449 368 352
na daljavo (EUR)
Skupni izdatki knjiţnice na obisk - fizični (EUR) 31 31 34
Skupni izdatki knjiţnice na obisk - na daljavo (EUR) 6 5 2,5
Skupni izdatki knjiţnice na obisk (fizični in na daljavo)
5 4 2,3
(EUR)
Skupni izdatki knjiţnice na izposojeno enoto gradiva (EUR) 12,8 19,9 22,3
Deleţ lastnih prihodkov v celotnem proračunu knjiţnice 13,7% 11,5% 9,9%
Strošek posamezne storitve oz. produkta knjiţnice glede na
celotne stroške dela knjiţnice:
strošek izposoje enote gradiva (EUR)
strošek pozitivno rešenega infor. zahtevka (EUR)
strošek bibliogr. obdelave enote gradiva (EUR)
6,7
61,3
122,5
*10,1
62,7
85,0
11,5
60,2
97,1
Deleţ stroškov za nakup informacijskih virov v celotnih
7,7% 7,0% 6,4%
stroških knjiţnice
Deleţ stroškov za nakup informacijskih virov glede na
14,6% 13,7% 12,4%
celotne stroške dela
Deleţ stroškov za nakup elektronskih informacijskih virov v 27,8% 39,7% 38,5%
primerjavi s stroški za vse informacijske vire
Število opravljenih delovnih ur (redno delo, nadure) 292.821 288.838 299.086
Število opravljenih delovnih ur na obiskovalca - fizičnega 1,33 1,28 1,41
Število opravljenih delovnih ur na obiskovalca - na daljavo 0,24 0,19 0,10
Prirast enot gradiva (brez elektronskih virov, ki jih knjiţnica
ne obdeluje) na zaposlenega (EPZ) 272,6 252,8 235,2
Razvoj potencialov knjiţnice
Skupaj število ur izobraţevanja zaposlenih (v Sloveniji) - 2.337 3.174
Število ur izobraţevanja na zaposlenega (oseb) (v Sloveniji) - 15,6 20,2
Število zaposlenih, udeleţencev formalnega izobraţevanja
26 28 28
(oseb)
Število zaposlenih, ki so opravili bibliotekarski ipd. izpit
5 4 10
(oseb)
Število zaposlenih, ki so pridobili strokovni bibliotekarski
9 1 9
naziv (oseb)
Število udeleţb v okviru neformalnega izobraţevanja (v
562 233 322
Slov.)
Število ur bolezenskih odsotnosti (bolniška, porodniška,
9.124 16.612 22.027
invalidnina)
Število ur bolezenskih odsotnosti na zaposlenega (oseb) 63 111 140
Deleţ izdatkov knjiţnice za nakup informacijske in
komunikacijske tehnologije (strošek opreme) 1,4% 1,3% 1,8%
* Po spremembi nabora parametrov v sistemu Cobiss za spremljanje izposoje NUK v letu 2007 se popravi tudi
statistika izposoje za leto 2006 (na 350.371) in povezani kazalci uspešnosti za 2006 in 2007.
V

Priloga 2: STATISTIČNI PODATKI O DELOVANJU KNJIŢNICE
Tabela 2.1: Bibliografska obdelava gradiv (število naslovov)
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
monografije 10.538 7.398 8.221 9.408 9.995 11.141 11.042 12.185 11.388 12.601
serijske publikacije 1.044 452 741 1.366 1.271 1.666 843 815 992 1.136
ĉlanki 18.793 12.540 13.669 17.429 19.043 20.233 21.944 17.768 16.459 16.481
SKUPAJ 30.375 20.390 22.631 28.203 30.309 33.040 33.829 30.768 28.839 30.218
Tabela 2.2: Število obiskovalcev in članov ter storitve NUK
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
obiskovalci 184.970 189.760 177.496 190.180 193.091 188.034 205.466 219.486 226.098 211.802
ĉlani 11.174 11.279 10.797 10.970 12.884 12.911 13.103 13.646 13.865 13.258
izposoja gradiva 270.186 259.839 241.177 324.137 337.255 361.407 419.151 530.080 *568.634 324.609
informacijski zahtevki 114.268 53.771 58.084 58.649 55.797 53.266 54.955 61.413 58.545 64.607
* Po spremembi nabora parametrov v sistemu Cobiss za spremljanje izposoje NUK v letu 2007 se popravi tudi statistika izposoje za leto 2006 (na 350.371)
Tabela 2.3: Število udeleţencev izobraţevanja (1996-2006)
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
1.007 1.261 1.453 1.408 1.253 1.732 1.376 1.360 1.425 1.688
VI

Tabela 2.4: Delo na področju mednarodnih agencij in CIP (1998-2007)
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
CIP 3.511 3.696 4.030 3.717 4.100 4.457 5.349 5.629 6.413 6.502
ISBN 2.861 3.316 3.783 3.544 3.900 4.362 5.392 5.773 6.045 6.552
ISSN 525 360 420 295 731 295 158 266 292 505
ISMN - 40 135 61 100 110 159 82 142 111
Tabela 2.5: Struktura dotoka gradiva v fond NUK v letu 2007
vrsta g. obvezni izvod nakup zamena dar skupaj
2007 2006 ind. 2007 2006 ind. 2007 2006 ind. 2007 2006 ind. 2007 2006 ind.
mon. p. 14.186 26.126 54 481 606 79 1.606 1.509 106 2.491 2.449 102 18.764 30.690 61
ser. p. 31.903 55.204 58 9.386 9.966 94 2.217 2.460 90 977 1.522 64 44.483 69.152 64
gl. tisk 344 324 106 66 53 125 2 13 15 227 6 3.783 639 396 161
gl. AV g. 697 3.130 22 0 10 0 13 11 118 771 25 3.084 1.481 3.176 47
kart.g. 706 170 415 7 14 50 21 20 105 4 38 11 738 242 305
slik. g. 1.272 458 278 50 105 48 38 1 3.800 7 0 0 1.367 564 242
AV g. 2.990 2.747 109 1 23 4 44 0 0 24 0 0 3.059 2.770 110
rok. g. 0 0 0 2.273 1.548 147 238 92 259 7.199 22.038 33 9.710 23.678 41
drob.
tisk 6.634 3.040 218 5 8 63 90 47 191 395 22 1.795 7.124 3.117 229
drugo 111 97 114 12 3 400 1 13 8 0 8 0 124 121 102
SKUPAJ 58.843 91.296 64 12.281 12.336 100 4.270 4.166 102 12.095 26.108 46 87.489 133.906 65
VII

Tabela 2.6: Struktura dotoka obveznega izvoda za redistribucijo drugim knjiţnicam in struktura nakupa slovenike za zameno v letu 2007
vrsta gradiva
obvezni izvod
(brez gradiva za NUK)
nakup za zameno
skupaj
2007 2006 ind. 2007 2006 ind. 2007 2006 ind.
mon. p. 41.331 41.172 100 1.001 210 477 42.332 41.382 102
ser. p. 102.708 142.812 72 1.903 2.027 94 104.611 144.839 72
gl. tisk 1.599 1.156 138 - - - 1.599 1.156 -
gl. AV g. 928 794 117 - - - 928 794 -
kart. g. 448 365 123 - - - 448 365 -
slik. G. 1.458 1.056 138 - - - 1.458 1.056 -
AV gr. 1.663 781 213 - - - 1.663 781 -
drob. tisk 6.634 21.280 31 - - - 6.634 21.280 -
drugo 0 0 0 - - - 0 0 -
SKUPAJ 156.769 209.416 75 2.904 2.237 130 159.673 211.653 75
Tabela 2.7: Struktura dotoka gradiva v letu 2007 glede na vrsto nabave
leto OI za NUK nakup za NUK zamena za NUK dar za NUK OI za SK nakup za zameno skupaj
2007 58.843 12.281 4.270 12.095 156.769 2.904 247.162
2006 91.296 12.336 4.166 26.108 209.416 2.237 345.559
ind. 64 100 102 46 75 130 72
VIII

Tabela 2.8: Uspešnost reklamacij gradiva glede na vrsto dotoka v letu 2006
obvezni izvod – knjiţno gradivo število reklamacij število uspešnih rekl. ind. uspešnosti rekl.
2007 2006 indeks 2007 2006 indeks 2007 2006 indeks
monografske 3.953 3.684 107 2.264 1.945 116 57 53 108
serijske 706 323 219 380 275 138 54 85 63
SKUPAJ 4.659 4.007 116 2.644 2.220 119 57 55 102
obvezni izvod - neknjiţno gradivo 2007 2006 indeks 2007 2006 indeks 2007 2006 indeks
slikov. gr. 520 360 144 420 45 933 81 13 646
kartogr. gr. 95 140 68 52 30 173 55 21 255
AV gradivo 1270 1.406 90 1065 1.214 88 84 86 97
pkg 50 53 94 43 43 100 86 81 106
glasbeno gr. 850 503 169 740 487 152 87 97 90
redna zbirka 270 311 87 247 289 85 91 93 98
SKUPAJ 3.055 2.773 110 2.567 2.108 122 84 76 111
nakupi 2007 2006 indeks 2007 2006 indeks 2007 2006 indeks
monografske 36 50 72 30 11 273 83 22 379
mon. s.o. 5 10 50 5 10 50 100 100 100
serijske 769 423 182 553 84 658 72 20 362
SKUPAJ 810 483 168 588 105 560 255 22 1.174
SKUPAJ 8.524 7.263 117 5.799 4.433 131 396 153 259
IX

Tabela 2.9: Prirast serijskih publikacij v letu 2007 (št. naslovov)
naslovi 2007 2006
obvezni izv. + nzd 2.696 1.273
arhivski izv. 1.584 1.983
naslovi brez arhiva 1.112 3.256
Tabela 2.10: Dotok gradiva v posebne zbirke NUK po vrsti gradiva in izvoru (kosi)
zbirka
obvezni izvod nakup zamena dar skupaj
2007 2006 ind. 2007 2006 ind 2007 2006 ind 2007 2006 ind 2007 2006 ind
rokopisna 0 0 0 2.273 1.548 147 238 92 259 7.199 22.038 33 9.710 23.678 41
glasbena 1.492 3.673 41 567 66 859 19 41 46 1.003 42 2.388 3.081 3.822 81
kartograf. in
slik. 1.950 622 314 57 212 27 68 47 145 24 48 50 2.099 929 226
posebno knj.
gr. 6.634 3.040 218 5 8 63 90 47 191 395 22 1.795 7.124 3.117 229
ICB 157 142 111 151 104 145 65 54 120 150 150 100 523 450 116
AV gradivo 2.990 2.747 109 1 23 4 44 0 0 24 0 0 3.059 2.770 110
SKUPAJ 13.223 10.224 129 3.054 1.961 156 524 281 186 8.795 22.300 39 25.596 34.766 74
X

Tabela 2.11: Obseg inventariziranega gradiva (inventarne enote)
monografske publikacije
obvezni izvod nakup zamena dar skupaj
vrsta gr.
2007 2006 ind. 2007 2006 ind. 2007 2006 ind. 2007 2006 ind. 2007 2006 ind.
monogr. p. 15.188 18.412 82 481 606 79 1.606 1.509 106 2.491 2.449 102 19.766 22.976 86
: knjige 14.284 17.972 79 475 602 79 1.536 1.500 102 2429 2.414 100,6 18.724 22.488 83
: nal.-diser. 904 440 205 6 4 150 70 9 778 62 35 177 1.042 488 214
kartog. gr. 300 152 197 8 19 42 11 45 24 9 14 64 328 230 143
: atlasi 24 66 36 0 3 0 1 1 100 1 4 25 26 74 35
: zemljevidi 274 77 356 8 16 50 10 20 50 8 10 80 300 123 244
: na rač. mediju 2 9 22 0 0 0 0 24 0 0 0 0 2 33 6
slikov.gr. 904 250 362 162 93 174 30 15 200 217 29 748 1.313 387 339
: plakati 314 52 604 0 4 0 0 0 0 52 18 289 366 74 495
: razgledn. 336 94 357 129 0 0 0 0 0 156 0 0 621 94 661
: drugo 254 104 244 33 89 37 30 15 200 9 11 82 326 219 149
glasb. tisk 308 324 95 67 71 94 2 11 18 92 185 50 469 591 79
glasb. av 1.718 1.999 86 28 379 7 8 18 44 276 32 863 2.030 2.428 84
: kasete 809 629 129 2 18 11 0 4 0 25 4 625 836 655 128
: cd 659 1.243 53 12 361 3 7 14 50 230 28 821 908 1.646 55
: video kas. 206 0 0 14 0 0 0 0 0 18 0 0 238 0 0
dvd 32 95 34 0 0 0 1 0 0 3 0 0 36 95 38
mult. grad. 12 32 38 0 0 0 0 0 0 0 0 0 12 32 38
av grad. 3.913 3.521 111 18 43 42 1 1 100 58 7 829 3.990 3.572 112
: gov.kas., cd 78 321 24 0 0 0 0 0 0 0 0 0 78 321 24
: dvd 1.267 1.455 87 2 20 10 0 0 19 3 633 1288 1.478 87
: video kas. 2.568 1.745 147 16 23 70 1 1 100 39 4 975 2.624 1.773 148
XI

mikroobl. 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0
: mikrofiši 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0
dr. projic. gr. 0 0 0 0 1 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0
veĉvrstno. gr. 90 114 79 2 0 0 0 6 0 0 0 0 92 120 77
raĉun. gr. 211 352 60 1 3 33 0 27 0 10 16 63 222 398 56
: diskete 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
: cd-rom 211 343 62 1 3 33 0 27 0 10 4 250 222 377 59
: drugo 0 9 0 0 0 0 0 0 0 0 12 0 0 21 0
drobni tisk
se ne inventarizira
rokop. gr. 0 0 0 378 1.548 24 238 92 259 7.649 22.038 35 8.265 23.678 35
: tekstualno 0 0 0 378 1.548 24 238 92 259 7.199 22.038 33 7.815 23.678 33
: glasbeno 0 0 0 0 0 0 0 0 0 450 0 0 450 0 0
tridimen. gr. 22 34 65 0 0 0 0 0 0 0 0 0 22 34 65
SKUPAJ 22.654 25.158 90 1.145 2.763 41 1.896 1.725 110 10.802 24.770 44 36.497 54.416 67
vrsta gr.
serijske publikacije
obvezni izvod nakup zamena dar skupaj
2007 2006 ind. 2007 2006 ind. 2007 2006 ind. 2007 2006 ind. 2007 2006 ind.
serijske p. 25.965 25.359 102 9.386 10.015 94 2.216 2.388 93 977 1.455 67 38.544 39.217 98
raĉun. gr. 45 35 129 76 5 1.520 0 9 0 2 4 50 123 53 232
: diskete 2 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 2 0 0
: cd-rom 39 35 111 2 5 40 0 9 0 2 4 50 43 53 81
: drugo 4 0 0 74 0 0 0 0 0 0 0 0 78 0 0
SKUPAJ 26.010 25.394 102 9.462 10.020 94 2.216 2.397 92 979 1.459 67 38.667 39.270 98
SKUPAJ 48.664 50.552 96 10.607 12.783 83 4.112 4.122 100 11.781 26.229 45 75.164 93.686 80
XII

Tabela 2.12: Obseg inventariziranega gradiva (bibliografske enote)
monografske publikacije
vrsta gr.
obvezni izvod nakup zamena dar skupaj
2007 2007 2007 2007 2007 2006 indeks
monogr. p. 14.153 356 1.523 2.391 18.423 21.686 85
: knjige 13.331 351 1.437 2.330 17.449 21.216 82
: nal.-diser. 822 5 86 61 974 470 207
kartog. gr. 300 8 11 9 328 230 143
: atlasi 24 0 1 1 26 74 35
: zemljevidi 274 8 10 8 300 123 244
: cd 2 0 0 0 2 33 6
slikov. gr. 499 155 16 217 887 385 230
: plakati 139 0 0 52 191 74 258
: razgledn. 202 129 0 156 487 94 518
: drugo 158 26 16 9 209 217 96
glasb. tisk 103 36 1 30 170 300 57
glasb. av. 1.734 30 8 279 2.051 1.073 191
: kasete 809 2 0 25 836 318 263
: cd 659 12 7 230 908 717 127
: videokas. 238 16 1 21 276 0 0
: dvd 16 0 0 3 19 33 58
: mult. grad. 12 0 0 0 12 5 240
av. grad. 3.871 11 1 55 3.938 3.514 112
: gov. kas., cd 52 0 0 0 52 205 25
: dvd 1.259 2 0 18 1.279 1.476 87
: video kas. 2.560 9 1 37 2.607 1.833 142
XIII

mikroobl. 0 0 0 0 0 1 0
: mikrofiši 0 0 0 0 0 1 0
dr. projic.gr. 264 19 16 61 360 0 0
veĉvrst. gr. 18 1 0 0 19 49 39
raĉun. gr. 211 1 0 10 222 345 64
: diskete 0 0 0 0 0 1 0
: cd-rom 211 1 0 10 222 340 65
: drugo 0 0 0 0 0 4 0
drobni tisk
se ne inventarizira
rokop. gr. 0 9 8 37 54 42 129
: tekstualno 0 9 8 37 54 42 129
: glasbeno 0 0 0 0 0 0 0
tridimen.gr. 8 0 0 0 8 26 0
SKUPAJ 21.161 626 1.584 3.089 26.460 27.651 96
XIV

serijske publikacije
obvezni izvod nakup zamena dar skupaj
2007 2007 2007 2007 2007 2006 indeks
serijske p. 3.930 505 515 480 5.430 6.070 89
: časopisi 2.189 414 401 305 3.309 3.305 100
: časniki 415 43 19 16 493 628 79
: knj.zbirke 6 1 6 2 15 22 68
: drugo 1.320 47 89 157 1.613 2.115 76
raĉun. gr. 153 20 0 2 175 60 292
:diskete 9 0 0 0 9 1 0
:cd-rom 138 20 0 2 160 53 302
:drugo 6 0 0 0 6 6 0
SKUPAJ 4.083 525 515 482 5.605 6.130 91
SKUPAJ 25.244 1.151 2.099 3.571 32.065 33.781 95
XV

Tabela 2.13: Struktura slovenskega obveznega izvoda v letu 2007
2.13.1 Serijske publikacije, ki jih je NUK prejel
a. po jezikih
slv hrv / srb eng ger fre ita spa drugi skupaj
1.270 5 37 2 0 1 0 14 1.329
b. po strokovnih skupinah
0 1 2 3 5 6 61 7 80 82 9 drugo skupaj
335 17 36 511 37 142 46 151 2 15 33 4 1.329
2.13.2 Monografske publikacije, ki jih je NUK prejel
a. po jezikih
slv hrv/srb eng ger fre ita spa drugi skupaj
6.695 56 317 61 10 47 4 27 7.217
b. po strokovnih skupinah
0 1 2 3 5 6 61 7 80 82 9 drugo skupaj
609 233 255 1.157 591 780 494 585 7 1.703 444 359 7.217
2.13.3 Gibanje dotoka obveznega izvoda monografskih publikacij (1998-2007)
število naslovov
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
6.308 6.432 6.722 6.605 6.006 6.537 7.586 7.781 8.450 7.217
XVI

2.13.4 Tiskarska produkcija v Sloveniji
v slov. jeziku v tujih jezikih skupaj
2007 2006 ind. 2007 2006 ind. 2007 2006 ind.
7.963 7.841 102 3 1.373 0 7.966 9.214 86
Tabela 2.14: Število katalogiziranih naslovov gradiva v letu 2007
monografske p. serijske p. sestavni deli
vrsta gr. 2007 2006 ind. 2007 2006 ind. 2007 2006 ind.
monogr. p. 12.601 11.388 111 - - - - - -
- knjige 12.001 10.597 113 - - - - - -
- nal.-disert. 600 791 76 - - - - - -
serijske p. - - - 1.136 992 115 16.481 16.459 100
- časopisi - - - 833 399 209 - - -
- časniki - - - 8 98 8 - - -
- knj. zb. - - - 35 27 130 - - -
- drugo - - - 260 468 56 - - -
kartog. gr. 265 275 96 - - - - - -
- atlasi 23 37 62 - - - - - -
- zemljevidi 241 220 110 - - - - - -
- cd 1 18 6 - - - - - -
slikovno gr. 2.638 2.078 127 - - - - - -
- plakati 2.512 1.933 130 - - - - - -
- razglednice 1 0 0 - - - - - -
XVII

- koledarji 91 52 175 - - - - - -
- cd 1 1 100 - - - - - -
- drugo 33 92 36 - - - - - -
glasb. tisk 173 302 57 - - - 376 470 80
glasb. av gr. 901 1.034 87 - - - 61 220 28
- kasete 414 317 131 - - - 0 0 0
- cd 487 717 68 - - - 61 220 28
av gradivo 1.254 788 159 - - - - - -
- govorne cd plošče 18 8 225 - - - - - -
- govorne kas. 2 0 - - - - - -
- dvd 758 659 115 - - - - - -
- video kas. 478 119 402 - - - - - -
mikrooblike 0 0 0 - - - - - -
tridimenz. gr. 7 7 100 - - - - - -
veĉvrstno gr. 21 16 131 - - - - - -
raĉunaln. gr. 125 0 0 9 119 8 - - -
- diskete 0 0 0 0 0 0 - - -
- cd-rom 125 0 0 0 41 0 - - -
- online 0 0 0 7 78 12 - - -
- drugo 0 0 0 0 0 0 - - -
rokopisno gr. 446 228 196 - - - 11.570 4.858 238
- tekstualno 0 42 0 - - - 11.570 4.858 238
- glasbeno 446 186 240 - - - 0 0 0
zbirni zapisi 89 11 809
SKUPAJ 18.520 16.120 115 1.145 1.111 103 28.488 22.007 129
XVIII

Tabela 2.15: Prispevek NUK v normativno bazo avtorjev CONOR
št. redigiranih zap.
št. kreiranih zapisov po knjiţnicah
po knjiţnicah
št. zapisov
št. zap.
prevzetih iz LC
št. kratkih norm.
zap. SKUPAJ št. zapisov
2003 10.539 2.293 7.651 20.483 5.274
2004 5.406 1.416 4.394 11.216 4.350
ind. 51 62 57 55 82
2005 6.997 1.581 6.227 14.805 5.809
ind. 129 112 142 132 134
2006 5.946 1.292 5.237 12.475 5.116
ind. 85 82 84 84 88
2007 8.451 3.117 7.956 19.524 4.753
ind. 142 241 152 157 93
XIX

Obisk po letih 2002-2007
3.500.000
3.000.000
2.500.000
2.000.000
1.500.000
1.000.000
500.000
467.800
666.571
2.886.774
1.493.548
1.003.944 1.206.850
leto število
2002 467.800
2003 666.571
2004 1.003.944
2005 1.206.850
2006 1.493.548
2007 2.886.774
0
2002 2003 2004 2005 2006 2007
Slika 2.1: Obisk spletne strani NUK v obdobju 2002-2007
Zbirno poročilo (2008)
Obobje poročila Leto 2007
Prvi obisk 01 Jan 2007 - 00:03
Zadnji obisk 31 Dec 2007 - 22:28
Promet z ogledi *
Različnih obiskovalcev Št. obiskov strani Zadetkov Promet
159.725 333.882
(2.09 obiskov/obiskovalca)
2.886.774
(8.64 strani/obisk)
12.770.359
(38.24 zadetkov/obisk)
198.10 GB
(622.13 KB/obisk)
Promet brez ogledov * 870.019 1.019.878 28.75 GB
* Promet brez ogledov predstavlja promet generiran z roboti, wormi, ali odgovori z HTTP statustnimi kodami.
XX

Promet po mesecih
Jan
2007
Mesec
Feb
2007
Mar
2007
Različnih
obiskovalcev
Apr
2007
Maj
2007
Jun
2007
Jul
2007
Avg
2007
Sep
2007
Okt
2007
Nov
2007
Dec
2007
Št. obiskov strani Zadetkov Promet
Jan 2007 14732 30505 274488 1200301 16.78 GB
Feb 2007 12242 25991 250795 1091024 15.22 GB
Mar 2007 14032 30656 318807 1309092 17.44 GB
Apr 2007 12139 25712 255578 1047614 15.03 GB
Maj 2007 13306 28173 244699 1061225 17.83 GB
Jun 2007 11435 24365 178311 926114 16.57 GB
Jul 2007 9054 20328 143125 734954 11.52 GB
Avg 2007 12251 25058 177263 861403 14.74 GB
Sep 2007 12136 26160 197711 977509 16.41 GB
Okt 2007 15952 32965 275726 1232505 19.05 GB
Nov 2007 17564 34854 323211 1282558 20.76 GB
Dec 2007 14882 29115 247060 1046060 16.74 GB
Skupaj 159725 333882 2886774 12770359 198.10 GB
Slika 2.2: Promet na spletni strani NUK po mesecih
XXI

Tabela 2.16: Odprtost knjiţnice v letu 2007
enote - oddelki število dni na teden število ur na teden
Velika čitalnica 6 65
Izposoja 6 50
Informacijsko središče 6 50
Časopisna čitalnica 6 50
Reprocenter 5 45
Zbirka serij. publikacij 5 29
IRC 5 29
Rokopisna zbirka 5 29
Glasbena zbirka 5 29
Kartograf. in slikov. zb. 5 29
Zbirka PKG 5 29
IC za bibliotekarstvo 5 29
IDC Sveta Evrope 5 29
Zbirka EU 5 29
Zbirka AV gradiva 5 29
Zb. tiskov Slov. izven RS 5 29
Slovenska bibliografija 5 25
Opomba: Posebne zbirke in reprocenter so odprte tudi vsako prvo soboto v mesecu od 9.-14. ure.
XXII

Tabela 2.17: Čitalniška mesta in delovne postaje za uporabnike
enote - oddelki št. sedeţev št. terminalov št. pc drugo
Velika čitalnica 176 1 0 brezţično omreţje
Izposoja 0 0 2
IRC+IS 0 0 22 18 windows terminalov, 4 osebni računalniki
Zbirka serij. publikacij 47 0 0 delovna postaja za slepe, 8 mikročitalcev
Slovenska bibliografija 2 0 1
Rokopisna zbirka 8 0 0
Glasbena zbirka 8 0 1 2 CD predvajalnika, 3 slušalke
Kartograf. in slikov. zbirka 4 0 1
Zbirka PKG in zb. EU 4 0 1
IC za bibliotekarstvo 9 0 4 knjigomat v testiranju
Zbirka AV 4 0 1 2 TV, 2 videorekorderja, 2 DVD predvajalnika
Zb. tiskov Slov. izven RS 2 0 0
SKUPAJ 264 1 33
XXIII

Tabela 2.18: Število uporabnikov – študentov (fizični člani) glede na visokošolski zavod
fakulteta 2007 2006 indeks
Akademija za glasbo 120 100 120
Akademija za gledališče,radio,film,TV 20 30 67
Akademija za likovno umetnost 83 90 92
Biotehniška fakulteta 383 431 89
Ekonomska fakulteta 588 742 79
Fakulteta za arhitekturo 160 189 85
Fakulteta za druţbene vede 1.186 1.175 101
Fakulteta za elektrotehniko 200 211 95
Fakulteta za farmacijo 159 187 85
Fakulteta za gradbeništvo in geod. 214 221 97
Fakulteta za kemijo in kem. t. 207 235 88
Fakulteta za matematiko in fiziko 128 151 85
Fakulteta za pomorstvo in promet 26 34 76
Fakulteta za računalništvo in informatiko 171 172 99
Fakulteta za socialno delo 79 107 74
Fakulteta za strojništvo 197 196 100
Fakulteta za šport 116 142 82
Fakulteta za upravo 148 160 93
Filozofska fakulteta 2.894 3.014 96
Medicinska fakulteta 361 374 97
Naravoslovno-tehniška fakulteta 190 221 86
Pedagoška fakulteta 327 392 83
Pravna fakulteta 545 587 93
Teološka fakulteta 113 115 98
Veterinarska fakulteta 60 61 98
Visoka šola za zdravstvo 149 189 79
UL, interdisc. podipl. program 28 29 97
SKUPAJ UL 8.852 9.555 93
ostali visokošolski zavodi 861 826 104
SKUPAJ 9.713 10.381 94
XXIV

Tabela 2.19: Obisk knjiţnice (fizični)
enote - oddelki študenti drugi uporabniki skupaj
2007 2006 indeks 2007 2006 indeks 2007 2006 indeks
Velika čitalnica 50.891 56.008 90 16.964 18.670 91 67.855 74.678 91
Izposoja 62.402 69.524 90 28.788 30.484 94 91.190 100.008 91
IRC 10.404 9.149 114 6.959 5.844 119 17.363 14.993 116
Zbirka serij. publikacij 12.600 12.000 105 8.050 7.800 103 20.650 19.800 104
Slovenska bibliografija 342 260 132 198 150 132 540 410 132
Rokopisna zbirka 532 1.297 41 645 1.216 53 1.177 2.513 47
Glasbena zbirka 3.112 4.200 74 4.098 4.013 102 7.210 8.213 87
Kartograf. in slikov. zbirka 325 312 104 476 468 102 801 780 103
Zbirka PKG 196 300 65 77 63 122 273 363 75
IC za bibliotekarstvo 2.035 1.261 161 1.266 1.178 107 3.301 2.439 135
Zbirka EU 107 151 71 69 134 51 176 285 62
Zbirka AV gradiva 301 381 79 714 987 72 1.015 1.368 74
Zb. tiskov Slov. izven RS 136 150 91 115 98 117 251 248 101
SKUPAJ 143.383 154.993 93 68.419 71.105 96 211.802 226.098 94
Tabela 2.20: Izposoja na dom
enote - oddelki knjige serijske publikacije neknjiţno gradivo skupaj
2007 2006 indeks 2007 2006 indeks 2007 2006 indeks 2007 2006 indeks
Izposoja 161.117 184.944 87 0 0 0 0 0 0 161.117 184.944 87
Glasbena zbirka 0 1.350 0 0 0 0 424 2.789 15 424 4.139 10
Kartograf. in slikovna zbirka 0 0 0 0 0 0 753 745 101 753 745 101
Zbirka PKG 52 164 32 2 18 11 0 0 0 54 182 30
IC za bibliotekarstvo 929 865 107 0 0 0 0 0 0 929 865 107
Zbirka EU 0 33 0 0 0 0 0 0 0 0 33 0
Zbirka AV 9 7 129 37 23 160 1.274 1.561 82 1.320 1.591 83
Zb. tiskov Slov. izven RS 18 20 90 0 0 0 0 0 0 18 20 90
SKUPAJ 162.125 187.383 87 39 41 95 2.451 5.095 48 164.615 192.519 86
XXV

Tabela 2.21: Izposoja v čitalnico (prezenčna izposoja)
enote - oddelki knjige serijske publikacije neknjiţno gradivo skupaj
2007 2006 indeks 2007 2006 indeks 2007 2006 indeks 2007 2006 indeks
Velika čitalnica 23.375 19.742 118 18.301 22.514 81 0 0 0 41.676 42.344 98
Zbirka serij. publikacij 0 0 0 57.401 54.201 106 0 0 0 57.401 54.201 106
Rokopisna zbirka 2.307 3.100 74 0 0 0 1.472 2.530 58 3.779 5.630 67
Glasbena zbirka 9.012 8.912 101 4.422 4.462 99 27.815 25.627 109 41.249 39.001 106
Kartograf. in slikov. zbirka 141 135 104 0 0 0 9.100 9.065 100 9.241 9.200 100
Zbirka PKG 203 87 233 36 18 200 0 0 0 239 105 228
IC za bibliotekarstvo 2.584 3.573 72 1.665 1.868 89 0 0 0 4.249 5.441 78
Zbirka EU 318 249 128 24 51 47 0 0 0 342 300 114
Zbirka AV gradiva 56 42 133 61 59 103 501 497 101 618 598 103
Zb. Tiskov Slov. izven RS 160 110 145 1.040 920 113 0 0 0 1.200 1.030 117
SKUPAJ 38.156 35.950 106 82.950 84.093 99 38.888 37.719 103 159.994 157.850 101
Tabela 2.22: Izposoja skupaj (dom in čitalnica)*
enote - oddelki knjige serijske publikacije neknjiţno gradivo skupaj
2007 2006 indeks 2007 2006 indeks 2007 2006 indeks 2007 2006 indeks
Velika čitalnica 23.375 19.742 118 18.301 22.514 81 0 0 0 41.676 42.344 98
Izposoja 161.117 184.944 87 0 0 0 0 0 0 161.117 184.944 87
Zbirka serij. publikacij 0 0 0 57.401 54.201 106 0 0 0 57.401 54.201 106
Rokopisna zbirka 2.307 3.100 74 0 0 0 1.472 2.530 58 3.779 5.630 67
Glasbena zbirka 9.012 10.262 88 4.422 4.462 99 28.239 28.416 99 41.673 43.140 97
Kartograf. in slik. zbirka 141 135 104 0 0 0 9.853 9.810 100 9.994 9.945 100
Zbirka PKG 255 251 102 38 18 211 0 0 0 293 269 109
IC za bibliotekarstvo 3.513 4.438 79 1.665 1.884 89 0 0 0 5.178 6.322 82
Zbirka EU 318 282 123 24 51 47 0 0 0 342 333 103
Zbirka AV gradiva 65 49 133 98 82 120 1.775 2.062 86 1.938 2.193 88
Zb. tiskov Slov. izven RS 178 130 137 1.040 920 113 0 0 0 1.218 1.050 116
SKUPAJ 200.281 223.333 90 82.989 84.132 99 41.339 42.818 97 324.609 350.371 93
* upoštevane so samo naslednje transakcije v COBISS: c - izposoja, p - podaljšava, pp - podaljšava prek bibliofona, op - podaljšava prek OPAC-a, nd - nov datum vračila
XXVI

Tabela 2.23: Dejavnost knjiţnega skladišča
2007 2006 indeks
število listkov-velika čitalnica 8.568 9.950 86
število listkov-izposoja 72.040 85.059 85
SKUPAJ 80.608 95.009 85
število postreţenih listkov 79.419 93.253 85
% postreţenih listkov 98,5% 98,2% -
število izdanih knjig 86.462 100.383 86
število vrnjenih knjig 89.240 99.733 89
Tabela 2.24: Opomini
število izvodov
število ĉlanov
vrsta opomina 2007 2006 indeks 2007 2006 indeks
1. opomin 6.610 6.992 94 3.729 3.919 95
2. opomin 1.031 1132 91 554 631 88
3. in 4. opomin 759 731 104 380 377 101
SKUPAJ 8.400 8.855 95 4.663 4.927 95
Tabela 2.25: Medknjiţnična izposoja - izposojeno gradivo iz drugih knjiţnic
Slovenija tujina skupaj originalov kopij - reprodukcij
2007 2006 indeks 2007 2006 indeks 2007 2006 indeks 2007 2006 indeks 2007 2006 indeks
poslani zahtevki 389 376 103 1.845 1.874 98 2.234 2.250 99 1.263 1.540 82 971 710 137
prejeto gradivo 363 366 99 1.755 1.852 95 2.118 2.218 95 1.184 1.516 78 934 702 133
% realizacije 93 97 95 99 95 99 94 98 96 99
XXVII

Tabela 2.26: Medknjiţnična izposoja - izposojeno gradivo v druge knjiţnice
Slovenija tujina skupaj originalov kopij - reprodukcij
2007 2006 indeks 2007 2006 indeks 2007 2006 indeks 2007 2006 indeks 2007 2006 indeks
prejeti zahtevki 10.699 10.754 99 198 202 10.897 10.956 99 8.889 8.713 77 2.008 2.243 89
posojeno gradivo 10.260 10.624 97 187 193 10.447 10.817 97 8.458 8.621 98 1.989 2.196 91
% realizacije 96 99 94 96 96 99 95 99 99 98
Tabela 2.27: Medknjiţnična izposoja skupaj (a+b)
a + b 2007 2006 indeks
število zahtevkov 13.131 13.206 99
št. realizir. zaht. 12.565 13.035 96
% realizacije 96 99
Tabela 2.28: Informacijska dejavnost - število informacijskih zahtevkov
enote - oddelki št. informac. zahtevkov pozitivno rešeni inf. zahtevki % realizacije
2007 2006 indeks 2007 2006 indeks 2007 2006
Velika čitalnica 5.526 5.388 103 5.250 5.119 103 95 95
Izposoja* 11.000 13.000 85 10.000 11.700 86 90 90
IRC 17.363 14.993 116 17.363 14.993 116 100 100
Zbirka serij. publikacij 13.717 11.100 124 13.000 11.000 118 95 99
Slovenska bibliografija 817 620 132 800 600 133 98 100
Rokopisna zbirka 2.750 782 352 2.750 782 352 100 100
Glasbena zbirka 7.250 6.758 107 6.928 6.089 114 96 90
Kartograf. in slikov. zbirka 505 497 102 436 398 110 86 80
Zbirka PKG 132 156 85 132 156 85 100 100
IC za bibliotekarstvo 2.094 2.045 102 2.094 2.045 102 100 100
Zbirka EU 182 231 79 182 231 79 100 100
Zbirka AV 2.801 2.975 94 2.780 2.900 96 99 97
Zb. tiskov Slov. izven RS 470 425 111 470 425 111 100 100
SKUPAJ 64.607 58.970 110 62.185 56.438 110 96 96
XXVIII

Tabela 2.29: Informacijska dejavnost - število opravljenih poizvedb
SKUPAJ
enote - oddelki OPAC internet CD-ROM
komerc.
baze tiskani viri
listkovni
kat. drugo 2007 2006 indeks
Velika čitalnica* 4.200 1.000 0 0 300 0 500 6.000 6.000 100
Izposoja* 8.000 200 0 0 100 100 1.600 10.000 13.500 74
IRC 9.010 2.711 1.736 0 1.301 2.004 3.271 20.033 15.777 127
Zbirka serij. publikacij 7.100 1.000 0 0 3.000 1.000 1.617 13.717 11.833 116
Slovenska bibliografija 904 271 0 0 364 452 360 2.351 1.660 142
Rokopisna zbirka 475 127 63 0 1.312 773 0 2.750 705 390
Glasbena zbirka 520 413 23 315 2.130 715 965 5.081 4.280 119
Kartograf. in slikov. zbirka 720 730 13 5 75 539 425 2.507 2.337 107
Zbirka PKG 119 2 0 0 0 12 2 135 178 76
IC za bibliotekarstvo. 823 518 0 513 1.327 0 918 4.099 4.866 84
Zbirka EU 178 362 2 0 6 0 23 571 637 90
Zbirka AV gradiva 1.112 982 0 0 301 0 344 2.739 2.900 94
Zb. tiskov Slov. izven RS 350 50 0 0 150 900 0 1.450 1.380 105
SKUPAJ 33.511 8.366 1.837 833 10.366 6.495 10.025 71.433 66.053 108
delež v % 45 12 3 1 15 10 14 100
XXIX

Tabela 2.30: Vodstva in ogledi ter uvajanje uporabnikov
enote - oddelki
število skupin število udeleţencev
2007 2006 indeks 2007 2006 indeks
Velika čitalnica 0 0 0 0 0 0
Izposoja 0 0 0 0 0 0
IRC 14 17 82 46 42 110
Zbirka serij. publikacij 9 6 150 98 72 136
Slovenska bibliografija 5 0 0 86 0 0
Rokopisna zbirka 30 26 115 463 410 113
Glasbena zbirka 38 32 119 243 223 109
Kartograf. in slikov. zbirka 14 14 100 278 265 105
ZbirkI PKG in EU 3 1 300 98 67 146
IC za bibliotekarstvo 9 14 64 190 178 107
Zbirka AV gradiva 1 1 100 69 75 92
Zbirka tiskov Slovencev zunaj RS 23 20 115 400 320 125
SKUPAJ - oddelki 146 131 111 1.971 1.652 119
splošni vodeni ogledi 140 118 119 3.004 2.863 105
SKUPAJ 286 249 115 4.975 4.515 110
XXX

500.000
450.000
400.000
350.000
300.000
Količina
250.000
200.000
150.000
Dotok vseh gradiv
Redistribucija
Dotok gradiva za NUK
100.000
50.000
0
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Leto
Slika 2.3: Dotok gradiva v obdobju 1996-2007
XXXI

40.000
0
35.000
0
30.000
0
25.000
0
20.000
0
15.000
0
10.000
monografije
serijske publikacije
e
članki
publikacije
SKUPAJ
0
5.000
0
0
1997
1998 1999
2000
2001 2002
2003 2004 2005
2006 2007
7
9
0
2
5
7
Slika 2.4: Bibliografska obdelava gradiva v obdobju 1997-2007
XXXII

600.000
500.000
400.000
300.000
200.000
100.000
0
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Slika 2.5: Uporaba knjiţnice v obdobju 1996-2007
obiskovalci
Izposoja gradiva
člani
Informacijski zahtevki
Opozorilo: velik porast za leta 2005 in 2006 je posledica statistično napačnega spremljanja transakcij izposoje!
XXXIII

7.000
6.000
5.000
4.000
Količina
3.000
2.000
1.000
0
1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Slika 2.6: Delo na področju mednarodnih agencij in CIP
v obdobju 1996-2007
CIP ISBN ISSN ISMN
XXXIV

40.000
35.000
30.000
25.000
20.000
15.000
10.000
5.000
0
1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 2007
Slika 2.7: Število prispevanih zapisov NUK v COBIB v obdobju 1998-2007
XXXV

SIK
20%
Šolske knjižnice
1%
NUK
13%
NUK
Visokošolske knjižnice
Specialne knjižnice
SIK
Šolske knjižnice
Specialne knjižnice
26%
Visokošolske knjižnice
40%
Slika 2.8: Deleţ zapisov posameznih vrst knjiţnic v COBIB v letu 2007
XXXVI

Tabela 2.31: Uporaba elektronskih informacijskih virov
naslov vira tip vira lokacija
število
dostopov
čas
ure
število
iskanj
št. pogledanih člankov
poglavij posnetkov
št. pogledanih
bibl podatkov
ABI/Inform Global elektronski časopisi Uni. v Lj. 67797 672 18171
ABI/Inform Global elektronski časopisi NUK 1201 543 291
ABI/Inform Global elektronski časopisi NUK odd d 26006 19486 7873
Academic Search Premier elektronski časopisi NUK 25.782 77.847 45.358 83.994
American Journey Westward Expansion besedilne zbirke Uni. v Lj. 1 0,01
Anglesko slovenski slovar Password slovarji NUK 50 11,50
Anglo American Cataloging Rules besedilne zbirke Uni. v Lj. 6 0,10
APS Journals elektronski časopisi NUK 3
Arts and Humanities Citation Index 1975-2000 znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 1 0,01
Bayerische Staatsbibliothek Katalog knjižni katalogi, seznami Uni. v Lj. 6 0,20
Bibliografia Nacional Espanola nacionalne bibliografije Uni. v Lj. 25 5,50
Bibliografia Nazionale Italiana nacionalne bibliografije Uni. v Lj. 68 7,00
Bibliographie nationale francoise nacionalne bibliografije Uni. v Lj. 33 5,50
British National Bibliography nacionalne bibliografije Uni. v Lj. 207 14,00
Business Source Premier elektronski časopisi NUK 7445 22436 12937 20804
Catalogers Desktop besedilne zbirke NUK 1 0,01
Classification Plus besedilne zbirke NUK 14 1,00
Communication & Mass Media Complete elektronski časopisi NUK 5272 17594 8060 14011
CSA vsi viri znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 6520 30962 23622
Češka narodni bibliografie nacionalne bibliografije Uni. v Lj. 24 1,00
Deutsche Biographische Enzyklopädie und
Index besedilne zbirke Uni. v Lj. 14 3,00
Deutsche Nationalbibliographie nacionalne bibliografije Uni. v Lj. 14 1,00
DUDEN slovarji Uni. v Lj. 21 0,10
Emerald Fulltext elektronski časopisi Uni. v Lj. 18138 58215 30085
Encyclopedia of Library and Information
Science besedilne zbirke NUK
English Poetry besedilne zbirke Uni. v Lj. 8 0,50
English Prose Drama besedilne zbirke Uni. v Lj. 4 0,50
English Verse Drama besedilne zbirke Uni. v Lj. 4 0,50
ERIC na CSA znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 1919
ERIC na EBSCOhost znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 4346 12482 12777
ERIC skupaj znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 14401
European Sources Online besedilne zbirke Uni. v Lj.
Film Index International knjižni katalogi, seznami Uni. v Lj. 19 2,00
FRANCIS znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 3214 623,00 6723
število točk
XXXVII

število pogledanih
člankov poglavij
posnetkov
število
pogledanih bibl
podatkov
naslov vira tip vira lokacija
število
dostopov
čas
ure
število
iskanj
število točk
Francosko slovenski slovar slovarji NUK 22 3,00
Groveart besedilne zbirke Uni. v Lj. 1540 131,00 2051 4506
Grovemusic besedilne zbirke Uni. v Lj. 2183 191,00 4196 8927
GV IN (število točk) elektronski časopisi NUK 4124
Health Source - Consumer Edition elektronski časopisi NUK 1322 5916 381 216
Health Source: Nursing/Academic Edition elektronski časopisi NUK 1622 7083 892 925
Hrvaško ali srbsko slovenski slovar slovarji NUK 37 4,00
Illustrated Incunabula Short Title Catalogue knjižni katalogi, seznami Uni. v Lj. 10 2,50
Index Translationum knjižni katalogi, seznami Uni. v Lj. 10 1,00
International Bibliography of Printed Music,
Music Manuscripts and Recordings knjižni katalogi, seznami Uni. v Lj. 12 3,50
IUS-INFO besedilne zbirke NUK blizu maksimuma
Journal Citation Reports Science Edition knjižni katalogi, seznami Uni. v Lj. 31 6,00
Journal Citation Reports Social Sciences Edition knjižni katalogi, seznami Uni. v Lj. 24 4,00
Katalog NUK 1948 do 1988 knjižni katalogi, seznami Svet 139 3,50
KLG online besedilne zbirke Uni. v Lj. 16
Library Literature and Information Science Full
text znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 2002 360,00 3402
Linguistics and Language Behavior Abstracts znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 2004
LISA znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 4556
LISTA znanstvene bibliografije NUK 2720 8170 9994
Literature Resource Center besedilne zbirke Uni. v Lj. 1283 4574 6785
Madžarska nacionalna bibliografija nacionalne bibliografije Uni. v Lj. 9 0,50
MasterFILE Premier elektronski časopisi NUK 2212 9554 1164 814
MEDLINE na EBSCOhost znanstvene bibliografije NUK 3144 13211 4920
MLA International Bibliography (izven LRC) znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 579 862
5361,0
0 36254
Naxos Music Library besedilne zbirke Uni. v Lj. 5079
NetLibrary (naslovi NUK) besedilne zbirke Uni. v Lj.
NetLibrary (vsi naslovi UL) besedilne zbirke Uni. v Lj.
Newspaper Source elektronski časopisi NUK 2141 9037 1433 1115
Ob stoletnici ljubljanskega potresa besedilne zbirke Svet 4 1,00
OCLC Electronic Collections Online elektronski časopisi Uni. v Lj. 8344 4570
OCLC Electronic Collections Online elektronski časopisi NUK 2610 2004
OCLC First Search
knjižni katalogi, seznami NUK
Oxford English Dictionary Online slovarji Uni. v Lj. 2002 272,00 11386 8174
Oxford Reference Online Premium Collection slovarji Uni. v Lj. 3247 123,00 5840 1715
Oxford Scholarship Online besedilne zbirke Uni. v Lj. 2916
1103,0
0 7972 10355
XXXVIII

število pogledanih
člankov poglavij
posnetkov
število
pogledanih bibl
podatkov
naslov vira tip vira lokacija
število
dostopov
čas
ure
število
iskanj
Portal e-revij UL samo NUKOVI naslovi elektronski časopisi Uni. v Lj. 472
Portal e-revij Univerze v Ljubljani elektronski časopisi NUK 6690 9199 14370
število točk
Portal e-revij Univerze v Ljubljani (samo za
interno rabo!) elektronski časopisi Uni. v Lj. 19828 23996 26653
ProQuest Computing elektronski časopisi Uni. v Lj. 55518 2191 301
ProQuest Computing elektronski časopisi NUK 690 37 6
ProQuest Computing elektronski časopisi NUK odd.d. 17373 37 6
Proquest Dissertations and Theses A&I knjižni katalogi, seznami Uni. v Lj. 64531 1222 3955
Proquest Dissertations and Theses A&I knjižni katalogi, seznami NUK 758 13 99
Proquest Dissertations and Theses A&I knjižni katalogi, seznami NUK odd.d. 20164 464 1926
ProQuest Social Science Journals elektronski časopisi Uni. v Lj. 91512 23698 9676
ProQuest Social Science Journals elektronski časopisi NUK 813 155 164
ProQuest Social Science Journals elektronski časopisi NUK odd.d. 47237 18480 7103
ProQuest Telecommunications elektronski časopisi Uni. v Lj. 54751 209 105
ProQuest Telecommunications elektronski časopisi NUK 623 0 0
ProQuest Telecommunications elektronski časopisi NUK odd.d. 16891 137 58
Przewodnik Bibliograficzny nacionalne bibliografije Uni. v Lj. 5 0,00
PsycArticles elektronski časopisi NUK 0,50
PsycArticles
elektronski časopisi
FF, FDV,
NUK, CMK,
PEF
PsycBooks besedilne zbirke NUK
PsycBooks
besedilne zbirke
FF, FDV,
NUK, CMK,
PEF
PsycINFO (SP+OVID)
znanstvene bibliografije
FF, FDV,
NUK, CMK,
PEF
Psyndex znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 3358 91,00 3759
Publishers International ISBN Directory knjižni katalogi, seznami Uni. v Lj. 44 6,00
Regional Business News besedilne zbirke NUK 1293 5849 82
RILM znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 1453 5308 5074
RISM
knjižni katalogi, seznami Uni. v Lj.
Rossijskaja nacionalnaja bibliografija nacionalne bibliografije Uni. v Lj. 10 1,00
Routledge Encyclopedia of Philosophy besedilne zbirke Uni. v Lj. 21 8,00
SAGE Journals Online (SAGE Premier) elektronski časopisi Uni. v Lj.
XXXIX

naslov vira tip vira lokacija
število
dostopov
čas
ure
število
iskanj
število pogledanih
člankov poglavij
posnetkov
Science Citation Index 1996-2000 znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 1 0,10
Sciencedirect (samo za interno uporabo) elektronski časopisi Uni. v Lj.
Sciencedirect (samo za interno uporabo) elektronski časopisi NUK
Scientific American Archive Online elektronski časopisi NUK 690 2180 695
Slovar slovenskega knjižnega jezika slovarji NUK 85 12,50
Slovenski pravopis slovarji NUK 22 3,50
Slovensko angleški slovar slovarji NUK 114 21,50
Slovensko francoski slovar slovarji NUK 13 2,50
Slovensko hrvaški ali srbski slovar slovarji NUK 19 2,00
Social Sciences Citation Index 1981-2000 znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 5 0,10
Social Services Abstracts znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 2832
Sociological Abstracts znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 4049
Swetscan
knjižni katalogi, seznami Uni. v Lj.
Ulrich's Periodicals Directory knjižni katalogi, seznami Uni. v Lj. 4442
UN Statistical Yearbook besedilne zbirke Uni. v Lj. 8 1,00
Veliki angleško slovenski slovar slovarji NUK 239 76,00
Veliki italijansko slovenski slovar slovarji NUK 34 5,00
Veliki nemško slovenski slovar slovarji NUK 85 20,50
Veliki slovensko nemški slovar slovarji NUK 7 1,00
Veliki splošni leksikon besedilne zbirke NUK 33 5,50
Web of Science znanstvene bibliografije Uni. v Lj. 60495 290238
Web of Science znanstvene bibliografije NUK odd d 20694
World Guide to Libraries knjižni katalogi, seznami Uni. v Lj. 32 9,50
World Marketing Data and Statistics besedilne zbirke Uni. v Lj. 3132
Yearbook plus of International Organizations
and Biographies APR-DEC knjižni katalogi, seznami Uni. v Lj. 14 4,00
število
pogledanih bibl
podatkov
število točk
XL

Priloga 3: ZAMENA GRADIVA IN NABAVA ELEKTRONSKIH INFORMACIJSKIH
VIROV
Tabela 3.1: Distribucija in vrednost zamen
knjiţnica drţava monografije vrednost serije 1 (kosi)
(kosi) knjig (EUR)
1. BIBLIOTHEQUE NATIONALE, Tirana Albanija 9
2. UNIVERSITETI SHKODRES,
Albanija 8
Shkoder
3. BIBLIOTECA NACIONAL, Buenos Aires Argentina 4
4. SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA, Argentina 23
Buenos Aires
5. INSTITUT FÜR GESCHICHTE, Graz Avstrija 5 108,60
6. INSTITUT FÜR SLAVISTIK, Graz Avstrija 3
7. INSTITUT FÜR SLAWISTIK, Salzburg Avstrija 2
8. PAVEL-HAUS, Bad Radkersburg Avstrija 20 299,29
9. ÖSTERREICHISCHE
Avstrija 18 299,60 47
NATIONALBIBLIOTHEK, Wien
10. STEIERMÄRKISCHE
Avstrija 3 42,46 8
LANDESBIBLIOTHEK AM JOANNEUM,
Graz
11. UNIVERSITÄTSBIBLIOTHEK, Graz Avstrija 13
12. UNIVERSITÄTSBIBLIOTHEK, Wien Avstrija 3 55,45 27
13. BIBLIOTHEQUE DES BOLLANDISTES, Belgija 9
Bruxelles
14. BIBLIOTHEQUE GENERALE, Liege Belgija 3 177,95 22
15. BIBLIOTHEQUE ROYAL ALBERT Ier, Belgija 10
Bruxelles
16. NATIONAL LIBRARY OF BELARUS, Belorusija 9
Minsk
17. BULGARIAN ACADEMY OF SCIENCES, Bolgarija 28
Sofia
18. NARODNA BIBLIOTEKA »KIRIL I Bolgarija 27
METODIJ«, Sofia
19. SOFIA UNIVERSITY LIBRARY Bolgarija 10
20. FILOZOFSKI FAKULTET, Odsjek za BiH 5 39,10 10
komparativnu knjiţevnost i bibliotekarstvo,
Sarajevo
21. NACIONALNA I UNIVERZITETSKA BiH 12 140,80 9
BIBLIOTEKA BOSNE I HERCEGOVINE,
Sarajevo
22. NARODNI KNIHOVNA, Praha Češka 12 498,49 9
23. SLOVANSKA KNIHOVNA , Praha Češka 7 104,87 17
24. UNIVERZITA KARLOVA V PRAZE Češka 7
25. PRIRODNJAČKI MUZEJ CRNE GORE, Črna gora 1
8
Podgorica
5
26. BIBLIOTHEQUE de l'UNESCO, Paris Francija 7
27. BIBLIOTHEQUE NATIONALE DE Francija 5 76,55 33
FRANCE, Paris
28. BIBLIOTHEQUE de DOCUMENTATION Francija 2 68,69 11
INTERNATIONALE CONTEMPORAIRE,
Nanterre
29. NATIONAL LIBRARY OF GREECE, Athene Grčija 6
30. HRVATSKA AKADEMIJA ZNANOSTI I
UMJETNOSTI, Zagreb
Hrvaška 22
1 Vključuje tudi tiskano izdajo Slovenske bibliografije.
XLI

31. BIBLIOTECA DEL SENATO DELLA Italija 7
REPUBLICA, Roma
32. KNJIŢNICA DUŠANA ČERNETA, Trst Italija 13
33. SLOVENICUM COLLEGIO PONTIFICE Italija 6
SLOVENO, Roma
34. SLOVENSKA LJUDSKA KNJIŢNICA Italija 7
DAMIR FEIGEL, Gorica
35. SLOVENSKO KULTURNO DRUŠTVO Italija 7
TABOR, Opčine
36. UNIVERSITA DEGLI STUDI, Trst Italija 7 231,50
37. DIMNIK Martin, Toronto Kanada 7 148,10 17
38. PRIESTLY Tom M.S., Edmonton Kanada 7
39. UNIVERSITY OF TORONTO LIBRARY Kanada 22
40. CENTRALNAJA NAUČNAJA
Kazahstan 6
BIBLIOTEKA AKADEMII NAUK, Alma Ata
41. THE NATIONAL LIBRARY OF CHINA, Kitajska 23
Beijing
42. BIBLIOTECA NACIONAL »JOSE MARTI«, Kuba 7
Havana
43. MOKSLINE BIBLIOTEKA, Vilnius Litva 7
44. MAKEDONSKA AKADEMIJA NA Makedonija 7
NAUKITE I UMETNOSTI, Skopje
45. NARODNA I UNIVERZITETSKA
Makedonija 8 102,37 88
BIBLIOTEKA »KLIMENT OHRIDSKI«,
Skopje
46. BAYERISCHE STAATSBIBLIOTHEK, Nemčija 7
Muenchen
47. DEUTSCHE FORSCHUNGSGEMEIN- Nemčija 71 1.171,02 19
SCHAFT, Bonn
48. DEUTSCHE NATIONALBIBLIOTHEK, Nemčija 57 814,61 26
Leipzig
49. FRIEDRICH-EBERT-STIFTUNG, Trier Nemčija 15
50. INSTITUT FÜR SLAVISCHE PHILOLOGIE Nemčija 7
DER UNIVERSITÄT MÜNCHEN
51. NIEDERSÄCHSISCHE STAATS- und Nemčija 7
UNIVERSITÄTSBIBLIOTHEK, Göttingen
52. SEMINAR FÜR SLAVISCHE PHILOLOGIE Nemčija 11
DER GEORG-AUGUST-UNIVERSITÄT,
Göttingen
53. SENCKENBERGISCHE
Nemčija 3
NATURFORSCHENDE GESELLSCHAFT,
Frankfurt
54. SLAVISCHES SEMINAR, Kiel Nemčija 20
55. STAATSBIBLIOTHEK ZU BERLIN, Berlin Nemčija 1 35,47 12
56. SUEDOST – INSTITUT, Regensburg Nemčija 31
57. UNIVERSITÄTSBIBLIOTHEK, Erlangen Nemčija 18
58. UNIVERSITÄTSBIBLIOTHEK, Giessen Nemčija 5
59. UNIVERSITÄTSBIBLIOTHEK,
Nemčija 4 59,02 20
Leipzig
60. UNIVERSITÄTSBIBLIOTHEK, Rostock Nemčija 5
61. UNIVERSITÄTSBIBLIOTHEK
Nemčija 6
HANNOVER UND TECHNISCHE
INFORMATIONSBIBLIOTHEK, Hannover
62. UNIVERSITÄTSBIBLIOTHEK, Regensburg Nemčija 4 82,49 8
63. UNIVERSITÄTS-UND
Nemčija 19
LANDESBIBLIOTHEK SACHSEN-
ANHALT, Halle
64. BIBLIOTHEEK DER RIJKSUNIVERSITEIT, Nizozemska 5
Leiden
XLII

65. BIBLIOTEKA JAGIELLONSKA, Krakow Poljska 15
66. BIBLIOTEKA NARODOWA, Warszawa Poljska 29
67. BIBLIOTEKA KATOLICKIEGO
Poljska 8
UNIWERSYTETU LUBELSKIEGO, Lublin
68. BIBLIOTEKA UNIWERSYTECKA , Lodz Poljska 6
69. WARSAW UNIVERSITY LIBRARY Poljska 26
70. ACADEMIA ROMANIA, Bucuresti Romunija 7
71. INSTITUTUL DE MEDICINA SI
Romunija 6
FARMACIE, Bucuresti
72. BIBLIOTEKA AKADEMII NAUKA , St Rusija 4 72,87 57
Peterburg
73. GOSUDARSTVENNAJA PUBLIČNAJA Rusija 6
NAUČNO – TEHNIČESKAJA
BIBLIOTEKA , Moskva
74. INSTITUT NAUČNOJ INFORMACII PO Rusija 29
OBŠČESTVENNYM NAUKAM , Moskva
75. THE RUSSIAN STATE LIBRARY, Moskva Rusija 12 196,72 64
76. StPETERBURGSKII GOSUDARSTVENNY Rusija 21
UNIVERZITET, St Peterburg
77. VSERUSKAJA GOSUDARSTVENNAJA Rusija 4 95,87 70
BIBLIOTEKA INOSTRANNOJ
LITERATURY, Moskva
78. FILOZOFICKA FAKULTA, Bratislava Slovaška 6
79. NARODNA BIBLIOTEKA SRBIJE, Beograd Srbija 76 1.225,18 43
80. GOETEBORGS
Švedska 6
UNIVERSITETSBIBLIOTEKET
81. KUNGLIGA BIBLIOTEKET, Stockholm Švedska 7
82. ETH – BIBLIOTHEK, Zürich Švica 6
83. ÖFFENTLICHE BIBLIOTHEK DER Švica 6
UNIVERSITET, Basel
84. PRO HELVETIA, Zuerich Švica 5
85. SWISS NATIONAL LIBRARY, Bern Švica 10
86. MILLI KUTUPHANE, Ankara Turčija 6
87. V. VERNADSKY NATIONAL LIBRARY Ukrajina 15
OF UKRAINE, Kiiv
88. BIBLIOTECA APOSTOLICA VATICANA, Vatikan 7
Roma
89. PONTIFICIA UNIVERSITA URBANIANA, Vatikan 19
Roma
90. BODLEIAN LIBRARY, Oxford Velika
5 92,05 35
Britanija
91. BRITISH LIBRARY, London Velika
98 1.733,59 78
Britanija
92. UNIVERSITY OF BRADFORD LIBRARY, Velika
6
Bradford
Britanija
93. ARIZONA STATE UNIVERSITY, Tempe ZDA 5
94. COLUMBIA UNIVERSITY, New York ZDA 3 69,94 27
95. EARL. K. LONG LIBRARY, New Orleans ZDA 2 22,95 4
96. GENERAL LIBRARY, Berkeley ZDA 2 50,52 30
97. INDIANA UNIVERSITY LIBRARY, ZDA 2 22,95 2
Bloomington
98. LIBRARY OF CONGRESS, Washington ZDA 6 96,84 188
99. MEMORIAL LIBRARY, Madison ZDA 5
100. NATIONAL LIBRARY OF MEDICINE, ZDA 5
Bethesda
101. STANFORD UNIVERSITY ZDA 6 112,35 42
102. UCLA LIBRARY, Serials Department, Los ZDA 3
Angeles
103. UNIVERSITY OF CHICAGO ZDA 1
XLIII

104. UNIVERSITY LIBRARY OF MICHIGAN, ZDA 9
Ann Arbor
105. UNIVERSITY OF KANSAS LIBRARIES, ZDA 2 55,47 51
106. UNIVERSITY OF PITTSBURGH ZDA 5
107. UNIVERSITY OF WASHINGTON, Seattle ZDA 105 2.151,01 49
108. YALE UNIVERSITY, New Haven ZDA 1 113,50 12
SKUPAJ 583 10.673,44 1.903
Tabela 3.2: Pridobljeni naslovi e-virov
št. naslov vira
1. GV-IN
2. FRANCIS
3. Library literature & info science full text
4. Linguistics and Language Behaviour Abstracts
5. Naxos Music Library
6. Servis tujih znanstvenih časopisov NUK s področja
humanistike in druţboslovja (79 naslovov)
Tabela 3.3: Odpovedani naslovi e-virov
št. naslov vira
1 Rossijskaja nacional'naja bibliografija
Tabela 3.4 Naslov, ki je prenehal izhajati
št. naslov vira
1 European Sources Online
Tabela 3.5: Nabava podatkovnih zbirk prek konzorcija COSEC (s finančno soudeleţbo NUK)
št. naslov deleţ plaĉila
naroĉnine
NUK
1. American Physical Society 100% za e-
dostop
2. Communication and mass
media
3. EBSCOhost (66 %
naročnina)
50%
60%
vir sofinanc.
za NUK
MK
MK
lastna sredstva
in ARSS
4. IUS INFO in EURO IUS 1 geslo
INFO
MK
5. Emerald Fulltext 100% ARRS UL in UP
6. LISA 100%
MK UL
konzorcijski partnerji
11 knjiţnic UL, UM UP,
Politehnika NG in en
raziskovalni inštitut
UL
UL, UM in UP, splošne
knjiţnice, 11 raziskovalnih
inštitutov
12 knjiţnic UL, UM in UP,
splošne knjiţnice
7. MLA 100% za UL MK UL in UM
8. LRC 100% za UL MK UL in UM
9. RILM Abstract of Music 100%
Literature
MK UL
10. PsycBooks 100% za UL ARRS 5 knjiţnic UL in 3 knjiţ. UM
XLIV

11. PsycArticles 25% za UL
12. PsycInfo 25% za UL
13. SAGE Premier 100% za UL
MK
MK
MK
14. CSA Social Sciences + 100% MK UL
15. ERIC 100% MK UL
16. Ulrich`s periodicals
directory
100%
MK UL
5 knjiţnic UL in 3 knjiţnice
UM
5 knjiţnic UL in 3 knjiţnice
UM
UL, UM in UP
17. World marketing data and
statistics on the Internet
50%
MK
UL
Tabela 3.6: Nabava podatkovnih zbirk prek konzorcija COSEC (brez finančne udeleţbe, vendar z
dostopom za NUK)
št. naslov vir sofinanciranja konzorcijski partnerji
1. Oxford English Dictionary Online UL, UM, UP, splošne
knjiţnice
UL, UM, UP in 5 splošnih
knjiţnic
2. Oxford Reference Online UL, UM UL, UM, UP
3. Oxford Scholarship UL, UM UL, UM
4. Grove Art UL, UM UL, UM, UP
5. Grove Music UL, UM UL, UM, UP
6. PapersInvited Centralna ekonomska UL
knjiţnica
7. Psycindexplus Filozofska fakulteta UL
Tabela 3.7: Nabava podatkovnih zbirk prek konzorcija UL (s finančno soudeleţbo NUK)
št. naslov vir financiranja za NUK konzorcijski partnerji
1. Net Library MK UL
Tabela 3.8: Nabava podatkovnih zbirk prek konzorcija COSEC za druge knjiţnice (brez dostopa za
NUK)
št. naslov vir financiranja konzorcijski
partnerji
1. BioOne (do marca 2007) sodelujoče knjiţnice UL in UM UL in UM
2. CINAHL sodelujoče knjiţnice UL, UM in UP UL, UM in UP
Legenda:
ARRS Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
UL Univerza v Ljubljani
UM Univerza v Maribor
UP Univerza na Primorskem
MK Ministrstvo za kulturo
XLV

Priloga 4: MEDNARODNA DEJAVNOST KNJIŢNICE IN ZAPOSLENIH
Udeleţba na letnih konferencah in sestankih mednarodnih zdruţenj in agencij (ĉlani delovnih
teles):
ISBN, sestanka Sveta direktorjev, London (Velika Britanija), april 2007 in Buenos Aires
(Argentina), september 2007 (Alenka Kanič);
ISBN, generalna skupščina ISBN, Buenos Aires (Argentina), september 2007 (Alenka Kanič);
ISMN, letno srečanje vodij nacionalnih agencij ISMN (Panel Meeting), Oslo (Norveška), junij
2007 (Alenka Kanič);
IIPC (International Internet Preservation Consortium), redna letna skupščina, Pariz (Francija),
april 2007 (Alenka Kavčič-Čolić);
The European Library, delovni sestanek TEL Contacts, Copenhagen (Danska), december 2007
(Karmen Štular Sotošek);
The European Library, delovni sestanek Upravnega odbora, Haag (Nizozemska), marec 2007
(Zoran Krstulović);
IFLA, 73. generalna konferenca z naslovom »Libraries for the future: Progress, Development and
Partnerships«, Durban (Juţna Afrika), avgust 2007 (Silva Novljan-aktivna udeleţba, sofinancirala
ZBDS in ARRS, Melita Ambroţič, Breda Karun – financirala B. in M. Gates fundacija);
LIBER (Ligue des bibliothèques européennes de recherche), redna letna konferenca z naslovom
»European Integration: Conditions and Challenges for Libraries«, Varšava (Poljska), julij 2007
(Lenart Šetinc);
CENL (Konferenca direktorjev evropskih nacionalnih knjiţnic), redna letna konferenca, Helsinki
(Finska), september 2007 (Lenart Šetinc).
Poti, financirane iz projektnih in drugih virov:
Mednarodna konferenca »The Challenge: Long-term Preservation. Strategies and Practice of
European Partnerships«, Frankfurt (Nemčija), april 2007, sredstva iz projekta DoD (Matjaţ
Kragelj);
Mednarodna konferenca ECDL (European Conference on Research and Advanced Technology
for Digital Libraries), Budimpešta (Madţarska), september 2007, sredstva iz projekta DoD
(Alenka Kavčič-Čolić, Matjaţ Kragelj);
Dod – Digitization on Demand, projektni sestanek, Kremsmuenster (Avstrija), januar 2007,
sredstva iz projekta (Janko Klasinc, Sonja Svoljšak, Matjaţ Kragelj);
Dod – Digitization on Demand, projektni sestanek, Berlin (Nemčija), maj 2007, sredstva iz
projekta ((Janko Klasinc, Sonja Svoljšak, Matjaţ Kragelj);
Dod – Digitization on Demand, sestanek na Evropski komisiji za oceno poteka projekta in
projektni sestanek, Bruselj (Belgija), september 2007, sredstva iz projekta (Alenka Kavčič-Čolić);
LIDA (Libraries in the Digital Age), mednarodna konferenca, Dubrovnik (Hrvaška), maj/junij
2007, sredstva iz projekta DoD (Sonja Svoljšak) in EDL (Jan Pisanski);
Driver II, začetni sestanek projekta (»kick-off«), Atene (Grčija), december 2007, sredstva iz
projekta (Alenka Kavčič-Čolić);
Projekt ASO (Avstrijski znanstveni institut), delavnica za digitalizacijo, Skopje (Makedonija),
december 2007, sredstva iz projekta (Alenka Kavčič-Čolić);
eIFL.net, generalna skupščina, Beograd (Srbija), november 2007, sredstva eIFL.net in ZBDS
(Karmen Štular Sotošek);
Kick-off konferenca projekta TELplus in delovni sestanek o digitalnem repozitoriju Fedora,
Tallinn (Estonija), oktober 2007, sredstva projekta TELplus (Tine Musek, Matjaţ Kragelj);
Mednarodna konferenca UNITN »Collezioni digitali di periodici in Italia e in Europa«, Arco
(Italija), november 2007, sredstva projekta DIZZIS (Katja Rapuš);
Mednarodno posvetovanje »7. okrugli stol o slobodnom pristupu informacijama: Knjiţnice i
intelektualno vlasništvo”, Zagreb (Hrvaška), december 2007, sredstva projekta DIZZIS (Melita
Ambroţič, Katja Rapuš);
XLVI

EDL/Evropska digitalna knjiţnica, delovna sestanka skupine za interoperabilnost, London
(Velika Britanija), oktober 2007 in Haag (Nizozemska), december 2007, sredstva iz projekta
EDLnet (Breda Karun);
Kick-off sestanek projekta EDLnet, Haag (Nizozemska), september 2007, sredstva iz projekta
EDLnet (Zoran Krstulović);
EDL (European Digital Library), sredstva iz projekta: Haag (Nizozemska), januar 2007; Madrid
(Španija), marec 2007; Pariz (Francija), marec 2007; Haag (Nizozemska), september 2007;
Stockholm (Švedska), november 2007; Nürnberg (Nemčija), december 2007, (vse Maja Ţumer);
Trondheim (Norveška), november 2007, Stockholm (Švedska), november 2007, Nürnberg
(Nemčija), december 2007 (vse Jan Pisanski);
Paper Treat, sredstva iz projekta (Evaluation of mass deacidification processes), Amsterdam
(Nizozemska), januar 2007; Bruselj (Belgija), januar 2007; Edinburgh (Velika Britanija), februar
2007; Richmond (ZDA), april 2007; Celovec (Avstrija), september 2007; Copenhagen (Danska),
november 2007; Bruselj (Belgija), december 2007 (vse Jana Kolar); Pariz (Francija), september
2007 (Aneta Balaţic);
PaperVOC, Grenoble (Francija), oktober 2007, sredstva iz projekta (Aneta Balaţic, Jana Kolar);
SurveNIR (Near Infrared Spectroscopy Tool for Collection Surveying): Stockholm (Švedska),
junij 2007; Pariz (Francija), september 2007, sredstva iz projekta (Jana Kolar);
Biblionet 2007: Dnevi matiĉnih knjiţnic Srbije z naslovom »Zbirke v knjiţnicah: izgradnja,
zaščita, vzdrţevanje, revizija in uporaba«, Kruševac (Srbija), junij 2007, aktivna udeleţba,
financirala Narodna biblioteka Srbije (Irena Sešek);
60-letnica društva Slovencev Bazovica na Reki (Hrvaška), slavnostna akademija, november
2007 (Rozina Švent);
Udeleţba na izseljenskem pikniku, Ţeneva (Švica), junij 2007 (Rozina Švent);
Konferenca »Online Information«, London (Velika Britanija), december 2007, sofinancirala
Univerza v Ljubljani (Gorazd Vodeb);
Obisk knjiţnic na Kosovu, junij 2007, sofinanciral ZBDS (Melita Ambroţič);
Konferenca BAM (Biblioteke, arhivi, muzeji), Sarajevo (BiH), september 2007, aktivna
udeleţba, financiral organizator (Breda Karun);
DILLMULI, Grundtvig, sestanek Komisije za evalvacijo projekta, London (Velika
Britanija), junij 2007, sredstva iz projekta (Breda Karun);
Access to Learning Award, Bill & Melinda Gates Foundation, sestanek svetovalne
skupine, marec 2007, financirala fundacija (Breda Karun).
Udeleţba na mednarodnih strokovnih sreĉanjih:
Cataloguing 2007: »Back to the Basics and Flying into the Future«, Reykjavik (Islandija), februar
2007 (Irena Kavčič);
International Workshop »MARC 21 – Experiences, Challenges and Visions«, Frankfurt
(Nemčija), maj 2007 (Irena Kavčič);
Knjiţnice, arhivi, muzeji (KAM) konferenca: Mogućnosti suradnje u okruţenju globalne
informacijske infrastrukture, Poreč (Hrvaška), november 2007 (Irena Kavčič, Aljoša Pelhan,
Stanislav Bahor, Eva Kodrič-Dačić, Breda Karun);
Konferenca ENSA@Work (Enterprise Network Storage Architecture), Berlin (Nemčija), april
2007 (Janez Groznik);
Konferenca e-ICOLC 2007 (International Coalition of Library Consortia in Europe), Stockholm
(Švedska), september 2007 (Karmen Štular Sotošek);
"E-exploitation of Cultural Heritage information - a need for a European hand?, tematsko
srečanje, Paphos (Ciper), september 2007, del sredstev iz projekta IPSIplus (Karmen Štular
Sotošek);
London-Online 2007, udeleţba na konferenci, London (Velika Britanija), december 2007
(Karmen Štular Sotošek);
XLVII

Mednarodna konferenca »The Challenge: Long-term Preservation. Strategies and Practice
of European Partnerships«, Frankfurt (Nemčija), april 2007 (Tine Musek);
ELAG 2007 (European Library Automation Group), Barcelona (Španija), maj 2007 (Tine
Musek);
UDC Consortium, mednarodna konferenca o univerzalni decimalni klasifikaciji: »Information
Access for the Global Community«, Haag (Nizozemska), junij 2007 (B. Rifl, Darija Rozman,
aktivna udeleţba obeh);
Konferenca NAPLE (National Authorities on Public Libraries in Europe), Madrid (Španija),
september 2007, aktivna udeleţba (Breda Karun);
DILLMULI, Grundtvig, sestanek Komisije za evalvacijo projekta, London (Velika Britanija),
junij 2007 (Breda Karun);
Konferenca BAM, Sarajevo (BiH), september 2007, aktivna udeleţba (Breda Karun);
15th European Conference on Reading, »Librarians help to decrease the poor literacy of a
minority group«, Berlin (Nemčija), avgust 2007 (Silva Novljan);
Posvet Narodne knjiţnice za sadašnjost i budućnost, Lovran (Hrvaška), oktober 2007, aktivna
udeleţba (Silva Novljan);
Posvet »Informacije o EU v splošnih knjiţnicah«, Zagreb (Hrvaška), oktober 2007 (Silva
Novljan);
Posvet »Hramba AV gradje«, Gradska knjiţnica, Zagreb (Hrvaška), oktober 2007 (Stanislav
Bahor, Eva Kodrič-Dačić);
Mednarodni strokovni posvet »Avdiovizualna gradja i nasledje«, Zagreb (Hrvaška), oktober
2007 (Pavla Meglič);
Proljetna škola školskih knjiţniĉara R Hrvatske, Šibenik (Hrvaška), april 2007, sofinanciral
ZBDS (Stanislav Bahor);
Konferenca knjiţniĉarjev slavistiĉnih knjiţnic »Terra incognita:umetnost bibliotekarstva«
(ICSL) in knjiţni sejem, Sarajevo in Tuzla (BiH), april 2007, aktivna udeleţba (Tereza Poličnik-
Čermelj in Valerija Ţagar);
9. dnevi specialnih in visokošolskih knjiţnic Hrvaške Iskorak prema novom knjiţničnom
sustavu Voyager, Opatija (Hrvaška), maj 2007, sofinanciral ZBDS (Tereza Poličnik-Čermelj,
Mojca Trtnik);
23rd International Cartographic Conference: Cartography for everyone, even for you. Moskva
(Rusija), avgust 2007 (Renata Šolar);
Prva delavnica projekta DIGMAP, Lizbona (Portugalska), december 2007 (Renata Šolar);
Dvodnevni znanstveni posvet »Ko ni veĉ meja«, Čedad (Italija), november 2007 (Rozina Švent);
Okrogla miza »Vloga in pomen dr. Metoda Turnška za naš in zamejski prostor«, Celovec
(Avstrija), oktober 2007 (Rozina Švent);
Mednarodna konferenca Internet Librarian International, London (Velika Britanija), oktober
2007 (Nataša Jordan);
Mednarodna konferenca »The Challenge: Long-term Preservation. Strategies and Practice of
European Partnerships«, Frankfurt (Nemčija), april 2007 (Zoran Krstulović);
Mednarodna konferenca Commons Summit 2007, Dubrovnik (Hrvaška), junij 2007 (Lenart
Šetinc).
Izobraţevanje, študijska bivanja in staţi v tujini:
14-dnevni seminar o storitvah za uporabnike v nacionalnih knjiţnicah, Bibliothèque
Nationale de France, Pariz (Francija), november 2007, sofinancirano iz programa Courants du
monde (Mojca Dolgan-Petrič);
Univerzitetna knjiţnica Basel, študijski obisk za organizacijo razstave ob 500. obletnici rojstva
Primoţa Trubarja v NUK, Basel (Švica), november 2007 (Mihael Glavan);
Pregled gradiva slovenskih protestantov v Fresachu na avstrijskem Koroškem, Fresach
(Avstrija), november 2007 (Matjaţ Lulik);
Študijski obisk danskih regijskih knjiţnic, september 2007 (Breda Karun);
XLVIII

Strokovni obisk pri restavratorki Doris Müller Hess, obisk restavratorskih delavnic v ÖNB
in Albertini, Dunaj (Avstrija), junij 2007 (Meta Kojc).
Obiski tujih sejmov:
Londonski knjiţni sejem, London (Velika Britanija), april 2007 (Alenka Kanič ob sestanku Sveta
direktorjev Mednarodne agencije ISBN);
Pariški knjiţni sejem (Salon du Livre), Pariz (Francija), marec 2007 (Dare Balaţic);
CEBIT, evropski računalniški sejem, Hannover (Nemčija), marec 2007 (Janez Groznik, Matjaţ
Kragelj);
London-Online 2007, udeleţba na sejmu, London (Velika Britanija), december 2007 (Helena
Janeţič);
Glasbeni sejem, Frankfurt (Nemčija), marec 2007 (Domen Prezelj);
Knjiţni sejem v Sarajevu ob obisku kongresa slavističnih knjiţničarjev (ICSL), april 2007
(Tereza Poličnik-Čermelj, Valerija Ţagar);
Frankfurtski knjiţni sejem, Frankfurt (Nemčija), oktober 2007 (Irena Sešek);
Knjiţni sejem v Beogradu (Srbija), oktober 2007 (Irena Sešek, Matjaţ Premk, Samo Kristan);
INTERLIBER, Zagreb (Hrvaška), november 2007 (Tereza Poličnik-Čermelj).
Obiski sorodnih institucij:
400-letnica NSK Zagreb (Hrvaška), proslava, februar 2007 (Lenart Šetinc, Renata Šolar);
Posvet ob 400. obletnici Narodne i sveuĉilišne knjiţnice »Suvremeni aspekti i razvoj knjižnice i
knjižničarstva u budućnosti«, Zagreb (Hrvaška), maj 2007 (Melita Ambroţič, Mojca Dolgan
Petrič, Eva Kodrič-Dačić);
Narodna biblioteka Srbije, Beograd, v času knjiţnega sejma, oktober 2007 (Irena Sešek).
Mednarodna izmenjava strokovnjakov:
Madţarska nacionalna knjiţnica, Budimpešta (Madţarska), junij 2007 (Dare Balaţic);
Ĉeška nacionalna knjiţnica, Praga (Češka republika), maj 2007 (Irena Majcen, Damjana Vovk);
Slovaška nacionalna knjiţnica, Martin (Slovaška), junij 2007 (Gorazd Vodeb).
Obiski tujih strokovnjakov in protokolarni obiski v NUK:
- 26. in 27. februar: IFLA Section on Library Services to Multicultural Populations (dvodnevni
sestanek sekcije pri IFLA v NUK);
- 15. maj: skupina 25 knjiţničarjev s Kosova, večinoma iz splošnih knjiţnic, ki so bili v NUK na
enodnevnem izobraţevanju;
- 5. junij: Marjatta Morin in Raija Hiivala, SVEFI (Sverigefinska Hoghskolan), Haparand
(Švedska);
- 6. junij: skupina študentov in profesorjev z University of North Carolina, Chapel Hill (ZDA), ki so
si ogledali tudi kartografsko in rokopisno zbirko;
- 11. junij: nizozemski in slovenski Protokol v zvezi s pripravami na obisk nizozemskega
prestolonasledniškega para jeseni;
- 12. julij: udeleţenci Seminarja slovenskega jezika, literature in kulture, ki so si ogledali tudi
razstavo »Slovensko sveto pismo«;
- 10. september: Flavia Prodi, soproga predsednika Sveta ministrov italijanske republike, v
spremstvu U. Bačovnik;
- 10. september: ogled knjiţnice za udeleţence projekta ASO (NUB Kliment Ohridski,
Skopje/Makedonija, UB Graz/Avstrija, NUK);
- 11. september: skupina albanskih bibliotekarjev in novinarjev;
- 27. september: Biljana Kosanović, Narodna biblioteka Srbije, Beograd;
- 3. oktober: Mike Huff, Information Resource Officer, Ambasada ZDA na Dunaju;
- 4. oktober: Nj. kraljeva visokost princ Willem-Alexander, princ Oranski, s soprogo;
- 26. oktober: Elchin Afandijev, podpredsednik vlade Azerbajdţana;
XLIX

- 8. november: vodstvo NUB Kliment Ohridski, Skopje, Makedonija (M. Bošeski, ga.
Kostadinova);
- 14. november: vodstvo NUB BiH ( dr. I. Ovčina, mag. A. Rešidbegović, N. Hajdarović);
- 29. november: Ingrid Parent, Kanada (Assistant Deputy Minister for the Documentary Heritage
Collection Sector at Library and Archives Canada; Chair of the IFLA Section on National
Libraries);
- 9. december: obisk ruske znanstvenice dr. Khoroshkevich, Inštitut za slovanske študije pri Ruski
akademiji znanosti;
- 14. december: obisk predstavnic FEP (Federation of European Publishers; Anne Bergman-Tahon
in Céline D'Ambrosio).
L

Priloga 5: BIBLIOGRAFIJA ZNANSTVENIH IN STROKOVNIH PRISPEVKOV
ZAPOSLENIH ZA LETO 2007
AMBROŢIĈ Melita
Čopove diplome in priznanja. V: 60 let strokovnega združenja slovenskih knjižničarjev : spominski
zbornik. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007, str. 162-166.
Kalanov sklad. V: 60 let strokovnega združenja slovenskih knjižničarjev : spominski zbornik.
Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007, str. 153-161.
Knjiţnica : od skromne publikacije do ugledne in pomembne revije. Knjižnica, 2007, letn. 51, št. 1, str.
11-17.
Knjiţnice za prihodnost : napredek in sodelovanje : zbornik referatov = Libraries for the future :
development and collaboration : proceedings / Strokovno posvetovanje Zveze bibliotekarskih društev
Slovenije, Bled, 22.-23. oktober 2007 = Professional Conference of Union of Associations of Slovene
Librarians, Bled, October 22-23, 2007. Ljubljana : Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007.
ISBN 978-961-6683-01-2. (Urednica.)
ZBDS praznuje šestdeset let obstoja. V: 60 let strokovnega združenja slovenskih knjižničarjev :
spominski zbornik. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007, str. 1-2.
BAHOR Stanislav
Smernice za lažje berljivo gradivo : nekaj praktičnih predlogov. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih
društev Slovenije, 2007. ISBN 978-961-6683-00-5. (Prevod del Guidelines for easy-to-read materials
in Guidelines for library-based literacy programs; prevajalec publikacije.)
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije : pogled nazaj - za naprej. V: 60 let strokovnega združenja
slovenskih knjižničarjev : spominski zbornik. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007,
str. 3-29. (Skupaj z I. Sešek.)
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije : pogled nazaj - za naprej = Union of Associations of Slovene
Librarians : looking back, looking ahead. V: Knjižnice za prihodnost : napredek in sodelovanje :
zbornik referatov = Libraries for the future : development and collaboration : proceedings. Ljubljana:
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007, str. 15-46. (Skupaj z I. Sešek.)
DOLGAN-PETRIĈ Mojca
Knjiţnica - ţe 50 let sopotnica slovenskega bibliotekarstva. Knjižnica, 2007, letn. 51, št. 1, str. 7-10.
Knjiţnične storitve za uporabnike s posebnimi potrebami : priporočila za delo z osebami z disleksijo.
Šolska knjižnica, 2007, letn. 17, št. 2, str. 72-78.
Smernice za knjižnične storitve za osebe z disleksijo. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev
Slovenije, 2007. ISBN 978-961-90557-9-3. (Prevod dela Guidelines for library services to persons
with dyslexia; avtorica dodatnega besedila.)
GLAVAN Mihael
Reprinti in faksimili slovenske protestantike. Stati inu obstati, 2007, letn. 3, št. 5/6, str. 22-61.
Zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. 2. izd. Ljubljana: Narodna in univerzitetna
knjiţnica, 2007. ISBN 978-961-6162-90-6. (Skupaj z M. Rupert, R. Šolar, B. Loparnik, tudi urednik
publikacije.)
LI

HOĈEVAR Matjaţ
Dr. Branko Berčič: osebna bibliografija. Knjižnica, 2007, letn. 51, št. 3/4. (Še v tisku.)
Kepa pepela. 3. dopolnjena izd. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007. ISBN 978-86-11-17874-5.
(Sestavljalec bibliografije Daneta Zajca.)
Mag. Joţe Kokole : osebna bibliografija. Knjižnica, 2007, letn. 51, št. 1, str. 175-191.
Retrospektiva : izbrane pesmi. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007. ISBN 978-961-01-0234-2.
(Sestavljalec bibliografije Andreja Brvarja.)
Sledi božjih šapic : izbrane pesmi. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2007. ISBN 978-961-01-0217-5.
(Sestavljalec bibliografije Milana Dekleve.)
KALĈIĈ Dunja
Ideology of nation in the graphic design of personal documents : Slovenia and some European states.
Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjiţnica, Celje: Cetis, 2007. ISBN 978-961-6551-22-9.
(Prevajalka publikacije.)
ISBD(CR) - mednarodni standardni bibliografski opis kontinuiranih virov : serijski in integrirni viri.
Šolska knjižnica, 2007, letn. 17, št. 2, str. 62-68. (Skupaj z I. Kavčič.)
Najpogostejša vprašanja in dileme pri kreiranju bibliografskih zapisov. Knjižničarske novice,
2007, letn. 17, št. 4/5, str. 1-21. (Skupaj z I. Kavčič, V. Velkavrh.)
Obvezni izvod serijskih publikacij v Narodni in univerzitetni knjiţnici. Knjižnica, 2007, letn. 51, št.
3/4. (V tisku.)
KARUN Breda
Izvajanje koordinacije in posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic v obdobju 2003-2006.
[Elektronski vir]. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjiţnica, Center za razvoj knjiţnic, 2007.
Dostopno na: http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/kis/anallizaook10_07.pdf. Opis z dne
20.1.2008. (Skupaj z E. Kodrič-Dačić.)
Kako lokalno je lokalno?. V: Knjižnice u turističkoj ponudi. Karlovac: Gradska knjiţnica Ivan Goran
Kovačić, 2007, str. 40-46. (Skupaj s S. Resman.)
Osrednje območne knjiţnice po treh letih = Regional libraries three years after. V: Knjižnice za
prihodnost : napredek in sodelovanje : zbornik referatov = Libraries for the future : development and
collaboration : proceedings. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007, str. 209-227.
KAVĈIĈ Irena
ISBD(CR) - mednarodni standardni bibliografski opis kontinuiranih virov : serijski in integrirni viri.
Šolska knjižnica, 2007, letn. 17, št. 2, str. 62-68. (Skupaj z D. Kalčič.)
Najpogostejša vprašanja in dileme pri kreiranju bibliografskih zapisov. Knjižničarske novice,
2007, letn. 17, št. 4/5, str. 1-21. (Skupaj z D. Kalčič, V. Velkavrh.)
KAVĈIĈ-ĈOLIĆ Alenka
Arhiviranje Slovenike na internetu metodološki pristup : doktorska disertacija. Zagreb [i. e.
Ljubljana]: [A. Kavčič-Čolić], 2007.
Evalvacija zaupanja vrednih digitalnih arhivov pri projektu reUSE!. Knjižnica, 2007, letn. 51, št. 1, str.
115-140. (Skupaj z M. Šmid.)
LII

Krmarjenje v srednjem veku informacijske dobe : ali nam bo uspelo ohraniti našo pisno digitalno
dediščino?. Knjižnica, 2007, letn. 51, št. 3/4. (Še v tisku.)
Nova storitev v NUK - digitalizacija knjig po naročilu (EOD - E-books on Demand) = New service in
NUK - digitization of books on demand (EOD - E-books on Demand). V: Knjižnice za prihodnost :
napredek in sodelovanje : zbornik referatov = Libraries for the future : development and
collaboration : proceedings. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007, str. 357-363.
(Skupaj z J. Klasinc, S. Svoljšak.)
KEREC Martina
Sekcija študentov bibliotekarstva. V: 60 let strokovnega združenja slovenskih knjižničarjev : spominski
zbornik. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007, str. 135-146. (Skupaj s T. Merčun,
M. Blaţič, A. Velušček Zorţut.)
KISOVEC TRĈEK Damijana
Slovenska zaloţniška produkcija v luči obveznega izvoda publikacij : 2005. Knjižnica, 2007, letn. 51,
št. 1, str. 51-68.
Šole in obvezni izvod publikacij. Šolska knjižnica, 2007, letn. 17, št. 3/4, str. 147-150.
KLASINC Janko
Nova storitev v NUK - digitalizacija knjig po naročilu (EOD - E-books on Demand) = New service in
NUK - digitization of books on demand (EOD - E-books on Demand). V: Knjižnice za prihodnost :
napredek in sodelovanje : zbornik referatov = Libraries for the future : development and
collaboration : proceedings. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007, str. 357-363.
(Skupaj s S. Svoljšak, A. Kavčič-Čolić.)
KODRIĈ-DAĈIĆ Eva
Izvajanje koordinacije in posebnih nalog osrednjih območnih knjižnic v obdobju 2003-2006.
[Elektronski vir]. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjiţnica, Center za razvoj knjiţnic, 2007.
Dostopno na: http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/kis/anallizaook10_07.pdf. Opis z dne
20.1.2008. (Skupaj z B. Karun.)
Novim petdesetim letnikom na pot. Knjižnica, 2007, letn. 51, št. 1, str. 19-24.
Pol stoletja revije Knjiţnica = A half century of Knjiţnica. V: Knjižnice za prihodnost : napredek in
sodelovanje : zbornik referatov = Libraries for the future : development and collaboration :
proceedings. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007, str. 47-60.
Uvod v izgradnjo knjiţničnih zbirk. Knjižnica, 2007, letn. 51, št. 1, str. 89-112.
KOLAR Jana
Analysis of volatiles in paper for evaluation of its pH. V: European polymer congress. Ljubljana:
Slovenian Chemical Society, 2007, str. [1-2]. (Skupaj z I. Kralj Cigić, M. Strlič.)
Chemiluminometry of cellulosic materials. V: Materials, chemicals, and energy from forest biomass.
Washington: American Chemical Society, cop. 2007, str. 531-545. (Skupaj z M. Strlič, D. Kočar.)
Chemiluminometry of lignocellulosic materials. V: European polymer congress. Ljubljana: Slovenian
Chemical Society, 2007, str. [1-2]. (Skupaj z D. Kočar, M. Strlič.)
LIII

Determination of gelatin in historical paper. V: 14th young investigators' seminar on analytical
chemistry, YISAC'07. Pardubice: University of Pardubice, 2007, str. 153-157. (Skupaj z L.
Csefalvayova, M. Strlič, T. Trafela, I. Kralj Cigić.)
Laser cleaning of undyed silk : indications of chemical change. V: Lasers in the conservation of
artworks. Berlin; New York: Springer, cop. 2007, str. 313-320. (Skupaj s K. von Lerber, M. Strlič, J.
Krüger, S. Pentzien, C.J. Kennedy, T.J. Wess, M. Sokhan, W. Kautek.)
Ljubljana v dialogu : evropska prestolnica kulture 2012. Ljubljana: Mestna občina, 2007. ISBN 978-
961-6449-12-0. (Skupaj z N. Koprivšek, M. Simoneti, T. Brate.)
Non-destructive evaluation of historical paper based on pH estimation from VOC emissions. Sensors,
2007, vol. 7, str. 3136-3145. (Skupaj z M. Strlič, I. Kralj Cigić, G. de Bruin, B. Pihlar.)
Nondestructive analysis and dating of historical paper based on IR spectroscopy and chemometric data
evaluation. Analytical chemistry, 2007, vol. 79, no. 16, str. 6319-6323. (Skupaj s T. Trafela, M. Strlič,
D.A. Lichtblau, M. Anders, D. Pucko, B. Pihlar.)
Real-time degradation studies : historical macromolecular materials : [invited lecture]. V: European
polymer congress. Ljubljana: Slovenian Chemical Society, 2007, str. [1-2]. (Skupaj z M. Strlič.)
The role of transition metals in oxidative degradation of cellulose. Polymer degradation and stability,
2007, vol. 92, no. 8, str. 1476-1481. (Skupaj z V.S. Šelih, M. Strlič, B. Pihlar.)
SurveNIR : a new non-destructive tool for analysis of historical paper based on NIR spectroscopy and
chemometry. V: European polymer congress. Ljubljana: Slovenian Chemical Society, 2007, str. [1-2].
(Skupaj s T. Trafela, M. Strlič, D.A. Lichtblau, M. Anders, G. de Bruin, B. Knight, G. Martin, J. Palm,
N. Selmani, M.C. Christensen.)
XANES analysis of Fe valence in iron gall inks. X-ray spectrometry, 2007, vol. 36, str. 199-205.
(Skupaj z I. Arčon, A. Kodre, D. Hanţel, M. Strlič.)
KOVAĈ Tatjana
Vsebinski opis videofilmov = Subject description of videofilms. V: Knjižnice za prihodnost : napredek
in sodelovanje : zbornik referatov = Libraries for the future : development and collaboration :
proceedings. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007, str. 151-172. (Skupaj z M.
Ločniškar-Fidler.)
KRISTAN Samo
Prešeren med 1970 in 2005 : (bibliografija) : specialistična naloga. Ljubljana: [S. Kristan], 2007.
KRSTULOVIĆ Zoran
Digitalna knjiţnica Slovenije - dLib.si : namen, doseţki in strateške usmeritve (2005-2007) = The
digital library of Slovenia - dLib.si : purpose, achievements and strategic goals (2005-2007). V:
Knjižnice za prihodnost : napredek in sodelovanje : zbornik referatov = Libraries for the future :
development and collaboration : proceedings. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije,
2007, str. 351-355. (Skupaj s K. Štular Sotošek.)
dLib.si - enostaven dostop do znanja in kulturnih zakladov. V: Sistemi za upravljanje z dokumenti.
Ljubljana: Media.doc - Društvo informatikov, dokumentalistov in mikrofilmarjev, 2007, str. VII/7-
VII/11. (Skupaj s K. Štular Sotošek.)
LIV

LULIK Matjaţ
Podatkovne zbirke arhivskega in rokopisnega gradiva v Sloveniji : perspektive za bodočnost. V:
Razmere v arhivskih depojih ; (Ne)znano v arhivskih fondih in zbirkah. Ljubljana: Arhivsko društvo
Slovenije, 2007, str. 241-246.
MIŠKOVIĈ Veselin
Da ne pride v pogin in pozabljenje : Plečnikova vizija Ljubljane - slovenskih Aten : arhitektov dar
knjižnici. Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjiţnica, 2007. ISBN 978-961-6551-20-5. (Skupaj s P.
Krečič, D. Prelovšek.)
Ideologija nacije v oblikovanju novih osebnih dokumentov : Slovenija in nekatere evropske države.
Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjiţnica, 2007. ISBN 978-961-6551-21-2.
Ideology of nation in the graphic design of personal documents : Slovenia and some European states.
Ljubljana: Narodna in univerzitetna knjiţnica, Celje: Cetis, 2007. ISBN 978-961-6551-22-9.
MUSEK Tine
Slovenska spletna izdaja tabel Univerzalne decimalne klasifikacije = The Slovenian online edition of
Universal Decimal Classification. V: Knjižnice za prihodnost : napredek in sodelovanje : zbornik
referatov = Libraries for the future : development and collaboration : proceedings. Ljubljana: Zveza
bibliotekarskih društev Slovenije, 2007, str. 173-192. (Skupaj z B. Rifl, Š. Razpotnik, D. Rozman.)
UDC in Slovenia. Extensions and corrections to the UDC, 2007, issue 29. (Skupaj z B. Rifl, D.
Rozman; V tisku.)
NOVLJAN Silva
Information literacy programs at the University of Ljubljana. Journal of academic librarianship, 2007,
vol. 33, no. 2, str. 294-300. Dostopno tudi na:
http://www.elsevier.com/wps/find/supportfaq.cws_home/permissionusematerial. Opis z dne
20.1.2008. (Skupaj z A. Šauperl, A. Grčar.)
Minority group in a school library. [Elektronski vir]. V: Libraries for the future : progress and
development for South African libraries. Pretoria: Library and Information Association for South
Africa (LIASA), 2007. Dostopno na: http://www.ifla.org/IV/ifla73/papers/128-Novljan-en.pdf. Opis z
dne 20.1.2008.
Splošne knjižnice. Poročilo za leto 2006. [Elektronski vir]. Ljubljana: Narodna in univerzitetna
knjiţnica, 2007. Dostopno na: http://www.nuk.uni-lj.si/dokumenti/kis/zdruzena_publikacija_2006. Opis z dne 20.1.2008.
PEĈKO-MLEKUŠ, Helena
Partnerstvo izmeĎu visokoškolskih knjiţnica i nastavnog osoblja na sveučilištu = Partnership between
academic libraries and university staff. V: Partnerstva u specijalnim i visokošolskim knjižnicama.
Zagreb: Hrvatsko kniţničarsko društvo, 2007, str. 64-71.
PISANSKI Jan
Functional requirements for bibliographic records : an investigation of two prototypes. Program,
2007, vol. 41, no. 4, str. 400-417. (Skupaj z M. Ţumer.)
Mental models and the bibliographic universe. V: Users and use of DL & economics of digital
libraries : Libraries in the digital age. S. l.: s. n., 2007, str. 69-76. (Skupaj z M. Ţumer.)
LV

Uporaba konceptualnega modela Funkcionalne zahteve za bibliografske zapise (FZBZ) v praksi = The
use of the Functional requirements for bibliographic records (FRBR) conceptual model in practice. V:
Knjižnice za prihodnost : napredek in sodelovanje : zbornik referatov = Libraries for the future :
development and collaboration : proceedings. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije,
2007, str. 113-127.
POLIĈNIK-ĈERMELJ, Tereza
Bosanskohercegovačka, hrvatska, makedonska i srpska graĎa u Nacionalnoj i univerzitetskoj biblioteci
u Ljubljani : analitički izveštaj za novi milenijum. ICSL godišnjak meĎunarodnog susreta bibliotekara
slavista u Sarajevu, 2006, broj 2, str. 76-83. (Skupaj z I. Sešek; izšlo l. 2007.)
RAZPOTNIK Špela
Slovenska spletna izdaja tabel Univerzalne decimalne klasifikacije = The Slovenian online edition of
Universal Decimal Classification. V: Knjižnice za prihodnost : napredek in sodelovanje : zbornik
referatov = Libraries for the future : development and collaboration : proceedings. Ljubljana: Zveza
bibliotekarskih društev Slovenije, 2007, str. 173-192. (Skupaj z B. Rifl, T. Musek, D. Rozman.)
Zajemanje uporabniškega besedišča kot osnova za razvoj geslovnikov : magistrsko delo. Ljubljana: [Š.
Razpotnik], 2007.
RIFL Boris
Slovenska spletna izdaja tabel Univerzalne decimalne klasifikacije = The Slovenian online edition of
Universal Decimal Classification. V: Knjižnice za prihodnost : napredek in sodelovanje : zbornik
referatov = Libraries for the future : development and collaboration : proceedings. Ljubljana: Zveza
bibliotekarskih društev Slovenije, 2007, str. 173-192. (Skupaj s Š. Razpotnik, T. Musek, D. Rozman.)
UDC in Slovenia. Extensions and corrections to the UDC, 2007, issue 29. (Skupaj z D. Rozman, T.
Musek; V tisku.)
ROZMAN Darija
Predmetno označevanje na razpotju : s predmetnimi nizi ali brez njih = Subject cataloguing at the
crossroads : with or without subject heading strings. V: Knjižnice za prihodnost : napredek in
sodelovanje : zbornik referatov = Libraries for the future : development and collaboration :
proceedings. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007, str. 129-150. (Skupaj z A.
Šauperl.)
Slovenska spletna izdaja tabel Univerzalne decimalne klasifikacije = The Slovenian online edition of
Universal Decimal Classification. V: Knjižnice za prihodnost : napredek in sodelovanje : zbornik
referatov = Libraries for the future : development and collaboration : proceedings. Ljubljana: Zveza
bibliotekarskih društev Slovenije, 2007, str. 173-192. (Skupaj z B. Rifl, Š. Razpotnik, T. Musek.)
Spremembe in dopolnila v Univerzalni decimalni klasifikaciji. Šolska knjižnica, 2007, letn. 17, št. 3/4,
str. 143-146.
UDC in Slovenia. Extensions and corrections to the UDC, 2007, issue 29. (Skupaj z B. Rifl, T.
Musek; še v tisku.)
RUPERT Marijan
Zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. 2. izd. Ljubljana: Narodna in univerzitetna
knjiţnica, 2007. ISBN 978-961-6162-90-6. (Skupaj z M. Glavan, R. Šolar, B. Loparnik.)
LVI

SEŠEK Irena
Bosanskohercegovačka, hrvatska, makedonska i srpska graĎa u Nacionalnoj i univerzitetskoj biblioteci
u Ljubljani : analitički izveštaj za novi milenijum. ICSL godišnjak meĎunarodnog susreta bibliotekara
slavista u Sarajevu, 2006, broj 2, str. 76-83. (Skupaj s T. Poličnik-Čermelj; izšlo l. 2007.)
Smernice za knjižnične storitve za osebe z disleksijo. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev
Slovenije, 2007. ISBN 978-961-90557-9-3. (Prevod dela Guidelines for library services to persons
with dyslexia; prevajalka publikacije.)
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije : pogled nazaj - za naprej. V: 60 let strokovnega združenja
slovenskih knjižničarjev : spominski zbornik. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007,
str. 3-29. (Skupaj s S. Bahor.)
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije : pogled nazaj - za naprej = Union of Associations of Slovene
Librarians : looking back, looking ahead. V: Knjižnice za prihodnost : napredek in sodelovanje :
zbornik referatov = Libraries for the future : development and collaboration : proceedings. Ljubljana:
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007, str. 15-46. (Skupaj s S. Bahor.)
SLUGA Marjetka
Google in informacijski viri za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti: primerjalna analiza.
Knjižnica, 2007, letn. 51, št. 3/4. (V tisku.)
SVOLJŠAK Sonja
Nova storitev v NUK - digitalizacija knjig po naročilu (EOD - E-books on Demand) = New service in
NUK - digitization of books on demand (EOD - E-books on Demand). V: Knjižnice za prihodnost :
napredek in sodelovanje : zbornik referatov = Libraries for the future : development and
collaboration : proceedings. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007, str. 357-363.
(Skupaj z J. Klasinc, A. Kavčič-Čolić.)
Pisna kulturna dediščina : upravljanje zbirk starih tiskov in kuratorska sluţba = Written cultural
heritage : old prints collections management and curatorial service. V: Knjižnice za prihodnost :
napredek in sodelovanje : zbornik referatov = Libraries for the future : development and
collaboration : proceedings. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije, 2007, str. 255-272.
ŠOLAR Renata
Dostop do knjiţničnega gradiva na osnovi geografskega poloţaja – pilotni projekt evropske digitalne
knjiţnice. Knjižnica, 2007, letn. 51, št. 3/4. (Skupaj z D. Radovan; še v tisku.)
Obvezni izvod v kartografski in slikovni zbirki Narodne in univerzitetne knjiţnice. Knjižnica, 2007,
letn. 51, št. 3/4. (Še v tisku.)
Spatial qerying of geocoded library resources on internet. V: XXIII International Cartographic
Conference. [Moskva: Meţdunarodnaja obščestvennaja organizacija Rossijskoe obšestvo geodezii,
kartografii i zemlejstrojstva, 2007], [13] str. (Skupaj z M. Janeţič, G. Mahnič, R. Dalibor.)
Zakladi Narodne in univerzitetne knjižnice v Ljubljani. 2. izd. Ljubljana: Narodna in univerzitetna
knjiţnica, 2007. ISBN 978-961-6162-90-6. (Skupaj z M. Glavan, M. Rupert, B. Loparnik.)
ŠTULAR SOTOŠEK Karmen
Digitalna knjiţnica Slovenije - dLib.si : namen, doseţki in strateške usmeritve (2005-2007) = The
digital library of Slovenia - dLib.si : purpose, achievements and strategic goals (2005-2007). V:
Knjižnice za prihodnost : napredek in sodelovanje : zbornik referatov = Libraries for the future :
LVII

development and collaboration : proceedings. Ljubljana: Zveza bibliotekarskih društev Slovenije,
2007, str. 351-355. (Skupaj z Z. Krstulović.)
dLib.si - enostaven dostop do znanja in kulturnih zakladov. V: Sistemi za upravljanje z dokumenti.
Ljubljana: Media.doc - Društvo informatikov, dokumentalistov in mikrofilmarjev, 2007, str. VII/7-
VII/11. (Skupaj z Z. Krstulović.)
ŠVENT Rozina
Slovenski begunci v Avstriji : 1945-1950. Ljubljana: Zaloţba ZRC, ZRC SAZU, 2007. ISBN 978-961-
254-025-8.
Vloga in pomen izseljenskih knjiţnic. Knjižnica, 2007, letn. 51, št. 1, str. 141-154.
VELKAVRH Valentina
Najpogostejša vprašanja in dileme pri kreiranju bibliografskih zapisov. Knjižničarske novice,
2007, letn. 17, št. 4/5, str. 1-21. (Skupaj z I. Kavčič, D. Kalčič.)
VODEB Gorazd
Sluţba Spýtajte sa knihovníka v Národnej a univerzitnej kniţnici Slovinska. Knižnica, 2007, roč. 8, č.
7, str. 10-11.
VOVK Damjana
Bibliografsko kazalo revije Knjiţnica : XXXI-L : 1987-2006. Knjižnica, 2007, letn. 51, št. 2, 116 str.
(Skupaj z M. Ločniškar-Fidler.)
LVIII

Priloga 6: ČLANSTVO ZAPOSLENIH V DOMAČIH IN MEDNARODNIH ORGANIH
Ĉlanstvo v vodstvenih in delovnih telesih mednarodnih organizacij oz. strokovnih zdruţenj:
Access to Learning Award, Bill & Melinda Gates Foundation, članica Advisory Board (Breda
Karun);
CENL (Conference of European National Librarians) (mag. Lenart Šetinc, član Konference);
DILLMULI, Grundtvig, članica skupine za evalvacijo projekta (Breda Karun);
EDL (Evropska digitalna knjiţnica), nacionalni predstavnik (mag. Zoran Krstulović); članica
delovne skupine za interoperabilnost (Breda Karun);
E-preservation science. Dostopno na: http://www.morana-rtd.com/e-preservationscience/
(dr. Jana Kolar, urednica);
ICOM-CC (International Council of Museums – Committee for Conservation) (dr. Jana
Kolar, vodja skupine Working Group for Graphic Documents);
IFLA (International Federation of Library Associations and Institutions) Section on
Bibliography (Standing Committee, dr. Maja Ţumer, članica odbora), Section on University
Libraries (Standing Committee, dr. Melita Ambroţič, članica odbora – do avgusta 2007), Section
on National Libraries (Standing Committee, mag. Zoran Krstulović, član odbora – do avgusta
2007), Section on Information Technology (Standing Committee, mag. Alenka Kavčič-Čolić,
članica in tajnica odbora); FRSAR Working Group (dr. maja Ţumer, sopredsedujoča),
Guidelines for National Bibliographies in the Digital Age (dr. Maja Ţumer, predsedujoča), dr.
Ţumer še članica v: FRBR/CRM harmonisation, FRBR Review Group, FRBR Aggregates
Working Group.
ISBN International (Alenka Kanič, podpredsednica Sveta direktorjev);
ISMN International, Advisory Panel Meeting (posvetovalno telo, Alenka Kanič, članica);
LIBER (Ligue des bibliothèques européennes de recherche). Groupe des Cartothécaires (dr.
Renata Šolar, članica odbora);
NAPLE (National Authorities on Public Libraries in Europe): Board (Breda Karun, članica);
The European Library (mag. Zoran Krstulović, član Upravnega odbora); Executive Committee
(mag. Zoran Krstulović, član); Contacts Working Group (dr. Maja Ţumer do junija, nato mag.
Karmen Štular Sotošek); Technical Working Group (dr. Maja Ţumer); Language Working Group
(mag. Dare Balaţic); Editorial Group (mag. Karmen Štular Sotošek do decembra, nato mag. Dare
Balaţic), Metadata Working Group (Mojca Šavnik do junija, nato Helena Janeţič);
UDC Consortium. UDC Advisory Board (mag. Darija Rozman, članica posvetovalnega telesa).
Ĉlanstvo v vodstvenih in delovnih telesih domaĉih organizacij in strokovnih zdruţenj:
Agencija za raziskovalno dejavnost Republike Slovenije
Znanstveni svet - druţboslovne vede (dr. Maja Ţumer, članica)
Strokovno telo za tujo literaturo in baze podatkov (mag. Zoran Krstulović, član)
Strokovno telo za evalvacijo prijav, prispelih na razpis o koncesiji za izvajanje javne sluţbe na
področju raziskovalne dejavnosti (dr. Jana Kolar, članica)
Ĉastni odbor RS za obeleţitev 500-letnice rojstva Primoţa Trubarja
Mag. Lenart Šetinc, član
Gradbeni odbor UKL/NUK2 pri vladi RS
Mag. Lenart Šetinc, član
Dr. Melita Ambroţič, članica
Institut informacijskih znanosti (IZUM)
Upravni odbor IZUM (mag. Zoran Krstulović, član)
Svet članic COBISS (Irena Sešek, predsednica)
Programski odbor konference COBISS (mag. Zoran Krstulović, član)
LIX

Referenčni servis Vprašaj knjiţničarja, Upravni odbor (Srečko Bončina, član)
Referenčni servis Vprašaj knjiţničarja, Skupščina izvajalcev (Srečko Bončina, član)
Knjiţnica Otona Ţupanĉiĉa
Svet zavoda (dr. Eva Kodrič-Dačić, Pavla Meglič, članici)
Strokovni svet (mag. Alenka Kavčič-Čolić, članica)
Komisija MOL za obeleţitev 500-letnice rojstva Primoţa Trubarja
Mag. Lenart Šetinc, član
Komisija za oceno strokovne ustreznosti kandidatov za imenovanje v raziskovalno razvojne
nazive na podroĉju knjiţniĉarstva
Dr. Eva Kodrič-Dačić, predsednica
Komisija za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke
Dr. Silva Novljan, predsednica
Ministrstvo za kulturo
Delovna skupina za izdelavo predlogov izvršilnih predpisov po Zakonu o knjiţničarstvu, člani (dr.
Eva Kodrič-Dačić, dr. Silva Novljan, mag. Stanislav Bahor)
Delovna skupina za pripravo standardov za šolske knjiţnice (mag. Stanislav Bahor, predsednik)
Strokovna skupina za knjiţnično dejavnost (dr. Silva Novljan, članica)
Ministrstvo za šolstvo in šport
Izpitna komisija za strokovne izpite na področju vzgoje in izobraţevanje (mag. Stanislav Bahor,
član)
Komisija za pripravo smernic za razvoj pismenosti (dr. Silva Novljan, članica)
Nacionalni svet za knjiţniĉno dejavnost (dr. Maja Ţumer, predsednica in mag. Stanislav Bahor,
član - do 4.10.2007; dr. Melita Ambroţič, članica / podpredsednica od 4.10.2007)
Osrednja knjiţnica Celje
Svet zavoda (mag. Lenart šetinc, član)
Strokovni svet (dr. Melita Ambroţič, članica)
Slovenski glasbeni informacijski center (SIGIC)
Upravni odbor (mag. Zoran Krstulović, član)
Strokovni svet (mag. Zoran Krstulović, predsednik)
Slovenski inštitut za standardizacijo
Delovna skupina SIST/TC IDO (mag. Stanislav Bahor, član)
Slovenska izseljenska matica
Izvršni odbor (dr. Rozina Švent, članica)
Statistiĉni zavod Republike Slovenije
Statistični sosvet za kulturo (dr. Eva Kodrič-Dačić, članica)
Unesco
Slovenska nacionalna komisija in Odbor za komunikacije pri Komisiji (mag. Dare Balaţic, član)
Univerza v Ljubljani
Komisija za razvoj knjiţničnega sistema (dr. Melita Ambroţič, članica)
Delovna skupina Knjiţnične komisije UL za Študentsko areno (Martina Kerec, članica)
Delovna skupina za pripravo enotnega modela nakupa elektronskih virov na UL
(mag. Karmen Štular Sotošek, članica)
Delovna skupina za upravljanje Digitalne knjiţnice UL (mag. Gorazd Vodeb, član)
Delovna skupine za pripravo strategije digitalne knjiţnice UL (mag. Gorazd Vodeb, član)
LX

Zavod RS za šolstvo
Ekspertna skupina za knjiţničarstvo (dr. Silva Novljan, članica)
Zveza bibliotekarskih društev Slovenije
Predsedstvo (dr. Melita Ambroţič, predsednica; Martina Kerec, podpredsednica od 23.10.2007)
Komisija za izobraţevanje (Mojca Dolgan Petrič, predsednica)
Terminološka komisija (mag. Gorazd Vodeb, član)
Upravni odbor Kalanovega sklada (dr. Maja Ţumer, predsednica)
Uredniški odbor spletne strani (dr. Melita Ambroţič, glavna urednica, Matjaţ Kragelj, tehnični
urednik)
Komisija za Čopove nagrade in priznanja (mag. Stanislav Bahor, predsednik od 23.10.2007)
Sekcija za visokošolske knjiţnice, Izvršni odbor (dr. Melita Ambroţič, članica, Mojca Dolgan
Petrič, članica )
Sekcija za splošne knjiţnice, Izvršni odbor (Breda Karun, članica)
Tajnik (Lili Hubej)
Blagajnik (Zdenka Rudolf)
Uredništva domaĉih in tujih strokovnih publikacij:
dLib.si eNovice. Dostopno na:http://www.dlib.si/novice). (Helena Janeţič, odgovorna urednica)
dLib.si eNewsletter. Dostopno na:http://www.dlib.si/novice). (Helena Janeţič, odgovorna
urednica)
Knjige v tisku. Dostopno na: http://www.nuk.uni-lj.si/knjige_v_tisku.asp. (Alenka Kanič,
urednica publikacije)
Revija Knjiţnica. Dostopno na: http://revija-knjiznica.zbds-zveza.si/
Uredništvo (dr. Eva Kodrič-Dačić, glavna in odgovorna urednica)
Uredniški odbor, člani (dr. Melita Ambroţič, mag. Stanislav Bahor, dr. Silva Novljan)
Uredniški svet (Mojca Dolgan Petrič, predsednica, dr. Renata Šolar, članica – do 23.10.2007)
Knjiţniĉarske novice. Dostopno na: http://www.nuk.uni-lj.si/knjiznicarskenovice/
Uredništvo (Damjana Vovk, odgovorna urednica)
Uredniški odbor, člani (dr. Melita Ambroţič, dr. Silva Novljan, dr. Maja Ţumer)
Journal of Map & Geography Libraries (dr. Renata Šolar, članica Uredniškega odbora);
Kvarkadabra. Dostopno na: http://www.kvarkadabra.net/. (dr. Jana Kolar, članica Uredniškega
odbora)
Monumenta Bibliothecaria (dr. Eva Kodrič-Dačić, urednica; mag. Stanislav Bahor, član
uredništva)
Narodna in univerzitetna knjiţnica (spletna stran). Dostopno na: www.nuk.uni-lj.si.
Uredništvo (mag. Karmen Štular Sotošek, urednica)
Nove knjige v NUK. Dostopno na: http://www.nuk.uni-lj.si
Uredništvo (Irena Sešek, urednica)
RESTAURATOR: International Journal for the Preservation of Library and Archival Material
(dr. Jana Kolar, članica uredniškega sveta);
Slovenske knjiţnice v številkah. Knjiţna zbirka (dr. Eva Kodrič-Dačić, urednica)
LXI