Vsebinska obdelava

23.3.2012 

Strokovno spopolnjevanje za začetnike v stroki, NUK, 27. 9. 2011 

OSNOVE INFORMACIJSKO- 

DOKUMENTACIJSKE DEJAVNOSTI 

Alenka Kavčič-Čolić 

Bibliotekarski raziskovalni center NUK 

alenka.kavcic@nuk.uni-lj.si 

Informacijsko-dokumentacijska dejavnost 

(INDOK-dejavnost) 

Informacijska dejavnost 

neposredno 

usmerjena na 

uporabnike, posredno 

na vsebino 

Dokumentacijska dejavnost 

neposredno usmerjena na 

vsebino, posredno na 

uporabnike 

Informacijske storitve: 

• Informacijska dejavnost 

• referenčna dejavnost 

• referalna dejavnost 

informacijska 

pismenost 

Dokumentiranje 

formalna obdelava 

+ 

vsebinska obdelava 

[Vrednotenje 

znanstvenega 

dela 

Citiranost in 

odmevnost] 

Orodja: 

-uporaba IT v knjižnicah računalniško opremljanje knjižnic; 

-Gradnja digitaliziranih zbirk značilnost elektronskih virov in 

Digitalna knjižnica; 

-internet storitve na spletu (OPAC) in tehnologije spleta 2.0 

2 

VSEBINA TEČAJA 

o Informacijsko-dokumentacijska dejavnost 

(A. Kavčič-Čolić) 

o Dokumentacijska dejavnost (A. Kavčič-Čolić) 

o Informacijska in referenčna dejavnost 

(Srečko Bončina) 

o Informacijska tehnologija v knjižnicah 

(A. Kavčič-Čolić) 

A. Kavčič-Čolić, 27. 9. 2011 

3 

1

23.3.2012 

1. INFORMACIJSKO- 

DOKUMENTACIJSKA DEJAVNOST 

1.1 Opredelitev 

1.2 Vzroki za razvoj informacijskodokumentacijske 

dejavnosti 

1.3 Informacijska znanost 

1.4 Informatika 

1.5 Organizacija znanja 


4 

1.1 Informacijsko-dokumentacijska 

dejavnost: opredelitev 

• INFORMACIJSKA DEJAVNOST 

+ 

• DOKUMENTACIJSKA DEJAVNOST 

(Tudi: Dokumentacijsko-informacijska dejavnost) 

informacijsko-dokumentacijska dejavnost 

(INDOK) 

informacijsko-dokumentacijsko-komunikacijska 

dejavnost 


5 

1.1 Informacijsko-dokumentacijska 

dejavnost: opredelitev 

• INFORMACIJSKA DEJAVNOST - dejavnost, ki se 

ukvarja z zbiranjem, izbiranjem, obdelavo, 

hranjenjem in posredovanjem informacij 

(Bibliotekarski terminološki slovar) 

• DOKUMENTACIJSKA DEJAVNOST – dejavnost, ki 

se ukvarja z zbiranjem dokumentov, njihovim 

dokumentiranjem in oblikovanjem 

informacijskih virov/zbirk 



6 

2

23.3.2012 

1.2 Vzroki za razvoj informacijskodokumentacijske 

dejavnosti 

• Razvoj znanosti 

• Eskponencialna rast količine informacij 

INFORMACIJSKA EKSPLOZIJA 

• Potreba po organizaciji znanja 

V zadnjih 15-ih letih: 

• razvoj računalništva in interneta 

• nove oblike dokumentov 

• metapodatki 

• potreba po učinkovitejšem iskanju informacij 

7 

… 

Eksponentna rast 

količine informacij 

- do leta 1970, kasneje počasnejša 

Št. znanstvenikov 

1800 1.000 100 

Št. znanstvenih 

revij 

1850 10.000 1.000 

1900 100.000 10.000 

1950 1.000.000 100.000 

Vir: Leydesdorff, L., Journals as retention 

mechanisms of scientific growth. URL: 

http://www.info.scopus.com/researchtrends/arch 

ive/RT7/08126_rt7_4.html 


8 

inf. v tiskani obliki 

inf. v el. obliki 

Vir: Warren A. Kibbe, Ph.D., © 1997 Northwestern University, Computing and the 

9 

Internet www.basic.northwestern.edu/primers/techfest.html 

3

23.3.2012 

1.2 

Informacijska eksplozija 

Veliko naraščanje količine informacij na kakem 

področju ali v družbi nasploh 


• vzroki 

razvoj tehnike, računalništva, porast znanstvenih potencialov, 

števila znanstvenikov, količine znanja, obveznost in zato 

večanje publiciranja 

• rezultati 

poplava dokumentov, nezmožnost spremljanja vsega 

objavljenega 


10 

Informacijska eksplozija (2) 

• posledice 

• informacijski infarkt 

• nujnost zgoščevanja in usmerjanja informacij, 

specializacija, opuščanje informacij 

• razvoj bibliografije, bibliotekarstva in 

dokumentalistike, informatike in informacijskodokumentacijske 

dejavnosti, informacijskih 

sistemov 

• nujnost uporabe novih orodij 


11 

Podatek in informacija 

PODATEK (Bibliotekarski terminološki slovar) 

• kar nekaj pove o določeni stvari in omogoča njeno 

prepoznavanje (v obliki, ki omogoča računalniško 

obdelavo) 

• sporočilo/sporočila z določenim pomenom 

INFORMACIJA 

• skupek podatkov v osmisljeni obliki, na nekem 

mediju 

• sporočila in podatki, ki pri prejemniku povečajo 

znanje in služijo za sprejemanje odločitev 


12 

4

23.3.2012 

1.3 

INFORMACIJSKA ZNANOST 

Informacijska znanost (informatologija) 

• po letu 1961 (poimenovanje prvič uporabljeno 1958) 

• interdisciplinarna znanost, ki proučuje organizacijo, 

upravljanje in uporabo informacijskih virov in 

informacijskih služb, sisteme za poizvedovanje in 

vključuje raziskave o nastajanju, zbiranju, organiziranju 

in uporabi vseh vrst informacij (Bibliotekarski terminološki slovar) 

• Informacijska znanost je interdisciplinarna veda, ki 

raziskuje lastnosti in obnašanje informacij, pretok 

informacij in načine njihovega procesiranja za čim 

boljšo dostopnost in uporabnost. (H. Borko, 1968) 

13 

Informacijski ciklus 

Področja dela v informacijski znanosti (BTS) : 

• neprekinjen proces nastajanja, zbiranja, 

obdelave, razširjanja in uporabe informacij 

• (ETAKSA-kompleks – emisija, transmisija, 

akumulacija, selekcija, absorpcija)) produkcija 

informacijskih virov 

ZBIRANJE RAZŠIRJANJE (distribucija in 

diseminacija) UPORABA PRODUKCIJA 


14 

produkcija 

produkcija 

Informacijski ciklus 

emisija 

razširjanje 

(distribucija in 

diseminacija) 

transmisija 

absorpcija 

uporaba 

zbiranje 

akumulacija 

selekcija 


15 

5

23.3.2012 

1.4 

INFORMATIKA 

• izvor: iz fr. infor(mation) - (auto)matique 

• discipline in tehnologije, ki omogočajo 

sistematsko obravnavo podatkov in 

informacij, njihovo ohranjanje v času in 

komunikacijo v prostoru (Bibliotekarski terminološki slovar) 

• veda o temeljih računalniške obdelave 

podatkov in njeni uporabi (Bibliotekarski terminološki 

slovar) 

• pogosto se uporablja kot sinonim za 

računalništvo (!) 


16 

1.4 

INFORMATIKA (2) 

UNESCO: 

Informatika je skupnost ved, strok in tehnologij za 

sistematsko obravnavanje podatkov in informacij 

(zlasti s pomočjo računalnika) kot sredstva za 

shranjevanje znanja v času in njegovega 

komuniciranja v prostoru. Pri tem je informacija 

fenomen, komuniciranje pa proces, ki poteka v 

družbi, med ljudmi, je potemtakem tudi družbena 

dejavnost. 


17 

1.4 

Mejniki pri razvoju informatike in 

informacijske znanosti 

1963 - Weinbergovo poročilo 

II. svetovna vojna - povečanje števila znanstvenikov, 

informacij, časovni pritisk 

50-ta, 60-ta leta - razvoj računalništva, računalniške 

datoteke in katalogi 

70-ta leta - UNISIST I in II, online servisi 

80-ta leta - telematika, kooperativni bibliografski oz. 

kataložni servisi 

90-ta leta - intenzivno računalniško omreževanje, virtualno 

okolje 


18 

6

23.3.2012 

1.5 

ORGANIZACIJA ZNANJA 

• Skupno poimenovanje dejavnosti, ki se 

ukvarjajo z opisovanjem dokumentov 

(dokumentalistika, katalogizacija, klasifikacija …) 

• Vzroki za njen nastanek 

• razvoj znanja, informacijska eksplozija 

• Potrebe, razlogi za njen obstoj 

• ponovno “najdenje” že shranjenih informacij 


19 

2. DOKUMENTACIJSKA DEJAVNOST 

2.1 Dokumentalistika in dokumentacijska 

dejavnost 

2.2 Dokumentiranje 

2.3 Vsebinska obdelava 

• povzemanje 

• Indeksiranje (predmetna gesla, ključne besede, 

deskriptorji) 

• klasificiranje 

2.4 Trendi razvoja dokumentacijske dejavnosti 


20 

2.1 

DOKUMENTALISTIKA 

Dejavnost, ki se ukvarja s teorijo in prakso izbiranja 

dokumentov in njihovo analitično obdelavo, 

oblikovanjem informacijskih zbirk in diseminacijo 

informacij. 


• predhodnika (sedaj “sopotnika”): 

• Bibliotekarstvo in bibliografija 

• predhodnica informacijske znanosti, čeprav: v 

Franciji, Španiji namesto documentation science v 

uporabi termin information science 


21 

7

23.3.2012 

2.1 

Mejniki pri razvoju 

dokumentalistike 

1665 - 1. znanstveni in referatni časopis 

1876 - Dewey (decimalna klasifikacija - 1. izdaja) 

1895 - Institut Internationale de Bibliographie (P. Otelet in H. 

La Fontaine) UDK 

1937 - Federation Internationale de Documentation (FID) 

po 1945 - razmah nacionalnih dokumentacijskih centrov, 

inštitutov,… 

1986 - Federation Internationale d’Information et 

Documentation (FID) 

2000 – FID ukinjen 


22 

2.1 

DOKUMENTACIJSKA DEJAVNOST 

DOKUMENTACIJSKA DEJAVNOST je dejavnost, ki 

se ukvarja z zbiranjem dokumentov, njihovim 

dokumentiranjem in oblikovanjem 

informacijskih virov/zbirk 


Dokumentacijska dejavnost je del 

dokumentalistike 


23 

2.1 

Dokumentacijska dejavnost: 

PREDMET OBDELAVE 

• Publikacija 

Javnosti namenjena in na kateremkoli mediju objavljena 

izrazna oblika dela. 

• Dokument 

Prenosu informacije namenjena materializirana oblika 

duhovne staritve (npr. članek, zapis, slika, publikacija) 

Kar je predmet dokumentalistične obdelave 

• Informacijski vir 

Dokument, publikacija, podatkovna zbirka, kjer lahko 

uporabnik dobi informacijo. 



24 

8

23.3.2012 

2.2 DOKUMENTIRANJE 

Namen: zgoščena predstavitev informacije iz 

primarnega dokumenta 

Proces: 

priprava dokumentiranje 

zbiranje/izbiranje - intelektualno (“ročno”) 

primarnih dokumentov - avtomatsko 

Rezultat: 

• sekundarni dokument 

• razvid primarnih dokumentov / publikacij / virov 


25 

2.2 

Priprava za dokumentiranje 

= zbiranje in izbiranje informacij 

• Kriteriji: 

• zahteve discipline/stroke/problematike 

• izražene želje uporabnikov 

• predvidene potrebe uporabnikov 

• Procesi: 

politika pridobivanja virov, izbiranje (glede na 

kriterije), pripomočki za izbor, pridobivanje in 

evidentiranje virov, povratne informacije 


26 

2.2 

Postopek dokumentiranja 

• določitev dokumentarne vrednosti 

• analiza vsebine dokumenta 

• dokumentalist mora poznati disciplino, stroko, 

področje 

• pomembna je sposobnost preciznega izražanja 

in uporaba tehnike hitrega branja 

• zgoščena predstavitev dokumenta 

• formalna obdelava 

• vsebinska obdelava 


27 

9

23.3.2012 

2.2 Intelektualno dokumentiranje 

• Zajemanje formalnih podatkov 

• = formalna obdelava, bibliografski opis 

• Zajemanje vsebine/tematike 

• s povzemanjem (opis v vezanem besedilu) 

• z indeksiranjem (določanjem gesel oz. 

• indeksnih izrazov - besed iz naravnega jezika) 

• s klasificiranjem (oblikovanjem oznak/notacij 

klasifikacijskega sistema) 

FORMALNA 

OBDELAVA 

VSEBINSKA 

OBDELAVA 

• Rezultat: sekundarni dokument, sestavljen iz 

formalnega bibliografskega opisa in vsaj enega načina 

zgoščene predstavitve vsebine 

28 

2.3 VSEBINSKA OBDELAVA 

Kratki opisi vsebine določenega dokumenta 

Namen: 

• povedati, o čem dokument govori 

• olajšati izbiro 

• prihraniti časa 

• nadomestilo za branje v tujem jeziku 


29 

2.3 VSEBINSKA OBDELAVA (2) 

1. Povzemanje 

• opisovanje vsebine z vezanim besedilom 

• izvleček (abstrakt), anotacija, povzetek, ... 

2. Indeksiranje 

• opisovanje vsebine z nizi pojmov 

• intelektualno (ročno), avtomatsko 

3. Klasificiranje 

• opisovanje vsebine z notacijami 

klasifikacijskega sistema 


30 

10

23.3.2012 

2.3 

Vsebinska obdelava: 

POVZEMANJE(1) 

Izvleček - kratki opis vsebine v obliki vezanega 

besedila 

Sinopsis - izvleček, ki ga sestavi avtor 


Anotacija - zgoščena predstavitev vsebine 

dokumenta, ki dopolnjuje stvarni naslov 

bibliografske enote 


31 

2.3 


POVZEMANJE(2) 

Značilnosti izvlečka: 

• jedrnatost – brez kompliciranih fraz in izrazov 

• natančnost – točne trditve v okviru obsega izvlečka 

• samozadostnost – izvleček lahko stoji neodvisno od 

drugih besedil 

• objektivnost – brez osebnih interpretacij 

(Guinchat in Menou, 1983) 

jedrnatost, natančnost in jasnost (Borko in Bernier, 1975) 


32 

2.3 

Vrste izvlečkov: 


POVZEMANJE(3) 

• indikativni - samo nakazuje vsebino dokumenta in način 

njene obravnave 

• informativni - predstavlja bistvene kvantitativne in 

kvalitativne vsebinske značilnosti dokumenta, glavne teze 

in zaključke 

• informativno-indikativni – kombinacija, ki prikazuje 

osrednje teme dokumenta informativno, obrobne pa samo 

omenja 

VAJA 1 


33 

11

23.3.2012 

2.3 


POVZEMANJE(1) 

Skrajšana vsebina, ki lahko nadomesti branje 

izvirnika 

• Povzetek (Summary)- zgoščena, neocenjujoča, 

največkrat v tujem jeziku napisana predstavitev vsebine 

dokumenta, ki lahko nadomesti branje izvirnika 

• Kritični povzetek - dodaja predstavitvi vsebine tudi 

kritično mnenje, oceno; navadno je podpisan 


34 

2.3 


POVZEMANJE(2) 

Drugi kratki opisi vsebine: 

• Skupni izvleček - ki povzema vsebino več, 

praviloma vsebinsko povezanih dokumentov 

• Vsebina - kazalo knjige, daljšega članka 

• Iztržek (ekscerpt) - izpis(i), odlomki iz 


• Recenzija - predstavitev dokumenta, katere glavni 

namen je kritičnaocena vsebine 

• Skupna recenzija (recenzija več dokumentov) 

35 

2.3 


INDEKSIRANJE 

Opisovanje vsebine z besedami iz 

naravnega jezika = z gesli 

• Ročno oz. intelektualno 

• opravi ga človek – dokumentalist 

• izrazito intelektualno opravilo 

• Avtomatsko 

• opravi ga stroj - računalnik; “samodejno” 


36 

12

23.3.2012 

2.3 

Intelektualno indeksiranje (1) 

Postopka: 

• konceptualna analiza (identifikacija teme 

dokumenta) 

• o čem govori dokument 

• zakaj smo ga izbrali v zbirko 

• kaj bo zanimalo naše uporabnike 

• formulacija (transformacija teme v niz gesel) 


37 

2.3 

Intelektualno indeksiranje (2) 

Vrste gesel 

predmetna gesla (iz geslovnika oz. 

kontroliranega ali nekontroliranega 

slovarja) 

ključne besede (poljubne oz. iz besedila 

dokumenta) 

deskriptorji (izključno iz tezavra oz. 

slovarja deskriptorjev) 

38 

2.3 

PREDMETNA GESLA (1) 

Sestavljajo: 

Temeljna gesla 

• enostavna (enobesedna): bibliotekarstvo 

• razvita (večbesedna): informacijski center 

• razširjena (večbesedna): metode in tehnike 

Določila – v oklepaju 

• tematska: (zgodovina) 

• krajevna: (Slovenija) 

• časovna: (Renesansa) 

• oblikovna: (roman) 


39 

13

23.3.2012 

2.3 

PREDMETNA GESLA(2) 

• Pripomočka za njihovo določanje: 

• geslovnik/kontrolirani slovar 

• Produkti indeksiranja: 

• abecedni stvarni katalog (v knjižnicah) 

• predmetno kazalo/register 

• geslovnik/kontrolirani slovar 


40 

2.3 

PREDMETNA GESLA (3) 

Geslovnik - kontrolirani slovar 

• Seznam s strukturo 

• kontrola sinonimov in homonimov 

• povezovanje pomensko sorodnih pojmov 

(hierarhično, asociativno) 

• Glede na način gradnje/uporabo 

• predkoordiniran 

• postkoordiniran 


41 

Primer 

geslovnika LCSH 


42 

14

23.3.2012 

Primer 

geslovnika SSSG 

43 

2.3 

KLJUČNE BESEDE (1) 

• Poljubne 

• po presoji, znanju dokumentalista 

• glede na uporabnike 

• Iz dokumenta: 

• Strokovni izrazi - termini, oziroma vse 

pomenske besede od koderkoli 

• iz kazala, izvlečka, zaključkov 

• iz celotnega besedila odkumentov 

• Iz naslova 


44 

2.3 

KLJUČNE BESEDE (2) 

• Pripomočka za njihovo določanje: 

• seznam ključnih besed 

• seznam izločenih - blokiranih besed (“stop-lista”) 

• Produkti indeksiranja: 

• permutirana kazala (na osnovi naslovov 

dokumentov) 

• KWIC (key word in context) 

• KWOC (key word out of context) 


45 

15

23.3.2012 

Mirwis, A.N. Subject Encyclopedias. User 

Guide, Review Citations, and Keyword 

46 

Index. Part II. Oryx Press, 1999 

2.3 

DESKRIPTORJI (1) 

Pripomočki za njihovo določanje: 

• terminološki slovar(ji) 

• (kontrolirani slovar deskriptorjev) 

• TEZAVER 

VAJA 2 


47 

2.3 

DESKRIPTORJI(2) 

TEZAVER = kontrolirani slovar s strukturo 

ISO 2788(1986) 

• Zahteve: 

• nedvoumnost deskriptorjev 

• strukturiranost 

• izčrpnost 

• evolutivnost 

izbrani izraz - deskriptor 

neizbrani izraz - nedeskriptor 

48 

16

23.3.2012 

2.3 


TEZAVER 

Simboli: 

> (USE), = (UF), < (BT), > (NT), (RT) 

Vrstni red v tezavru: 

MT – main term 

SN – scope notes 

UF – used for 

TT – top term 

BT – broader terms 

NT – narrower terms 

RT – related terms 

49 

2.3 


TEZAVER 

Relacije med deskriptorji (kratice): 

• ekvivalentnost 

deskriptor (UF), nedeskriptor (USE) 

• hierarhičnost 

širši - nadrejeni izraz (BT), ožji - podrejeni izraz (NT); 

najširši izraz (TT) pri več stopnjah hierarhije 

• asociativnost 

sorodni izraz (RT) 

• obseg pojma 

SN - “scope note” 


50 

2.3 


TEZAVER 

• Konvencije grafičnega označevanja: 

• velike, male, polkrepke, itd. črke 

• drevesa hierarhičnosti 

• Deli tezavra: 

• glavni (abecedna ureditev po deskriptorjih) 

• pomožni (sistematično kazalo, grafične sheme) 

• Načini prikaza: 

abecedno, hierarhično, grafično 


51 

17

23.3.2012 

2.3 


• izrazi za stvarne pojme (oz. kombinacije) 

• konkretne stvari 

• predmeti: GORSTVA 

• fizični deli: OKONČINE 

• materiali: ALUMINIJ 

• abstraktne stvari 

• akcije in dogodki: POLEDENITEV, ŠPORT 

• lastnosti stvari, materialov, dogajanja: VISKOZNOST, 

HITROST 

• vede in discipline: MEDICINA 

• merske enote: KILOGRAM 


52 

2.3 


• lastna imena 

• geografska: VELIKA BRITANIJA 

• osebna: IVAN CANKAR 

• nazivi organizacij: CILIP 

• nomenklature: UDK 

• identifikacijske številke/šifre/simboli, zaščitni 

znaki: EMŠO 

Delitev po zgradbi 

• enostavni 

• sestavljeni (večbesedni) 


53 

2.3 


Pravila za oblikovanje: 

1. uporaba samostalnikov 

• preferenčno - pred ostalimi besednimi vrstami 

• samostalniške fraze (v naravnem vrstnem redu) 

• INFORMACIJSKI CENTER 

• glagoli (izključno v obliki glagolnika ali 

nadomeščeni s samostalnikom) 

KOMUNIKACIJA / KOMUNICIRANJE 


54 

18

23.3.2012 

2.3 


2. Slovnično število: množina 

• števni samostalniki: KNJIGE 

• deli telesa: REP, NOGE 

• neštevni samostalniki, abstraktni pojmi – ednina 

VODA, ETIKA 

• razred - množina: STRUPI 

• različni pomeni – oboje: 

GLEDALIŠČE (umetnost) 

GLEDALIŠČA (stavbe) 


55 

2.3 


3. Okrajšave, kratice 

• navadno ne, izjema so zelo uveljavljene: RADAR, 

NATO 

• vedno jih obravnavamo kot sinonime 

4. Homonimi/homografi 

• določila v oklepaju 

VILE (zgradbe) 

VILE (orodje) 

• vedno uporabimo bolj udomačen izraz, med 

laičnim in strokovnim pa izbiramo glede na 

namen/občinstvo 


56 

Booth, B. : Thesaurus 

of Sociological 

Indexing Terms. -5th 

ed. - Bethesda (MD) : 

Cambridge Scientific 

Abstracts, 1999. 

57 

19

23.3.2012 

Booth, B. : Thesaurus 

of Sociological 

Indexing Terms. -5th 

ed. - Bethesda (MD) : 

Cambridge Scientific 



58 

Thesaurus of 

Sociological 

Indexing Terms, 

1999. 


59 

Booth, B. : 

Thesaurus of 

Sociological 

Indexing Terms. - 

5th ed. - 

Bethesda (MD) : 

Cambridge 

Scientific 


60 

20

23.3.2012 

Thesaurus 

of ERIC 

Descriptors 

. – 13th 

ed.. - 

Phoenix : 

Oryx, 1995 


61 

OECD Macrothesaurus, 

Pariz, OECD, 1991, str. 

139. 

62 

The librarians 

thesaurus. 

Chicago, 

London : ALA, 

1990 

63 

21

23.3.2012 

2.3 

Avtomatsko indeksiranje (1) 

• Teorija H.P. Luhna (1957) : večja frekvenca pojavljanja 

nekega termina v dokumentu veča njegovo težo pri 

opisu vsebine tega dokumenta 

• Dokumenti so shranjeni v računalniku v obliki besedila 

(polna ali okrnjena oblika) 

• “Samodejen” postopek, s pomočjo ustreznih 

računalniških programov (algoritmov) (invertirane 

datoteke) 

• Brez (oz. z omejenim) razsojanjem obdelovalca 

• Prednosti in pomanjkljivosti 


64 

2.3 


• konkordančno: ključne besede, spisek izločenih - blokiranih 

besed (stop-lista) 

• citatno: povezovanje citiranj o dokumentih (citirajoči viri) in iz 

njih (citirani viri) 

• matematično-statistično: z opiranjem na pogostost in 

sočasnost izrazov v besedilu 

• matematično-lingvistično: matematično vrednotenje 

jezikovnih - morfoloških in semantičnih značilnosti 

• na verjetnostnih osnovah: ponderiranje (= tehtanje) 

pomenskih besed, rangiranje iskalnih izrazov in najdenih 

dokumentov 


65 

2.3 


Perspektive 

• ekspertni sistemi, ki temeljijo na umetni 

inteligenci 

• za katalogizacijo 

• za vsebinsko obdelavo (določanje gesel, 

notacij) 

• za vrednotenje procesov indeksiranja in iskanja 

• za obdelavo besedil v naravnem jeziku 

• Semantične mreže in semantični splet 


66 

22

23.3.2012 

2.3 


KLASIFICIRANJE 

predstavitev vsebine z notacijami 

klasifikacijskega sistema 

Klasifikacijski sistemi 

• kontrolirani slovarji 

• osnova 

• sistematika znanosti 

• razdelitev v kategorije in podkategorije, razrede in 

podrazrede 


67 

2.3 

Vrste klasifikacij (1) 

• Glede na značaj hierarhičnih odnosov: 

• Monohierarhični: 

• Cutter-jeva - ekspanzivna klasifikacija 

(http://www.sccs.swarthmore.edu/users/08/ajb/tmve/wiki100k/docs/Cutter_Expansive_Classification.html 

• Library of Congress Subject Headings (LCSH) (Pr.imer: 

http://www.loc.gov/catdir/cpso/lcco/) 

• BLISS - bibliografska klasifikacija (BC) (http://www.blissclassification.org.uk/) 

• BROWN - predmetna klasifikacija 

• Dewey-eva decimalna klasifikacija (DDC) 1876 

• Polihierarhični: 

• univerzalna decimalna klasifikacija (UDK) 1895 

• Ranganathanova - fasetna, dvopična (napačno kolonska!!) 1933 (CC) 

68 

(Primer: http://www.iskoi.org/doc/colon.htm ) 

2.3 

Vrste klasifikacij (2) 

• Glede na način pokrivanja človekovega znanja 

• univerzalni in disciplinarni 

• posebni interdisciplinarni (patentna, mednarodni tarifni 

sistem - carinska nomenklatura) 

• Glede na označevanje razredov/podrazredov (= na 

notacije): 

• numerični 

• alfabetski 

• alfanumerični 


69 

23

23.3.2012 

2.4 TRENDI RAZVOJA 

DOKUMENTALISTIKE: SEMANTIČNI SPLET 

• Temelji na podatkovnem modelu RDF 

(Resource Definition Framework) 

• Z RDF lahko tvorimo relacije med 

posameznimi identifikatorji elektronskih 

virov (URI) 

• Sintaksa RDF je predstavljena z XML in 

temelji na ontologijah. 


70 

2.4 

Kaj so ontologije? 

• Ontologije sestavljajo izrazi, ki se uporabljajo za 

definicijo določenega področja znanja. 

• Ontologije lahko primerjamo s kontroliranimi 

slovarji. 

• V semantičnem spletu se z ontologijami semantično 

definirajo vrste konceptov (classes), odnosi med 

njimi in značilnosti ali atributi le-teh. Na tak način 

je možno ustvariti semantiko in sintakso denimo 

konceptov iz lingvistike in filozofije, katerih pomen 

se ne spremeni v kontekstu semantičnega spleta. 


71 

2.4 

Gradnja ontologij 

PRIMER GRADNJE ONTOLOGIJ 

“Jabolko je sadje” 

Construct RDF-Type Part of the sentence 

Resource rdf:subject jabolko 

Property rdf:predicate je 

Resource rdf:object sadje 

Projekt SWAD: 

http://www.w3c.rl.ac.uk/SWAD/deliverables/8.2.html 


72 

24

Kompleksnost strukture 

23.3.2012 

Primer 

vizualizacije 

konceptov in 

njihovih 

medsebojnih 

relacij v obliki 

drevesne 

strukture 

Vir: Grobelnik, cit. 

v: Bibliotekarstvo v 

informacijski družbi 

/ Kavčič-Čolić, 2005 

73 

2.4 

ONTOLOGIJE 

Hierarhija, ekvivalentnost in določene asociacije 

TEZAVER 

Določena hierarhija, ekvivalentonst in 

asociacije 

KLASIFIKACIJE 

Hierarhija in ekvivalentnost 

NOMENKLATURE 

ekvivalentnost 

Brez posebnih 

medsebojnih povezav 

FOLKSONOMIJE 

Obsežnost zajetega področja 

Vir: Weller, K. (2010): Konwledge representation in the social semantic 

web, str. 208 


74 

25

Vsebinska obdelava

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?