demokracija_20.1.2011
demokracija_20.1.2011 demokracija_20.1.2011
POLITIKA Kosovo nevarno mreženje • mandata javni kritik delovanja te komisije. Kritike so se nanašale predvsem na to, da smo imeli vedno občutek, danes se to kaže kot resnica, da je delo te komisije politično motivirano in da se izdajajo načelna mnenja zlasti v tistih zadevah, ki so v škodo desne politične opcije, in da je . leva politična opcija privilegirana v teh načelnih mnenjih«, je razložil Gorenak. Opozoril je še na problem, ki se je pokazal v začetku tega mandata, to je, da državnozborska komisija ne more izvajati nadzora nad Kosovo komisijo, saj je bila, kot je dejal poslanec, največkrat kar na tiskovnih konferencah Kosove komisije seznanjena s tem, kakšne primere obravnavajo, v kateri fazi so ipd. »Kornisija DZ je. s potrebno dvetretjinsko večino spremenila svoj poslovnik in naložila Kosovi komisiji, da poroča o prispelih zadevah in fazah njene obravnave v okviru Komisije za preprečevanje korupcije,« je razložil Gorenak, pri tem pa je prišlo tudi do ustavne presoje. Kos državnozborski komisiji nikoli ni želel dati na razpolago podatkov o številu zadev, ki jih je obravnava!. »Danes se kaže ravnanje koalicije, ki je sprejela zakon o integriteti (I), kot popolnoma nesprejemljivo. S tem zakonom je bila državnozborska komisija ukinjena in tako Komisija za preprečevanje korupcije nad sabo nima nikogar, ki bi njeno delo nadzoroval,« je pojasnil Gorenak. V tem času pa so po Gorenakovih besedah »prišli na dan nekateri izjemno hudi podatki«. »Kaže, da je Klemenčič po prevzemu funkcije predsednika komisije v predalih našel 1.400 nerešenih spisov, tako vsaj poročajo mediji. Ti spisi pa niso bili niti evidentirani,« je dejal poslanec. »Mi želimo dobiti od Klemenčiča zelo jasen odgovor, kaj zanje pomeni 1-400 nerešenih in neevidentiranih spisov. Zanima nas tudi, na koga se nanašajo. Domneva- Vinko Gorenak (50S) in Miran Gyorek (SNS)zahtevata nujno sejo odbora za notranjo politiko in razpravo o domnevnih nepravilnostih protikorupcijske komisije, ko jo je vodil Kos. 22 mo, da se nanašajo na tiste, ki so . nekako vezani na levo politično opcijo. Zadnji podatki, ki so jih razkrili novinarji, kažejo, naj bi bila organizirana cela mreža, v' . glavnem policistov in krim ina - listov. Nekateri med njimi naj bi bili celo plačani po pogodbi za svoje delo,« je opozoril Gorenak, ki od sedanjega predsednika komisije Gorana Klemenčiča želi v roku enega meseca tudi temeljito poročilo, načelno mnenje o ravnanju komisije v prejšnji sestavi in poročilo o 1.400 založenih primerih ter o teh pogodbenih sodelavcih v policiji. Mimogrede, Klemenčič je Gorenakove navedbe že zanika!. Nevarno mreženje Na Društvo Integriteta - društvo za etičnost javnega delovanja smo postali pozorni, ko smo pri Demokraciji razkrivali sporne medijske zakone, katerih osnutke je napisal Jurij Žurej, sedanji direktor Urada za intelektualno lastnino (UIL), ki spada pod gospodarsko ministrico Darjo Radič (Zares). Žureja smo minuli teden razkrili tudi v zgodbi SAZAS - IPF. Ob tem spomnimo na kritične besede poslanca SDS Vinka Gorenaka DEMOKRACIJA' 3/xvI· 20.januar 2011 do poslancev Zaresa: »Vi imate direktorja UIL Žureja, ki je član ali simpatizer stranke Zares. Na nasprotni strani je SAZAS, kjer razpolagajo z velikim denarjem. Ta denar vam je zdaj zadiša!.« Jurij Žurejje namreč avtor osnutka zakona o avtorskih in sorodnih ' pravicah (ZASP), ki ga je napisal, še preden je postal direktor UIL. Pisal ga je torej sebi, da ga bo lahko izvajal, potem ko ga je sedanja vlada imenovala na položaj direktorja UIL. Pri tem pa ne smemo zanemariti nalog in pristojnosti, ki jih urad ima. Več kot očitno je, da je pridobivanje (in morebitna zloraba) informacij na legalen in transparenten način tudi sestavni del Društva Integriteta, ki ga je 4. novembra 2008 ustanovil Drago Kos, njegovo vodenje pa je, kot je razvidno iz njegove uradne spletne strani, prevzela Simona Habič, nekdanja uradnica Komisije za preprečevanje korupcije. Podpredsednik društva je nekdanji varuh človekovih pravic Matjaž Hanžek, sekretar pa uslužbenec generalne policijske uprave Robert Šumi. Blagajničarka Kosovega društva je Renata Jutriša, funkcionarka Socialnih demo- Predsednik računskega sodišča Igor Šoltes se rokuje s Kosovim naslednikom Goranom Klemenčičem in njegovim namestnikom Rokom Praprotnikom na eni od okroglih miz, ki jih je organiziralo Društvo Integriteto. kratov iz Radovljice; mimogrede, predsednik radovljiškega odbora SD je generalni sekretar Pahorjevih Socialnih demokratov Uroš Iauševec .: In že smo pri nadzornikih društva. Prav nič nenavadnega ni, da nadzorni odbor Kosovega društva vodi malo prej omenjeni Jurij Žurej, direktor UIL in eden glavnih avtorjev na nedavnem referendumu katastrofalno propadlega zakona o RTV. Med člani nadzornega odbora je tudi nekdanji hrvaški košarkar Igor Ivaškovic, direktor hrvaške podružnice mednarodne organizacije Helsinški monitor. Izvoljeni član pa je znani kirurg onkolog Erik Brecelj. Po poročanju' spletnega portala pozareport.si tudi med tako imenovanimi navadnimi člani Kosovega društva najdemo izjemno zanimiva imena. Denimo Blaža Zgago, nekdanjega novinarja časnika Večer in enega od akterjev afere Patria, pa Jurija Giacomellija, predsednika uprave časopisne hiše Delo, ki se je društvu pridružil še pred prihodom na Delo. Član Kosovega društva je Branko Dobnikar, nekdanji državni sekretar na ministrstvu za javno upravo, neuspešni kandidat za župana Celja in vidni politik Golobičeve stranke Zares. V društvu sta tudi zvesta Kosova sodelavca Bečir Kečanovič in Zlatan Šušteršič - Šuco. Med člani Društva Integriteta so tudi direktor družbe Hit Lab, d.o.o., Urban Malešič, samostojna piarovka iz Celja Anita Ivačič, svetovalec uprave družbe za varovanje G7 Gaber Kristan, ravnatelj Višje policijske šole Ivo Holc in Janez Karo, člana vodstva IPA (International Police Association) Štajerske. Prav pri teh imenih se zelo dobro vidi, kako je Drago Kos Društvo Integriteta odločilno prepletel s policijskimi kadri. Zanimivo pa je naslednje ime. Med ustanovnimi člani društva je namreč tudi predsednik račun-
POLITIKA skega sodišča Igor Šoltes, čeprav je pred časom pisno in eksplicitno za omenjeni spletni portal zatrjeval, da je član samo enega društva, to je Društva pravnikov Slovenije. Igor Šoltes je bil do leta 2003 tudi član in funkcionar LDS. Generalni sekretar liberalnih demokratov Uroš Petohleb je medijem pojasnil, da iz kartoteke članstva Igorja Šoltesa v LDS ni videti, da bi ga iz stranke izključili, kar pomeni, da je LDS zapustil prostovoljno. Neuspele Kosovefunkcije Drago Kos je, potem ko ga je na vrhu Komisije za preprečevanje korupcije nasledil Goran Klemenčič, začel iskati novo službo. Medijem je sicer razlagal, da ima kopico ponudb iz javnega in zasebnega sektorja, v resnici pa ni imel niti ene ponudbe, kar se je dokončno izkazalo 1. januarja 'letos, ko se je bil prisiljen zaposliti v svojem podjetju RUR., podjetju za poslovno svetovanje in raziskovanje, d.o.o., s sedežem v Domžalah, katerega direktorica je njegova hčerka Tjaša Kos. Spomnimo, da je Kos že prej lobiral za številne funkcije. POtegoval se je za generalnega direktorja policije, direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada (NPU), izbranim novinarjem je celo namignil, da bi utegnil postati vodja posebne skupine tožilcev, čeprav ne izpolnjuje formalnih pogojev niti za službo navadnega tožilca. Kosova kariera naj bi bila že nekaj časa zapečatena. Zaradi kopice afer je po mnenju nekaterih postal prenevaren celo za svoje najožje politične botre, poleg tega mu je v vodo padla najbolj razvpita afera Patria, čeprav naj bi bil Kos nekaterim političnim botrom obljubljal, da bo ta Janeza Janšo dokončno izbrisala s političnega prizorišča. Novembra in decembra, po odstopu tedanjega predsednika Nogometne zveze Slovenije Ivana Simiča, je Drago Kos napel vse sile, da bi postal poklicni prvi človek slovenskega nogometa. Nekateri mediji, ki so blizu LDS in Zaresu (Pop TV, Dnevnik in Delo), so Kosu nemudoma pridali status favorita, čeprav se je med poznavalci nogometne scene zelo dobro vedelo, da Kos nima prav nobene možnosti. Štajerski nogometni funkcionarji so napovedali vojno, če bi Kos samo vložil uradno kandidaturo, koprski župan Boris Popovič pa je v ožjih krogih dal vedeti, da bi v primeru izvolitve Draga Kosa za' predsednika NZS lanski državni prvak NK Luka Koper preprosto.nehal igrati v prvi ligi. Zato je moral Kos, pred kamerami Pop TV kmalu klavrno priznati, da je nad kandidaturo prisiljen obupati. Kosu je medtem propadla še služba v novoustanovljeni Mednarpdni protikorupcijski .akademiji (IACA) v avstrijskem Laxenburgu, kjer je med državami ustanoviteljicami tudi Slovenija. Pahorjeva vlada je za delovanje IACA namenila sto tisoč evrov, Drago Kos, ki je v imenu Slovenije kot države pristopnice lani septembra na Dunaju podpisal pogodbo, pa naj bi si na ta račun obetal dobro plačano mednarodno funkcijo v Avstriji. To naj bi bilo pozneje padlo vodo tudi zaradi Gorana Klemenčiča, ki naj bi bil spremenil strategijo izobraževanja sodelavcev Komisije za preprečevanje korupcije. Komisija menda ni več toliko pripravljena financirati projektov, ki so bili očitno namenjeni predvsem Kosovi osebni karieri, so zapisali na spletnem portalu V društvu je tudi Blaž Zgaga, nekdanji novinar Večera, pobudnik novinarske peticije in akter afere Patria. Prvi nadzornik Integritete je direktor Urada za intelektualno lastnino Jurij Žurej, pisec spornih medijskih zakonov. povsem jasno opredeljenem in znova vzpostavljenem sistemu nadzora, ki ga je imela Komunistična partija Slovenije pod botr-' stvom jugoslovanske partije nad Slovenci in celotno Slovenijo. Ko je sistem deloval v imenu partije, je svojo nadvlado poimenoval »pluralizern interesov«. Danes se skriva za figovim listom demokracije in ima popolnoma' iste cilje kot v času socialistične diktature, to je vzpostaviti popoln nadzor nad vsem družbenim življenjem, premoženjem in nad sodišča je bil imenovan človek, ki je bil nedvomno vpleten v sodne postopke, ki so eklatantno kršili človekove pravice in svoboščine; sedaj je človek enakega kova praktično edini kandidat za vrhovnega državnega tožilca. Prav tako si glede na brezumno pogromaštvo partijskega aparata težko predstavljamo, da bo kaj drugače pri imenovanju novega šefa kriminalistične policije. O ustavnem sodišču ni treba zgubljati besed; pravosodni minister ne skriva tesne povezanosti z ministrico za notranje zadeve, svoj glas je znova povzdignil tudi zadnji sekretar Zveze komunistov Slovenije Milan Kučan. Težko je verjeti, da v takem stanju opozicija lahko stori kar koli, zato je na mestu premislek, ali parlament sploh še lahko igra svojo vlogo ali pa je le figov list sistemu, ki se je v dobrih dveh letih vladanja sprevrgel iz demokracije v povampirjeno ropanje in strahovlado, ki pri svojih neustavljivih apetitih ne izbira sredstev, vključno z montiranimi policijskimi in sodnimi pregoni predstavnikov opozicije. Ali se tega opozicija sploh zaveda?Včasih imamo občutek, da jo vsakodnevno spopadanje z množico drobnjakarskih zadev pa tudi sklepanje nerazumnih kompromisov za to, da senekateri njeni segmenti doko- Državi, v kateri ima ena sama politična opcija v rokah vse vodilne vzvode represivnih, sodnih in političnih organov, bi težko rekli demokratična. pozareport.si. 100 tisoč evrov za delovaje IACA pa gre iz blagajne ministrstva za javno upravo. Drago Kos je nato novinarjem sporočil, da se bo v prihodnje posvetil poslom svojega podjetja, saj naj bi imel že številna naročila. Kaj točno naj bi počel, Kos spet noče povedati. Podjetje RUR, d.o.o., je po zadnjih dostopnih bilancah (leta 2009) imelo 264 evrov prihodkov (prav ste prebrali) in 373 evrov izgube! V razmislek Omrežje, ki ga neformalno vodi nekdanji predsednik protikorupcijske komisije Drago Kos, pa je le majhen podsistem v zapletenern, a ideološko vsakim državljanom posebej. Državi, v kateri ima ena politična opcija v rokah vse vodilne vzvode represivnih, sodnih in političnih organov, bi težko rekli demokratična. Posebej to velja za Slovenijo, kjer je vladajoča koalicija volilni izid izkoristila za vračanje diktature, ki smo jo že poznali. Ob vodenju vlade in vseh ministrstev, ob predsedniku republike, ki prav nič ne skriva, da ima tudi drugorazredne državljane, in nagrajuje predstavnike represivnih organov iz obdobja diktature se v zadnjem času odvijajo postopki imenovanj nekaterih najvišjih funkcionarjev na način, ki resnično vzbuja strah: za predsednika vrhovnega pijejo do absurdno nepomembnih drobtinic, slepi do te mere, da se ne zmore soočiti z resnostjo položaja na načelni in splošni ravni. Če vlada ni sposobna doseči niti minimalnega soglasja z opozicijo pri tako pomembnih imenovanjih, kot so predsednik vrhovnega sodišča, vrhovni državni tožilec, šef kriminalistične policije in šef protikorupcijske komisije, je na mestu premislek o smislu nadaljnjega vztrajanja opozicije vparlamentu, ki to več ni. Demokracija niso samo volitve, demokracija je nenehen proces iskanja družbenega soglasja. Tega se derivati slovenske socialistične seveda ne zavedajo. lil diktature DEMOKRACIJA' 3/XVI· 20.januar 20l! 23
- Page 1 and 2: www.demokracija.si \ Št. 3, leto X
- Page 3: POLITIKA --------------------------
POLITIKA<br />
skega sodišča Igor Šoltes, čeprav<br />
je pred časom pisno in eksplicitno<br />
za omenjeni spletni portal<br />
zatrjeval, da je član samo enega<br />
društva, to je Društva pravnikov<br />
Slovenije. Igor Šoltes je bil do<br />
leta 2003 tudi član in funkcionar<br />
LDS. Generalni sekretar liberalnih<br />
demokratov Uroš Petohleb je<br />
medijem pojasnil, da iz kartoteke<br />
članstva Igorja Šoltesa v LDS ni<br />
videti, da bi ga iz stranke izključili,<br />
kar pomeni, da je LDS zapustil<br />
prostovoljno.<br />
Neuspele Kosovefunkcije Drago<br />
Kos je, potem ko ga je na vrhu<br />
Komisije za preprečevanje korupcije<br />
nasledil Goran Klemenčič, začel<br />
iskati novo službo. Medijem<br />
je sicer razlagal, da ima kopico<br />
ponudb iz javnega in zasebnega<br />
sektorja, v resnici pa ni imel niti<br />
ene ponudbe, kar se je dokončno<br />
izkazalo 1. januarja 'letos, ko<br />
se je bil prisiljen zaposliti v svojem<br />
podjetju RUR., podjetju za<br />
poslovno svetovanje in raziskovanje,<br />
d.o.o., s sedežem v Domžalah,<br />
katerega direktorica je<br />
njegova hčerka Tjaša Kos.<br />
Spomnimo, da je Kos že prej<br />
lobiral za številne funkcije. POtegoval<br />
se je za generalnega direktorja<br />
policije, direktorja Nacionalnega<br />
preiskovalnega urada<br />
(NPU), izbranim novinarjem je<br />
celo namignil, da bi utegnil postati<br />
vodja posebne skupine tožilcev,<br />
čeprav ne izpolnjuje formalnih<br />
pogojev niti za službo navadnega<br />
tožilca. Kosova kariera naj bi bila<br />
že nekaj časa zapečatena. Zaradi<br />
kopice afer je po mnenju nekaterih<br />
postal prenevaren celo za svoje<br />
najožje politične botre, poleg<br />
tega mu je v vodo padla najbolj<br />
razvpita afera Patria, čeprav naj<br />
bi bil Kos nekaterim političnim<br />
botrom obljubljal, da bo ta Janeza<br />
Janšo dokončno izbrisala s političnega<br />
prizorišča.<br />
Novembra in decembra, po<br />
odstopu tedanjega predsednika<br />
Nogometne zveze Slovenije Ivana<br />
Simiča, je Drago Kos napel<br />
vse sile, da bi postal poklicni prvi<br />
človek slovenskega nogometa.<br />
Nekateri mediji, ki so blizu LDS<br />
in Zaresu (Pop TV, Dnevnik in<br />
Delo), so Kosu nemudoma pridali<br />
status favorita, čeprav se je med<br />
poznavalci nogometne scene zelo<br />
dobro vedelo, da Kos nima prav<br />
nobene možnosti. Štajerski nogometni<br />
funkcionarji so napovedali<br />
vojno, če bi Kos samo vložil uradno<br />
kandidaturo, koprski župan<br />
Boris Popovič pa je v ožjih krogih<br />
dal vedeti, da bi v primeru izvolitve<br />
Draga Kosa za' predsednika<br />
NZS lanski državni prvak NK<br />
Luka Koper preprosto.nehal igrati<br />
v prvi ligi. Zato je moral Kos,<br />
pred kamerami Pop TV kmalu<br />
klavrno priznati, da je nad kandidaturo<br />
prisiljen obupati.<br />
Kosu je medtem propadla še<br />
služba v novoustanovljeni Mednarpdni<br />
protikorupcijski .akademiji<br />
(IACA) v avstrijskem Laxenburgu,<br />
kjer je med državami<br />
ustanoviteljicami tudi Slovenija.<br />
Pahorjeva vlada je za delovanje<br />
IACA namenila sto tisoč evrov,<br />
Drago Kos, ki je v imenu Slovenije<br />
kot države pristopnice lani<br />
septembra na Dunaju podpisal<br />
pogodbo, pa naj bi si na ta račun<br />
obetal dobro plačano mednarodno<br />
funkcijo v Avstriji. To naj<br />
bi bilo pozneje padlo vodo tudi<br />
zaradi Gorana Klemenčiča, ki<br />
naj bi bil spremenil strategijo<br />
izobraževanja sodelavcev Komisije<br />
za preprečevanje korupcije.<br />
Komisija menda ni več toliko<br />
pripravljena financirati projektov,<br />
ki so bili očitno namenjeni<br />
predvsem Kosovi osebni karieri,<br />
so zapisali na spletnem portalu<br />
V društvu je tudi Blaž Zgaga, nekdanji<br />
novinar Večera, pobudnik novinarske<br />
peticije in akter afere Patria.<br />
Prvi nadzornik Integritete je direktor<br />
Urada za intelektualno lastnino Jurij<br />
Žurej, pisec spornih medijskih zakonov.<br />
povsem jasno opredeljenem in<br />
znova vzpostavljenem sistemu<br />
nadzora, ki ga je imela Komunistična<br />
partija Slovenije pod botr-'<br />
stvom jugoslovanske partije nad<br />
Slovenci in celotno Slovenijo. Ko<br />
je sistem deloval v imenu partije,<br />
je svojo nadvlado poimenoval<br />
»pluralizern interesov«. Danes se<br />
skriva za figovim listom demokracije<br />
in ima popolnoma' iste<br />
cilje kot v času socialistične diktature,<br />
to je vzpostaviti popoln<br />
nadzor nad vsem družbenim<br />
življenjem, premoženjem in nad<br />
sodišča je bil imenovan človek, ki<br />
je bil nedvomno vpleten v sodne<br />
postopke, ki so eklatantno kršili<br />
človekove pravice in svoboščine;<br />
sedaj je človek enakega kova<br />
praktično edini kandidat za vrhovnega<br />
državnega tožilca. Prav<br />
tako si glede na brezumno pogromaštvo<br />
partijskega aparata težko<br />
predstavljamo, da bo kaj drugače<br />
pri imenovanju novega šefa kriminalistične<br />
policije. O ustavnem<br />
sodišču ni treba zgubljati besed;<br />
pravosodni minister ne skriva<br />
tesne povezanosti z ministrico za<br />
notranje zadeve, svoj glas je znova<br />
povzdignil tudi zadnji sekretar<br />
Zveze komunistov Slovenije<br />
Milan Kučan. Težko je verjeti,<br />
da v takem stanju opozicija lahko<br />
stori kar koli, zato je na mestu<br />
premislek, ali parlament sploh še<br />
lahko igra svojo vlogo ali pa je le<br />
figov list sistemu, ki se je v dobrih<br />
dveh letih vladanja sprevrgel iz<br />
demokracije v povampirjeno ropanje<br />
in strahovlado, ki pri svojih<br />
neustavljivih apetitih ne izbira<br />
sredstev, vključno z montiranimi<br />
policijskimi in sodnimi pregoni<br />
predstavnikov opozicije. Ali se<br />
tega opozicija sploh zaveda?Včasih<br />
imamo občutek, da jo vsakodnevno<br />
spopadanje z množico drobnjakarskih<br />
zadev pa tudi sklepanje<br />
nerazumnih kompromisov za to,<br />
da senekateri njeni segmenti doko-<br />
Državi, v kateri ima ena sama politična opcija v rokah vse<br />
vodilne vzvode represivnih, sodnih in političnih organov,<br />
bi težko rekli demokratična.<br />
pozareport.si. 100 tisoč evrov za<br />
delovaje IACA pa gre iz blagajne<br />
ministrstva za javno upravo.<br />
Drago Kos je nato novinarjem<br />
sporočil, da se bo v prihodnje<br />
posvetil poslom svojega podjetja,<br />
saj naj bi imel že številna<br />
naročila. Kaj točno naj bi počel,<br />
Kos spet noče povedati. Podjetje<br />
RUR, d.o.o., je po zadnjih dostopnih<br />
bilancah (leta 2009) imelo<br />
264 evrov prihodkov (prav ste<br />
prebrali) in 373 evrov izgube!<br />
V razmislek Omrežje, ki ga neformalno<br />
vodi nekdanji predsednik<br />
protikorupcijske komisije<br />
Drago Kos, pa je le majhen podsistem<br />
v zapletenern, a ideološko<br />
vsakim državljanom posebej.<br />
Državi, v kateri ima ena politična<br />
opcija v rokah vse vodilne vzvode<br />
represivnih, sodnih in političnih<br />
organov, bi težko rekli demokratična.<br />
Posebej to velja za Slovenijo,<br />
kjer je vladajoča koalicija volilni<br />
izid izkoristila za vračanje diktature,<br />
ki smo jo že poznali. Ob<br />
vodenju vlade in vseh ministrstev,<br />
ob predsedniku republike, ki prav<br />
nič ne skriva, da ima tudi drugorazredne<br />
državljane, in nagrajuje<br />
predstavnike represivnih organov<br />
iz obdobja diktature se v zadnjem<br />
času odvijajo postopki imenovanj<br />
nekaterih najvišjih funkcionarjev<br />
na način, ki resnično vzbuja<br />
strah: za predsednika vrhovnega<br />
pijejo do absurdno nepomembnih<br />
drobtinic, slepi do te mere, da se ne<br />
zmore soočiti z resnostjo položaja<br />
na načelni in splošni ravni. Če<br />
vlada ni sposobna doseči niti minimalnega<br />
soglasja z opozicijo pri<br />
tako pomembnih imenovanjih,<br />
kot so predsednik vrhovnega<br />
sodišča, vrhovni državni tožilec,<br />
šef kriminalistične policije in šef<br />
protikorupcijske komisije, je na<br />
mestu premislek o smislu nadaljnjega<br />
vztrajanja opozicije vparlamentu,<br />
ki to več ni. Demokracija<br />
niso samo volitve, <strong>demokracija</strong><br />
je nenehen proces iskanja družbenega<br />
soglasja. Tega se derivati<br />
slovenske socialistične<br />
seveda ne zavedajo. lil<br />
diktature<br />
DEMOKRACIJA' 3/XVI· 20.januar 20l! 23
Change language