Obvestila maj 2009 - ObmoÄna obrtno-podjetniÅ¡ka zbornica TržiÄ
Obvestila maj 2009 - ObmoÄna obrtno-podjetniÅ¡ka zbornica TržiÄ Obvestila maj 2009 - ObmoÄna obrtno-podjetniÅ¡ka zbornica TržiÄ
- Page 2: www.gbkr.si Uvodna stran paket razl
- Page 6: Podatki za obračun plač Mesečni
- Page 10: Nova vladna uredba Vlada je sprejel
- Page 14: Nov podjetniški portal Nov portal
- Page 18: Pisarniški uslužbenci - v gibanje
- Page 22: Vici Vici Kmetica na tržnici proda
www.gbkr.si<br />
Uvodna stran<br />
paket razlogov<br />
za Gorenjsko banko<br />
POSLOVANJE<br />
JE LAHKO CENEJŠE.<br />
URADNE URE ZBORNICE:<br />
Ponedeljek 8 – 12<br />
Sreda 8 – 16<br />
Petek 8 – 12<br />
Iz vsebine<br />
Piknik - vabilo.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4<br />
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 5<br />
Poslovni paket<br />
STANDARD<br />
Mesečni podatki za obračun plač in drugih prejemkov.. . . . . . . . . . . . . . 6<br />
Portal za inovativne imam idejo!.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7<br />
Industrijski forum inovacij, razvoja in tehnologije <strong>2009</strong>. . . . . . . . . . . . . 8<br />
Volkswagen stavi na sončno energijo.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9<br />
Poslovni paket<br />
MEDIUM<br />
Poslovni paket<br />
PREMIUM<br />
PREDSTAVITEV<br />
DEJAVNOSTI<br />
ČLANOV<br />
V Obvestilih in<br />
Tržičanu je možna<br />
predstavitev<br />
dejavnosti firme.<br />
Predstavitev članov,<br />
ki i<strong>maj</strong>o poravnano<br />
članarino zbornici<br />
je brezplačna.<br />
Izdaja:<br />
OBMOČNA<br />
OBRTNO-PODJETNIŠKA<br />
ZBORNICA TRŽIČ<br />
Predilniška cesta 8<br />
4290 Tržič<br />
tel.: 04/592 33 40<br />
04/5961 183<br />
gsm: 031/365 842<br />
fax: 04/596 30 20<br />
davčna št.: 78405408<br />
transakcijski račun pri<br />
ABANKI D.D. Ljubljana<br />
št. 05100-8010006221<br />
e-pošta:<br />
anka.veternik@ozs.si<br />
Ugodni krediti s subvencionirano obrestno mero .. . . . . . . . . . . . . . . . . . 9<br />
Vlada je sprejela uredbo .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10<br />
Avtomobilske praske lahko izginejo na soncu .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10<br />
Nov portal za podjetnike.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14<br />
Skrajšan rok vračil za preplačila DDV-ja. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14<br />
Brezplačni dostop do baze podatkov na JAPTI-ju.. . . . . . . . . . . . . . . . 15<br />
Vabilo.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15<br />
Prenova apart<strong>maj</strong>a v Termah Olimia.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15<br />
10 inovacij, ki so spremenile svet.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16<br />
Pisarniški uslužbenci v nevarnosti za zdravje.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18<br />
Poceni računovodski servis se prej ali slej pošteno maščuje. . . . . . . . 19<br />
Izhaja enkrat mesečno v<br />
nakladi 380 izvodov.<br />
Kako s pogajanji izkoristite stisko trgovcev. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 20<br />
Glasilo je brezplačno za<br />
člane zbornice.<br />
Oblikovanje in prelom:<br />
Tadej Femc<br />
Vici .. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 22<br />
Križanka.. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 23<br />
Tisk:<br />
Tiskarna Uzar Tržič<br />
3
Vabimo na piknik<br />
Piknik - vabilo<br />
Spoštovani obrtnik, obrtnica!<br />
Vljudno vabljeni na obrtniški piknik, ki bo organiziran v soboto 13.6. <strong>2009</strong> od 15. ure dalje. Za<br />
zabavo bo poskrbel ansambel Veseli Begunjčani, za hrano in pijačo pa tržiški gostinec. Piknik bo<br />
organiziran v vsakem vremenu, saj bomo postavili šotor.<br />
Glavna nagrada žrebanja - enotedenski brezplačni najem obnovljenega apart<strong>maj</strong>a v TO.<br />
Vsak prijavljeni lahko v tajništvu zbornice dobi kupone za brezplačno hrano in pijačo. Prosimo,<br />
da s piknikom seznanite tudi svoje zaposlene delavce. Ker je zaradi lažje organizacije potrebno<br />
gostincu pravočasno sporočiti vsaj približno število udeležencev, Vas prosimo, da prijave<br />
oddate čimprej.<br />
Če slučajno nimate časa priti na zbornico, vam lahko na osnovi poslanih prijav kupone za hrano in<br />
pijačo pošljemo tudi po pošti. Na piknik se lahko prijavite na tri načine:<br />
■■<br />
osebno ob obisku v tajništvu zbornice, kjer boste prejeli tudi kupone<br />
■■<br />
predhodno po telefonu in s prevzemom kuponov do petka 5.6.<strong>2009</strong> tajništvu zbornice ali pa<br />
vam jih na vašo željo pošljemo po pošti<br />
■■<br />
s pomočjo priložene prijavnice, kjer vpišete udeležence piknika in način prevzema<br />
kuponov. Prijavnico pošljite po faksu 596 30 20 ali po pošti na naslov OOZ Tržič,<br />
Predilniška 8, 4290 Tržič.<br />
Piknik tržiških obrtnikov je lahko ob vse<br />
hitrejšem ritmu življenja in pomanjkanju časa<br />
za druženje, idealna priložnost za sprostitev,<br />
medsebojno spoznavanje in sproščen pogovor,<br />
zato še enkrat: vljudno vabljeni, ne bo vam žal.<br />
Prispevki za socialno<br />
varnost samozaposlenih<br />
april <strong>2009</strong><br />
1,381.87*<br />
Nad 58.440,06<br />
Nad<br />
50.091,48<br />
do vključno<br />
58.440,06<br />
Nad<br />
41.742,90<br />
do vključno<br />
50.091,48<br />
Nad<br />
33.394,32<br />
do vključno<br />
41.742,90<br />
Nad<br />
25.045,74<br />
do vključno<br />
33.394,32<br />
Nad 16.697,16<br />
do vključno<br />
25.045,74<br />
Nad<br />
6.855,66<br />
do<br />
vključno<br />
16.697,16<br />
***<br />
Do vključno<br />
6.855,66**<br />
Dosežena osnova v EUR za leto<br />
2008<br />
Nad 53.961,18<br />
Nad<br />
46.252,44<br />
do vključno<br />
53.961,18<br />
Nad<br />
38.543,70<br />
do vključno<br />
46.252,44<br />
Nad<br />
30.834,96<br />
do vključno<br />
38.543,70<br />
Nad<br />
23.126,22<br />
do vključno<br />
30.834,96<br />
Nad 15.417,48<br />
do vključno<br />
23.126,22<br />
Nad<br />
6.345,46<br />
do<br />
vključno<br />
15.417,48<br />
Do vključno<br />
6.345,46<br />
Dosežena osnova v EUR za leto<br />
2007<br />
60 % PP 90 % PP 120 % PP 150 % PP 180 % PP 210 % PP 240 % PP<br />
Bruto zavarovalna osnova v EUR znesek<br />
veljavne<br />
min. plače<br />
589.19 829.12 1,243.68 1,658.24 2,072.81 2,487.37 2,901.93 3,316.49<br />
Prisp. zavarovanca za PIZ 15.50% 91.32 128.51 192.77 257.03 321.28 385.54 449.80 514.06<br />
Prisp. delodajalca za PIZ 8.85% 52.14 73.38 110.07 146.75 183.44 220.13 256.82 293.51<br />
Skupaj prispevki za PIZ 143.46 201.89 302.84 403.78 504.72 605.67 706.62 807.57<br />
Prisp. zavarovanca za ZZ 6.36% 37.47 52.73 79.10 105.46 131.83 158.20 184.56 210.93<br />
Prisp. delodajalca za ZZ 6.56% 38.65 54.39 81.59 108.78 135.98 163.17 190.37 217.56<br />
Prisp. za poškodbe pri delu 0.53% 3.12 4.39 6.59 8.79 10.99 13.18 15.38 17.58<br />
Skupaj prispevki za ZZ 79.24 111.51 167.28 223.03 278.80 334.55 390.31 446.07<br />
Prisp. zavarovanca za starš. var. 0.10% 0.59 0.83 1.24 1.66 2.07 2.49 2.90 3.32<br />
Prisp. delodajalca za starš. var. 0.10% 0.59 0.83 1.24 1.66 2.07 2.49 2.90 3.32<br />
Prisp. zavarovanca za zaposl. 0.14% 0.82 1.16 1.74 2.32 2.90 3.48 4.06 4.64<br />
Prisp. delodajalca za zaposl. 0.06% 0.35 0.50 0.75 0.99 1.24 1.49 1.74 1.99<br />
Skupaj drugi prisp. 2.35 3.32 4.97 6.63 8.28 9.95 11.60 13.27<br />
PRISPEVKI SKUPAJ 225.05 316.72 475.09 633.44 791.80 950.17 1,108.53 1,266.91<br />
*Povprečna bruto plača za januar <strong>2009</strong> (PP), v EUR (končni podatki)<br />
**Minimalna plača za leto 2008<br />
***Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2008, v EUR (končni podatki)<br />
Prispevki<br />
Zavezanec plača prispevke do 15. 4. <strong>2009</strong>; v enakem roku mora pristojnemu davčnemu uradu predložiti obračun prispevkov na predpisanem<br />
obrazcu OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega davčnega urada.<br />
4 5
Podatki za obračun plač<br />
Mesečni podatki za<br />
obračun plač in drugih<br />
prejemkov<br />
obračunski mesec: marec april <strong>2009</strong> <strong>2009</strong><br />
Podatki o delovnih urah dejanski prazniki skupaj<br />
Delovni dnevi 20 2 22<br />
Število ur za obračun (40 urni delavnik) 160 16 176<br />
Osnovni podatki za obračun plač<br />
Povprečna bruto plača v RS za februar <strong>2009</strong><br />
1,381,87 EUR<br />
Prva objava povprečne plače v RS (Statistični urad RS) 15.4.<strong>2009</strong><br />
Uradna objava povprečne plače v RS (Uradni list RS)<br />
Splošna davčna olajšava (mesečni znesek)<br />
Dovoljeni neobdavčeni znesek za prehrano med delom<br />
Minimalni znesek za prehrano med delom<br />
Najnižja pokojninska osnova<br />
np<br />
254,28 EUR<br />
6,12 EUR<br />
3,56 EUR<br />
828,06 EUR<br />
Faktor revalorizacije za refundiranih obračun boleznin 1,0000<br />
Minimalna plača<br />
Zajamčena plača<br />
Izhodiščna plača splošne kolektivne pogodbe<br />
Minimalni znesek regresa za letni dopust<br />
Maksimalni znesek regresa za letni dopust<br />
589,19 EUR<br />
237,73 EUR<br />
360,61 EUR<br />
686,00 EUR<br />
967,31 EUR<br />
Portal za<br />
inovativne<br />
imam idejo!<br />
Spletni portal Imam idejo! nudi svež<br />
nabor novic, informacij o poslovnih<br />
dogodkih in javnih razpisih s področja<br />
inovativnosti in konkurenčnosti. Portal<br />
nudi razne dinamične vsebin e, med<br />
drugim tudi Borzo inovacij s ponudbo<br />
in povpraševanjem po zaščiteni in<br />
nezaščiteni intelektualni lastnini.<br />
Posebno dodano vrednost predstavljajo<br />
Priročnik za izumitelje, interaktivna<br />
orodja, primeri dobrih praks, publikacije<br />
in video vsebine.<br />
Osnovni cilj spletnega portala Imam idejo! je na<br />
enem mestu zbrati vse informacije o podpornih<br />
storitvah in subvencioniranem podpornem okolju<br />
za inovativne in podjetnike, in sicer na način,<br />
Portal za inovativne<br />
da do njih dostopajo uporabniki glede na svoje<br />
potrebe. Osrednji del vstopne strani je namenjen<br />
vizualni predstavitvi inovacijskega procesa, ki<br />
je razdeljen v 4 zaporedne faze. Uporabnik se<br />
prepozna v posamezni fazi in dostopa do koristnih<br />
podpornih storitev. Osnovni iskalnik omogoča<br />
iskanje po področjih storitev, panogah, regijah<br />
in po abecednem kazalu. Poleg informiranja<br />
s področja inovativnosti in konkurenčnosti<br />
je portal namenjen tudi povezovanju med<br />
posameznimi uporabniki. Posebno težo so dali<br />
tudi izobraževanju in osveščanju uporabnikov<br />
skozi celoten proces evolucije poslovne ideje v<br />
poslovni uspeh.<br />
Prijavite se na e-mesečnik: Inovativnost je izziv! in<br />
enkrat mesečno vas bodo obveščali o aktualnih<br />
dogodkih s področja inovativnosti o:<br />
■■<br />
novicah doma in po svetu,<br />
■■<br />
javnih razpisih, pozivih in javnih naročilih,<br />
■■<br />
poslovnih dogodkih,<br />
■■<br />
aktualni slovenski zakonodaji in predpisih,<br />
■■<br />
drugih zanimivih vsebinah.<br />
Vse dodatne informacije so na voljo na naslovu:<br />
imamidejo@japti.si.<br />
Lestvica za obračun akontacije dohodnine<br />
razred osnova nad osnova do odstotek znesek<br />
1 0,00 EUR 617,54 EUR 16,00% 0,00 EUR<br />
2 617,55 EUR 1.235,07 EUR 27,00% 98,81 EUR<br />
3 1.235,08 EUR - 41,00% 265,54 EUR<br />
6 7
Forum IRT<br />
Ugodni krediti<br />
Industrijski<br />
forum<br />
inovacij,<br />
razvoja in<br />
tehnologije<br />
<strong>2009</strong><br />
8. in 9. junija letos bo v Portorožu v<br />
Kongresnem centru hotela Slovenija<br />
potekal industrijski forum inovacij,<br />
razvoja in tehnologije (IRT).<br />
Programski odbor foruma vodita dva jasna<br />
cilja: oblikovati program v zvezi z industrijo,<br />
ki bo seznanil strokovno javnost z novostmi,<br />
inovacijami, rezultati raziskav in razvoja,<br />
sodobnimi tehnologijami in njihovo uporabo.<br />
Drugi cilj je s programom podpreti forum kot<br />
mesto za učinkovito izmenjavo mnenj ter izkušenj<br />
ter za navezovanje stikov, tako strokovnih kot<br />
poslovnih.<br />
Osrednje teme industrijskega foruma IRT <strong>2009</strong><br />
so: inoviranje, razvoj, izdelovalne tehnologije,<br />
umetne mase in predelava, organiziranje in<br />
vodenje proizvodnje, menedžment kakovosti,<br />
avtomatizacija, robotizacija, informatizacija,<br />
mehatronika, proizvodna logistika, napredne<br />
tehnologije in ponudba znanja.<br />
Forum IRT je tudi forum znanja in izkušenj.<br />
Odločitvi za pripravo Industrijskega foruma IRT<br />
<strong>2009</strong> je botrovalo dejstvo, da so vsi podobni<br />
dogodki ozko<br />
specializirani, ta forum pa bo namenjen industriji v<br />
širšem smislu. Dogodek je namenjen predstavitvi<br />
dosežkov in novosti iz industrije, inovacij in<br />
inovativnih rešitev, prenosu znanja, uporabe<br />
novih zamisli, zasnov, metod, tehnologij in orodij v<br />
industrijskem okolju...<br />
Vizija organizatorjev dogodka (to so snovalci<br />
revije IRT3000) je postati prepoznaven<br />
mednarodni strokovni konferenčni dogodek<br />
na področju inovacij, razvoja in tehnologij v<br />
kosovni proizvodnji v Sloveniji in sosednjih<br />
pokrajinah. Namen je vzbuditi inovativnost,<br />
razvojno usmerjenost in tehnološko odličnost.<br />
Cilji so seznanitev strokovne javnosti z novostmi,<br />
inovacijami, rezultati raziskav in razvoja,<br />
sodobnimi tehnologijami in njihovo uporabo ter<br />
domačimi in tujimi izkušnjamu, s katero lahko<br />
izboljšamo poslovanje in povečamo konkurenčno<br />
prednost slovenskih podjetij.<br />
<br />
Martina Vučko<br />
Volkswagen<br />
stavi na<br />
sončno<br />
energijo<br />
Volkswagen je 21.aprila zagnal največjo<br />
fotovoltaično elektrarno v severnem<br />
delu Nemčije. Sončni kolektorji, katerih<br />
površina je enaka površini šestih<br />
nogometnih igrišč, so nameščeni na<br />
strehi tovarne v Wolfsburgu. Izkoriščanje<br />
obnovljivih virov energije je pomemben<br />
del Volkswagnove okoljevarstvene<br />
politike.<br />
„Pri Volkswagnu si dosledno prizadevamo za večje<br />
izkoriščanje obnovljivih virov energije. S sončno<br />
elektrarno v Wolfsburgu bomo izpuste CO2 na<br />
letni ravni zmanjšali za več kot 1600 ton," je ob<br />
zagonu sistema dejal vodja tovarne Siegfried<br />
Fiebig. Na streho so namestili skupno 21.400<br />
modulov sončnih celic s površino 41.500 m2, ki<br />
proizvedejo pribl. 3,3 megawattov, kar zadošča za<br />
celoletno oskrbo 740 štiričlanskih gospodinjstev.<br />
Poleg običajnih steklenih modulov so uporabili<br />
tudi inovativne module v obliki folije. Kvadratni<br />
meter tovrstne folije tehta samo 2,2 kg, kar je<br />
štirikrat manj od standardnih sončnih modulov.<br />
Poleg tega je folija prožna, zato jo je možno<br />
namestiti tudi na polkrožne tovarniške strehe.<br />
Še ena prednost: prejšnji moduli so morali biti<br />
nameščeni pod kotom natanko 30 stopinj, sedaj<br />
pa polni izkoristek sončnih žarkov omogoča že<br />
10-stopinjski kot.<br />
Volkswagen je sončno elektrarno uredil v<br />
sodelovanju s podjetjema S.A.G. Solarstrom AG<br />
iz Freiburga in WG-Projektmanagement. Partnerji<br />
si delijo prihodke od prodaje tako pridobljene<br />
električne energije.<br />
Vir: Porsche Slovenija<br />
Ugodni<br />
krediti s<br />
subvencionirano<br />
obrestno<br />
mero<br />
Ugodni krediti s subcvencionirano<br />
obrestno mero<br />
Vse člane OOZ Tržič obveščamo, da že lahko<br />
najamete kredite preko vaših bank z ugodno<br />
subvencionirano obrestno mero kot obliko<br />
finančne pomoči OOZ Tržič. Razpisni pogoji in<br />
kriteriji kreditiranja so bili objavljeni v aprilski<br />
številki Obvestil Obrtnikom. Vse morebitne ostale<br />
informacije, ki bi jih morda želeli izvedeti, so vam<br />
na voljo na zbornici in na bankah.<br />
IZ DELA OOZ TRŽIČ<br />
■■<br />
V torek, 21.04.<strong>2009</strong> je potekala 29. redna<br />
seja UO OOZ Tržič. Največ je bilo govora<br />
o sklenjenem finančnem poslu z Abanko<br />
Vipa d.d. In Gorenjsko banko d.d, kjer bo<br />
OOZ Tržič sofinancirala obrestno mero<br />
kot obliko finančne pomoči članom OOZ<br />
Tržič pri najemu kreditov. Govorilo se je<br />
tudi o tisku reklamne publikacije za člane<br />
OOZ, ki želijo oglaševati na regijskem<br />
prostoru, pripravi piknika v mesecu<br />
juniju, pripravi čevljarske razstave v okviru<br />
šuštarske nedelje.<br />
8 9
Nova vladna uredba<br />
Vlada je<br />
sprejela uredbo<br />
o spremenbah<br />
in dopolnitvah<br />
uredbe o finančnih<br />
spodbudah za<br />
tuje neposredne<br />
investicije<br />
Vlada Republike Slovenije je na redni<br />
seji (12.3.<strong>2009</strong>) na predlog Ministrstva<br />
za gospodarstvo sprejela Uredbo o<br />
spremembah in dopolnitvah Uredbe o<br />
finančnih spodbudah za tuje neposredne<br />
investicije in jo bo objavila v Uradnem<br />
listu Republike Slovenije.<br />
Vlada je določila prečiščeno besedilo Uredbe<br />
o finančnih spodbudah za tuje neposredne<br />
investicije in ga bo objavila na vladnih spletnih<br />
straneh.<br />
Sprememba in dopolnitev Uredbe o finančnih<br />
spodbudah za tuje neposredne investicije vnaša<br />
možnost dodelitve finančne spodbude za tuje<br />
neposredne investicije tudi velikim investicijskim<br />
projektom, kjer vrednost upravičenih stroškov<br />
presega 50.000.000,00 EUR. Uredba določa<br />
posebne pogoje za velike investicijske projekte<br />
ter najvišjo dovoljeno višino spodbude in vpeljuje<br />
zavezo o predhodni individualni priglasitvi<br />
spodbude Evropski komisiji pod določenimi<br />
pogoji ter zavezo o posredovanju podatkov<br />
ministrstvu, pristojnemu za finance, o vsaki<br />
dodelitvi spodbude velikemu investicijskemu<br />
projektu.<br />
vir: Ministrstvo za gospodarstvo<br />
Avtomobilske<br />
praske<br />
lahko izginejo<br />
na<br />
soncu<br />
Voznikom kmalu ne bo več treba skrbeti,<br />
če bodo kje opraskali svojega jeklenega<br />
konjička. Znanstveniki so namreč razvili<br />
poseben poliuretanski premaz, ki v<br />
kontaktu s sončno svetlobo nevtralizira<br />
in prekrije praske, ki se pojavijo na avtu,<br />
poročajo tuji mediji.<br />
Rezultati vidni že v eni uri<br />
»Če opraskate površino, na katero ste prej<br />
nanesli kremo, bo škoda izginila v kontaktu s<br />
sončno svetlobo," je pojasnil Marek Urban z<br />
ameriške univerze. 'Čudežni' premaz vsebuje<br />
chitozan - snov, ki jo najdemo v oklepih rakov,<br />
školjk in insketov, ter jo dodajajo tradicionalnim<br />
polimerskim materialom.<br />
Deluje tako, da ko praska razbije kemično<br />
strukturo, reagira chitozan na ultravijolično<br />
svetlobo tako, da ustvari kemično verigo, ki v<br />
stiku z drugimi materiali v substanci praktično<br />
onemogoča možnost oblikovanja prask. Proces pa<br />
traja manj kot eno uro.<br />
Praske na enem mestu pozdravi samo<br />
enkrat<br />
Ekipa, ki je sodelovala pri projektu poudarja, da<br />
se lahko ta polimer obnovi samo enkrat in če se<br />
pojavi praska na istem delu avtomobila, kemična<br />
reakcija ni več mogoča. Strokovnjaki, ki so ustvarili<br />
ta posebni premaz, trdijo, da je to pomembna<br />
ugotovitev ne samo za avtomobilsko industrijo,<br />
temveč tudi za pohištveno.<br />
Vir: www.mojevro.si, avtorica: Lana Dakić<br />
10
Trdna in varna streha je temelj vsake hiše, le redko<br />
kdo pa se zaveda, koliko znanja in strokovnosti<br />
je potrebno, da kljubuje nepredvidljivim<br />
vremenskim razmeram in omogoča kakovostno<br />
bivanje. O tem in še marsičem drugem sem<br />
se pogovarjala z Adom Kavčičem, direktorjem<br />
podjetja Luknja d.o.o., ženo Tatjano in sinom<br />
Mihaelom, ki so glavni akterji podjetja z jasno<br />
poslovno vizijo že dobrih pet let.<br />
Ado Kavčič je svojo poslovno pot začel pred 28<br />
leti, ko je začel delati pri obrtniku v Kranju, kjer<br />
je v 3 letih opravil mojstrske tečaje in prišel do<br />
izpita. Nato je 15 let delal v Pekarni Tržič, zraven<br />
pa opravljal še popoldansko obrt, ki je obsegala<br />
predvsem manjša popravila streh. Z veliko<br />
mero poguma in prepričanja v lastne moči je<br />
izpopolnjeval svoje znanje in se uril na področju<br />
krovstva in tesarstva, nato pa leta 1999<br />
zajadral v samostojne<br />
vode.<br />
Sčasoma se je dober glas širil in povpraševanje po<br />
kakovostnih storitvah je močno naraščalo, zato je<br />
bil tedaj samostojni podjetnik primoran sprejeti<br />
naslednjo odločitev. Začel je zaposlovati delavce<br />
in svojo obrt preoblikoval v družbo z omejeno<br />
odgovornostjo, ki jo je poimenoval Luknja d.o.o.<br />
Ob tej veliki prelomnici so v novo podjetje vključili<br />
tudi dejavnost računovodstva in knjigovodstva,<br />
ki jo je iz s.p.-ja z dolgoletnimi izkušnjami in<br />
rednim izobraževanjem prenesla žena Tatjana.<br />
Ta ima danes zaposleni še dve delavki, da lahko<br />
strokovno in natančno pomagajo pri skrbi za<br />
finance in uspešnem poslovanju mnogih podjetij.<br />
Sem spadajo tudi revizijske dejavnosti in davčno<br />
svetovanje.<br />
Podjetje ima danes visok ugled med<br />
povpraševalci po raznovrstnih storitvah, njihovo<br />
delo je celostno in predano. Zelo dobro se<br />
namreč zavedajo, da je streha le ena. Mihael<br />
nazorno razloži, da »mora biti streha kakovostna<br />
in tehnično popolnoma dovršena od površine,<br />
na katero pada dež, pa vse do<br />
podstrešja oziroma prostorov,<br />
kjer ljudje dihajo«. Ekipa sedmih<br />
delavcev se posveti vsaki fazi<br />
izdelave strehe posebej,<br />
tako da je na koncu streha<br />
narejena res kvalitetno. Ado<br />
celoten delovnik namenja<br />
pogovorom s strankam,<br />
svetovanjem, pripravi<br />
predračunov. Tako jim<br />
lahko ponudi najboljšo<br />
rešitev, pokaže vzorce<br />
in se z njimi skupaj<br />
odloči, kakšne<br />
bodo lastnosti in<br />
izgled njihove<br />
strehe.<br />
Ponujajo<br />
vam izdelavo<br />
in obnovo vseh<br />
vrst streh in ostrešij,<br />
postavljajo pa tudi<br />
lesene konstrukcije. Pri<br />
izbiri materialov za kritino,<br />
izolacijo, strešna okna in ostalo,<br />
se zanašajo na dolgoletne izkušnje.<br />
Prisegajo predvsem na naravne in ekološke<br />
materiale, kot je glina, ki se uporablja že stoletja.<br />
Njihov kader se redno udeležuje različnih<br />
izobraževanj, tako da poskrbijo za strokovno<br />
izdelavo in svetovanje tudi pri najnovejših<br />
strešnih sistemih. Ado doda: »Streha je, kot<br />
najbolj obremenjen del vašega doma, ves čas na<br />
preizkušnji, zato tu ni prostora za napake.«<br />
Podjetje Luknja d.o.o. je pripravljeno na<br />
kakršnakoli krovska in tesarska dela. V letošnjem<br />
letu pa so, na pobudo upravljavcev stanovanjskih<br />
objektov, začeli ponujati tudi preventivno<br />
vzdrževanje streh, kar pomaga odkriti in odpraviti<br />
manjše okvare na strehi, še preden te povzročijo<br />
večjo škodo. Pravilno organizirano preventivno<br />
vzdrževanje tako predvsem zmanjša stroške večjih<br />
popravil strehe.<br />
Njihovi poslovni prostori se nahajajo na Balosu,<br />
kjer i<strong>maj</strong>o skladišče. V veliko pomoč pri delu jim<br />
je tudi bogat avtopark. »Avtomobilov imamo<br />
skoraj več kot zaposlenih«, v šali doda Tatjana in<br />
se v istem dihu pohvali še z letošnjo pridobitvijo -<br />
nedavno so namreč kupili še tovornjak in dvigalo.<br />
Z najsodobnejšo opremo in kvalitetno delovno<br />
silo tako opravljajo krovska in tesarska dela po vsej<br />
Sloveniji, predvsem na področju Tržiča, Kranja,<br />
Škofje Loke, Radovljice in Ljubljane. Na željo strank<br />
lahko organizirajo tudi ostala gradbena dela, saj<br />
sodelujejo z zidarji in ostalimi obrtniki.<br />
Pri izdelavi nove strehe pa ne igra edine vloge<br />
gradnja, pač pa je veliko tudi v načrtovanju<br />
in projektiranju. Za tehnično bolj zahtevne<br />
projekte je odgovoren Mihael, ki sicer študira<br />
elektrotehniko, vendar obvlada računalniške<br />
programe in ga zato pri načrtih kaj hitro izkoristijo.<br />
Na njem in mlajšem bratu Martinu, ki tudi<br />
pogosto pomaga pri delu, je namreč prihodnost<br />
podjetja. Na to računata oba, Ado in Tatjana, in<br />
se zato še bolj trudita za razvoj in izobraževanje<br />
v koraku s časom. Vsi se strinjajo, da moraš biti<br />
na tekočem z novostmi, se prilagajati strankam<br />
in njihovim potrebam ter nedvomno vlagati v<br />
podjetje precej truda.<br />
Družinska obrt je način življenja, je stalna<br />
sopotnica in življenjsko poslanstvo. Lastnosti<br />
uspešnega podjetnika nima vsak, nedvomno<br />
pa pri Kavčičevih so in se kažejo tudi v mladih<br />
dveh. In glede na njuno predanost delu, talent<br />
in mladosten zagon lahko tudi v prihodnosti<br />
pričakujemo več kot uspešno nadaljevanje<br />
družinske obrti.<br />
Neža Kralj
Nov podjetniški portal<br />
Nov<br />
portal za<br />
podjetnike<br />
Podpredsednik Evropske komisije in<br />
evropski komisar za podjetništvo in<br />
industrijo Günter Verheugen je otvoril<br />
prenovljeni spletni portal, imenovan<br />
''Tvoja Evropa – Podjetniki''.<br />
Portal je je del izvajanja Akta za mala podjetja,<br />
podjetniki pa na njem najdejo informacije o<br />
poslovanju v drugih državah, ki so članice EU.<br />
Portal pomeni praktične informacije v več<br />
jezikih in spletne storitve državnih uprav za<br />
podjetja, ki želijo poslovati v drugi državi EU.<br />
Nudi zajetno količino informacij o prvih korakih<br />
v svet podjetništva, o vodenju podjetja, kako biti<br />
odgovoren podjetnik, o prednostih trga EU, o<br />
širitvah poslovanja podjetij, o inovacijah in tudi o<br />
prenehanju poslovanja.<br />
Nudi tudi podporne storitve za podjetja, ki so<br />
jih uvedle državne uprave in lahko podjetjem<br />
pomagajo pri zagotavljanju informacij in<br />
prilagojene pomoči, ki jo potrebujejo za<br />
dostop na trg EU. Podporne storitve zagotavlja<br />
usposobljeno osebje, pomoč pa nudijo na lokalni<br />
ravni, kar je bistveno za resnično izpolnjevanje<br />
potreb podjetij. Evropska komisija želi s tem<br />
spletnim portalom izboljšati javni dostop<br />
do informacij o svojih pobudah, kakor tudi o<br />
političnih usmeritvah EU nasploh.<br />
<br />
Martina Vučko<br />
Skrajšan<br />
rok vračil za<br />
preplačila<br />
DDV-ja<br />
Predlog amand<strong>maj</strong>a Vlade RS na predlog Zakona o<br />
spremembi Zakona o davku na dodano vrednost –<br />
ZDDV-1A (EVA: 2008-1211-0154). V zvezi s predlogom<br />
Zakona o spremembi Zakona o davku na dodano<br />
vrednost – ZDDV-1A sta bila sprejeta dva amand<strong>maj</strong>a<br />
Vlade. S prvim amand<strong>maj</strong>em se skrajšuje rok za vračilo<br />
DOM + AVTO = DO<br />
13 % PAKETNI POPUST<br />
DOM JE LE EDEN. DOBRO GA ZAVARUJTE.<br />
POPOLNO<br />
ZAVAROVANJE DOMA<br />
preplačanega davka na dodano vrednost iz 60 oziroma<br />
30 dni na 21 dni. Z drugim amand<strong>maj</strong>em pa se ukrep<br />
uporablja za davčne obračune, ki bodo vloženi za davčna<br />
obdobja po 30. juniju <strong>2009</strong>.<br />
Vlada ocenjuje, da bo zaradi sprejetih ukrepov za blaženje<br />
posledic finančne krize in novih makroekonomskih<br />
okoliščin predviden izpad javnofinančnih prihodkov (cca.<br />
120 do 150 mio evrov) nemogoče nadomestiti in bo zato<br />
proračunski primanjkljaj najmanj za 0,3% BDP višji od sicer<br />
predvidenega. Zato Vlada predlaga amandma k 2. členu,<br />
da se ukrep uporablja za davčne obračune, ki bodo<br />
vloženi za davčna obdobja po 31. decembru <strong>2009</strong>.<br />
Brezplačni<br />
dostop<br />
do baze<br />
podatkov na<br />
JAPTI-ju<br />
Ali veste katera država uvozi največ izdelkov, ki jih<br />
proizvajate? Kakšni so trendi uvoza teh izdelkov na<br />
tujih trgih? Za pomoč pri odgovorih na tovrstna<br />
vprašanja vam Japti nudi brezplačen dostop do<br />
tržno - analitskih orodij Trade Map, Product Map,<br />
Investment Map in Market Access Map. Pošljite<br />
svoj e-naslov: izvoznookno@japti.si in navedite:<br />
■■<br />
naziv podjetja,<br />
■■<br />
kontaktno osebo,<br />
■■<br />
funkcijo v podjetju,<br />
■■<br />
e-mail,<br />
■■<br />
telefonsko številko.<br />
Posredovali vam bodo uporabniško ime in geslo.<br />
Dostop bo omogočen do 7. januarja 2010.<br />
Vir: izvoznookno.si<br />
Vabilo<br />
Spoštovani člani OOZ Tržič,<br />
Vabimo vas k sodelovanju pri organizaciji<br />
2. čevljarske razstave v okviru tradicionalne<br />
»Šuštarske nedelje« . Poleg čevljarjev ste<br />
vabljeni tudi vsi drugi obrtniki, ki bi želeli<br />
razstavljati svoje izdelke, imeti svojo vetrino<br />
ali prodajati izdelke na stojnici. OOZ Tržič bo<br />
sofinancirala najem stojnic. Vabljeni ste, da nam<br />
pošljete svoje predloge, želje ali pobude pri<br />
organizaciji razstave in sodelovanju na »Šuštarski<br />
nedelji«.<br />
Vaše prijave, predloge in rezervacije sprejemamo<br />
preko<br />
tel. št. 04 5923340,<br />
fax št. 5963020,<br />
GSM št. 031365842<br />
ali po elektronski pošti<br />
anka.veternik@ozs.si<br />
do 10.06.<strong>2009</strong>.<br />
Zahvaljujemo se vam za sodelovanje in vas lepo<br />
pozdravljamo.<br />
Prenova<br />
apart<strong>maj</strong>a<br />
v Termah<br />
Olimia<br />
JAPTI<br />
Člani UO OOZ Tržič so na 29. seji sklenili, da se<br />
na podlagi anketnih rezultatov, začnejo akcije<br />
prenove apart<strong>maj</strong>a v Termah Olimia. Predvidena<br />
prenova bo potekala v mesecu juniju.<br />
14 15
10 inovacij<br />
10 inovacij, ki<br />
so spremenile<br />
svet<br />
Ste kdaj pomislili kakšen bi bil svet brez<br />
glasbenih predvajalnikov, plačilnih<br />
kartic ali pa športnih copatov? Ali, kako<br />
bi se kratkočasili, če ne bi bilo igralnih<br />
konzol in Facebooka? Raziskovalci pri<br />
britanskem združenju BSA so sestavili<br />
seznam stvari, ki so spremenile svet.<br />
1.) GPS navigacija<br />
GPS je bil prvotno razvit kot navigacijski sistem za<br />
potrebe ameriške vojske, zdaj pa uporablja mrežo<br />
satelitov po svetu,<br />
da lahko določi<br />
natančno lokacijo,<br />
kjerkoli na svetu se<br />
uporabnik nahaja. Od<br />
začetkov leta 1978,<br />
se zdaj uporablja<br />
v avtomobilih,<br />
letalih in ladjah.<br />
Geologi uporabljajo<br />
tehnologijo pri analizi<br />
tektonskih sprememb<br />
in ledenikov, medtem ko lahko živalski strokovnjaki<br />
spremljajo seljenje želv.<br />
2.) Sonyjev walkman (predvajalnik<br />
glasbe)<br />
Leta 1979 je z osebnim stereo predvajalnikom Sony<br />
začel obdobje prenosne tehnologije. Glasbenim<br />
navdušencem je omogočil poslušanje njihove<br />
glasbe kjerkoli se nahajajo, vendar pa<br />
pri tem niso motili drugih. Glasbeno<br />
ozadje pa je omogočal tudi mnogim<br />
popotnikom in tistim, ki se v<br />
službo odpravljajo bodisi z<br />
vlakom ali avtobusom.V 80. letih<br />
prejšnjega stoletja je walkman<br />
hitro postal zelo priljubljen med<br />
tekači in drugimi športniki, saj<br />
jim je omogočal poslušanje<br />
glasbe med rekreacijo.<br />
Prenosna tehnologija pa se je zdaj razvila<br />
v pravi kult prenosnih predvajalnikov, za kar ima<br />
zasluge predvsem Apple s svojimi iPodi.<br />
3.) Črtna koda<br />
To dolgočasno shemo črnih in belih linij lahko<br />
zdaj vidimo na skoraj vseh izdelkih, ki jih kupimo<br />
v trgovini. Na prvi pogled ni videti, da bi ta<br />
kombinacija imela tako velik vpliv na svet, vendar pa<br />
je bistveno spremenila način našega kupovanja.<br />
Prvo različico črtne kode je leta 1949 ustvaril Norman<br />
Woodland tako, da je kombiniral ideje morsejeve<br />
abecede in filmskega zvoka, da bi pospešil delo<br />
na blagajni v trgovini. Zdaj na blagajnah v trgovini<br />
berejo črtne kode izdelkov laserji, kar se takoj poveže<br />
z računalnikom in podatki o izdelku, ceni in ravni<br />
zalog.<br />
4.) Hitra hrana<br />
Hitro hrano so sicer poznali že antični Grki, vendar<br />
pa se je priljubljenost hitre hrane začela šele v 70.<br />
letih prejšnjega stoletja. Zdaj lahko pojemo obrok<br />
hitro na cesti, med prevozom, ali pa doma z družino.<br />
Tradicionalne družinske večerje doma za mizo so<br />
že skoraj pozabljene, namesto njih pa vse več ljudi<br />
raje kupuje hitro pripravljene obroke, bodisi že<br />
pripravljene ali pa zamrznjene, ki jih lahko skuhamo v<br />
mikrovalovni pečici.<br />
Hitro pripravljena hrana pa slabo vpliva na naše<br />
zdravje, saj se zaradi hitrih obrokov nezdrave hrane v<br />
službi pred računalnikom ali doma pred televizorjem<br />
vse več ljudi redi in se sooča s težavami prekomerne<br />
teže.<br />
5.) PlayStation<br />
Četudi so igralne konzole na trgu že nekaj časa,<br />
je Sonyjev Playstation leta 1994 prenesel igranje<br />
igric iz otroških<br />
in najstniških<br />
sob v dnevne<br />
sobe odraslih.<br />
Ta "računalnik"<br />
je imel večjo<br />
moč in vpliv<br />
kot povprečni<br />
družinski računalnik. Do lanskega julija so po svetu<br />
prodali več kot 102 milijona Playstationov. Industrija<br />
igric je zdaj vredna že skoraj toliko kot filmska<br />
industrija, lani so pridelali 20 milijard dolarjev.<br />
6.) Spletne skupine<br />
Vsak dan uporabniki interneta po svetu zapravijo več<br />
kot tri milijarde minut na spletni družbeni skupini<br />
Facebook. Skupaj z ostalimi skupinami, kot sta<br />
MySpace in Twitter, so popolnoma spremenili način<br />
naše komunikacije.<br />
Milijoni ljudi zdaj<br />
prek takšnih skupin<br />
komunicira o najmanjših<br />
podrobnostih v<br />
njihovem zasebnem<br />
in poslovnem življenju.<br />
Spletne skupnosti so<br />
ljudem omogočile tudi<br />
obnovo prijateljstev s<br />
tistimi, ki jih niso videli<br />
že več let. Spet drugi se<br />
prek spleta pogovarjajo<br />
s popolnimi tujci z<br />
drugega konca sveta.<br />
7.) Kratka<br />
sporočila<br />
Kratka sporočila so<br />
ustvarila popolnoma nov slovar in slovnico, ki je<br />
za tiste, ki jih ne uporabljajo, popolna neznanka.<br />
Medtem ko smo prevzeli nekatere kratice, kot so LOL,<br />
FYI, BTW iz angleščine, smo oblikovali tudi nekatere<br />
svoje izpeljanke, kot so s5, bv, np in podobne.<br />
Medtem ko starejši še vedno raje kličejo kot pišejo<br />
sporočila, so najstniki popolnoma navdušeni in<br />
uporabljajo kratka sporočila.<br />
8.) Elektronski denar<br />
Spletno bančništvo in plačilne kartice so popolnoma<br />
izpodrinili čeke in druge plačilne listine. Plačilne<br />
kartice so veliko bolj priročne za nakupovanje, nudijo<br />
večjo varnost in omogočajo plačevanje kjerkoli po<br />
svetu. Prav tako pa je sodobna tehnologija prinesla<br />
internetu še goljufije in rekordne ravni zadolževanja,<br />
kar pa je pripomoglo tudi k<br />
svetovni finančni krizi.<br />
9.)<br />
Mikrovalovna<br />
pečica<br />
S prihodom<br />
mikrovalovnih pečic<br />
so se pečice umaknile<br />
v ozadje, prav tako<br />
pa tudi tradicionalna<br />
hrana. Priljubljene so<br />
postale prav zaradi<br />
hitrosti priprave<br />
hrane, kar je ključnega<br />
pomena v hitrem in stresnem načinu življenja. Hitro<br />
pripravljena hrana pa ima lahko slabe posledice za<br />
naše zdravje.<br />
10.) Športni copati<br />
Športni copati so močno spremenili modo in tudi<br />
stopala več generacij. Prve športne copate so<br />
ustvarili leta 1892, prvič pa so jih začeli prodajati v<br />
70. letih prejšnjega stoletja. Da so bili športni copati<br />
najbolj priljubljeno obuvalo, so poskrbele tudi<br />
športne zvezde, kot denimo košarkaška legenda<br />
Michael Jordan. Ameriška vojska pa se pritožuje, da<br />
zdajšnje generacije odraščajo brez nošenja usnjenih<br />
čevljev, zato postanejo stopala premehka za nošnjo<br />
tradicionalnih vojaških čevljev.<br />
Vir: www.mojeuro.si, avtorica: Lana Dakič<br />
16 17
Pisarniški uslužbenci - v gibanje!<br />
Poceni računovodski servisi<br />
Pisarniški<br />
uslužbenci<br />
v nevarnosti<br />
za zdravje<br />
Delavci, ki preživijo večino delovnega<br />
časa za svojo pisalno mizo, postavljajo<br />
svoja življenja v nevarnost, so povedali<br />
raziskovalci, ki so na inštitutu v Novi<br />
Zelandiji odkrili, da i<strong>maj</strong>o pisarniški<br />
uslužbenci povečano tveganje, da se jim<br />
razvijejo krvni strdki.<br />
Raziskovalci so ugotovili, da je bilo tretjina<br />
pacientov v bolnišnici z globoko vensko trombozo<br />
(GVT) pisarniških delavcev, ki so ure in ure preživeli<br />
pred računalnikom. Raziskava bo objavljena v New<br />
Zealand Medical Journal.<br />
Tromboza je nastanek krvnega strdka (trombusa)<br />
v žili, kar onemogoči ali ovira pretok krvi po<br />
krvožilnem sistemu. Kadar sedimo in mirujemo,<br />
se upočasni krvni obtok, kri začne zastajati v<br />
venah spodnjih delov nog in stopalih, oteženo je<br />
njeno gibanje po celem telesu. Pri tem položaju je<br />
nevarnost za globoko vensko trombozo, ki lahko<br />
nastane kot posledica dolgotrajnega sedenja za<br />
mizo, med potovanjem,…<br />
Tveganje za nastanek globoke venske tromboze<br />
je še posebej pri ljudeh, ki i<strong>maj</strong>o krvna obolenja<br />
(krčne žile), nosečnicah, pri ljudeh s povišano<br />
telesno težo (zaradi večje obremenitve nog) in<br />
kadilcih. Že petminutno sedenje na stolu povzroči<br />
zatekanje goleni. Noge otečejo, pojavijo se<br />
bolečine.<br />
Strdki lahko nato potujejo do srca, pljuč ali<br />
možganov, povzročajo bolečine v prsih in lahko<br />
privedejo tudi do srčne kapi.<br />
Ko so raziskovalci preučevali 62 ljudi v bolnišnici s<br />
strdki v krvi, so odkrili, da je 34% pacientov sedelo<br />
za mizo dlje časa.<br />
Vodja raziskave profesor Richard Beasley, pravi,<br />
da so nekateri delavci, ki i<strong>maj</strong>o strdke v krvi,<br />
presedeli po 14 ur na dan pred računalnikom.<br />
»Nekateri izmed njih so sedeli od tri do štiri ure, ne<br />
da bi sploh vstali od mize,« je še dodal. Profesor<br />
Beasley je povedal, da je problem najpogostejši v<br />
informacijski industriji in v klicnih centrih. Ljudje<br />
sedijo veliko ur pred računalnikom in velikokrat<br />
si ne vzamejo niti časa za normalno kosilo,<br />
ampak čas namenjen malici raje presedijo pred<br />
računalnikom s sendvičem v roki.<br />
GVT prizadene okoli 100.000 ljudi in zaradi te<br />
bolezni v Veliki Britaniji vsako leto umre 1.000 ljudi.<br />
Vir: www.altemed.org, povzeto po BBC News<br />
Poceni<br />
računovodski<br />
servis se prej<br />
ali slej pošteno<br />
maščuje<br />
Če študente ekonomije vprašate, kateri<br />
predmet jim je najbolj zoprn, vam bodo<br />
mnogi odgovorili, da računovodstvo.<br />
Slednje je dolgočasno že za ekonomiste,<br />
kaj šele za vse druge, ki se ukvarjajo<br />
s podjetništvom in se mu ne morejo<br />
izogniti.<br />
V mesecu marcu ste najbrž vsi podjetniki nosijli na<br />
kup papirje za sestavo bilance, ki jo je bilo potrebno<br />
za minulo leto oddati na Aipes do 31. marca. Če<br />
so med letom poslovni dogodki knjiženi pravilno,<br />
potem bilanca ni nobena znanost, je le seštevek.<br />
Težava nastane, če razni računi ležijo vse naokoli in<br />
jih začnemo iskati zadnje dni.<br />
Najem servisa<br />
Večina samostojnih podjetnikov (espejev) najame<br />
takšen ali drugačen računovodski servis, ker se<br />
zakonodaja tako hitro spreminja, da ji ne morejo<br />
slediti, četudi bi slučajno imeli to ambicijo. Stroški<br />
profesionalnega računovodskega servisa za espe, ki<br />
nima zaposlenih (z davčnim obračunom), znašajo<br />
okoli 120 evrov na mesec. Espeji se sicer delijo na<br />
tiste, ki jim je opravljanje dejavnosti le služba ali<br />
dodatni popoldanski zaslužek, in na tiste, ki želijo<br />
posel razvijati. Prvim je pomembno zgolj to, koliko<br />
bodo plačali davka - seveda čim manj. Drugi se<br />
ukvarjajo tudi s projekti, načrtovanjem, zato je zanje<br />
nujna tudi obsežnejša bilanca, od katere je odvisna<br />
boniteta, ki jim prav pride pri najemanju bančnega<br />
posojila.<br />
Pestra ponudba<br />
Ponudba računovodskih servisov je sila pestra,<br />
od profesionalnih organizacij, ki i<strong>maj</strong>o nekaj deset<br />
zaposlenih in dolgoletno tradicijo, do upokojenih<br />
računovodkinj. Najcenejše računovodje je možno<br />
najti že za 50 ali 60 evrov na mesec. Strokovnjaki<br />
so prepričani, da se najem poceni servisa prej ali<br />
slej maščuje. Nenavadno je, če tvoj računovodja<br />
sprejme davčnega inšpektorja doma v dnevni sobi,<br />
ker nima poslovnih prostorov, ali pa sodelovanje z<br />
inšpektorjem porine kar podjetniku samemu. Dober<br />
računovodja, ki se redno izobražuje, vam prihrani<br />
marsikatero sitnost, ki vam jo tako kot povsod drugje<br />
lahko zakuhajo fušarji.<br />
Poroke in 40-letnice niso<br />
reprezentanca<br />
Čeprav vam računovodstvo vodijo drugi, je vendarle<br />
dobro, da osnove poznate tudi sami. Navajamo nekaj<br />
temeljnih zakonitosti za espeje:<br />
■■<br />
■■<br />
■■<br />
■■<br />
■■<br />
■■<br />
Stroški zasebnega življenja podjetnika se v<br />
poslovnih stroških ne upoštevajo. Treba je ločiti<br />
zasebno življenje od poslovnega in zasebne<br />
stroške od poslovnih.<br />
Glede reprezentance je treba vedeti, da morajo<br />
biti ti stroški povezani zgolj s poslovnimi partnerji<br />
(niti z zaposlenimi ne), za dokazovanje pa je<br />
potreben seznam poslovnih partnerjev. Poroke<br />
in praznovanja 40-letnic torej ne pridejo v poštev.<br />
Stroški za obleke zaposlenih so davčno priznani<br />
le takrat, ko gre za zakonsko predpisane zaščitne<br />
obleke pri delu.<br />
Espeji ne morejo zase uveljaviti stroškov dela<br />
(plače, regres za letni dopust, nagrade za<br />
uspešnost, dodatno pokojninsko zavarovanje),<br />
saj sploh niso v delovnem razmerju. Ti odhodki<br />
so poleg prispevkov še stroški za službena<br />
potovanja, stroški prehrane med delom, stroški<br />
prevoza na delo in z dela in stroški dela na<br />
terenu.<br />
Če ima s.p poslovne prostore v svojem<br />
stanovanju, lahko uveljavlja sorazmerni del<br />
stroškov (stroške elektrike, vode, upravnika in<br />
drugo). Podobno je z najemnino, če jo plačuje.<br />
Uveljavljanje obresti od posojil, najetih pri<br />
povezanih osebah (žene), je omejeno do<br />
zakonsko priznane obrestne mere. Obresti<br />
bančnih posojil niso tako omejene.<br />
Ampak če imate ustrezen računovodski servis,<br />
potem vse to že veste. Če pa ne, raje malo razmislite.<br />
Vir in informacije: Medicina danes, 3. marec <strong>2009</strong>, Št. 3, www.<br />
medicina-danes.si, Avtor: Stane Petavs<br />
18 19
Izkoristite stisko trgovcev<br />
Izkoristite stisko trgovcev<br />
Kako s<br />
pogajanji<br />
izkoristite<br />
stisko<br />
trgovcev<br />
V slabih ekonomskih časih se poraba<br />
zmanjša, zato se pojavijo veliki<br />
presežki blaga in razpoložljivih<br />
storitev. Tako se sama od sebe ponuja<br />
možnost pogajanj za nižjo ceno<br />
ali dodatne ugodnosti pri nakupih<br />
in tudi storitvah. Na kaj moramo<br />
biti pri tem pozorni, da bomo čim<br />
uspešnejši? So pogajanja veščina, ki<br />
se je lahko nauči vsakdo? Pišemo tudi<br />
o tem, katerim napakam se moramo<br />
med pogajanji izogibati.<br />
Izvrsten in uspešen primer pogajanj je Tinkarina<br />
izkušnja. Z možem gradita hišo in kot večini<br />
tudi njima vsak privarčevani evro prav pride.<br />
Veliki met jima je uspel pri nakupu kuhinje. Po<br />
pregledu ponudbe sta se odločila za znanega<br />
avstrijskega proizvajalca, ki res ni najcenejši, je<br />
pa menda zelo kakovosten in njihove kuhinje so<br />
jima bile všeč. "Kuhinjo sva dala izrisati v salonu<br />
v Kranju, kjer so nama naračunali redno ceno<br />
lesenega dela 12 tisoč evrov.<br />
Ko sva jim dala vedeti, da se nama to zdi<br />
občutno preveč, so na dan potegnili enkratni<br />
decembrski popust in ceno spustili na 7.500<br />
evrov. Potem sva šla z istim izrisom v njihov salon<br />
v Logatcu in povedala, da nameravava to kuhinjo<br />
kupiti tam, kjer bo ceneje. Za isti izris so sicer<br />
prav tako naračunali 12 tisočakov, z edinstvenim<br />
decembrskim popustom pa je bila cena od<br />
Kranjske naenkrat nižja še za dodatnih 500 evrov.<br />
In da bi naju zares prepričali, so nama ponudili<br />
še brezplačno korito v vrednosti 500 evrov," je<br />
zadovoljna Tinkara, čeprav se tudi sama zaveda,<br />
da je bila prvotna cena hudo napihnjena. Toda<br />
če se ne bi pogajala, tega ne bi vedela, tako kot<br />
tega ne ve večina tistih, ki kar takoj privoli v prvo<br />
ponujeno ceno trgovca.<br />
Pri nas se pogajamo<br />
Časi, ko se v Sloveniji trgovci niso pogajali, so<br />
minili. Ni pa povsod tako. Preden se stranka<br />
odloči za pogajanja, mora preveriti, ali se<br />
prodajalec sploh namerava pogajati. Odnos<br />
do pogajanj se namreč med kulturami precej<br />
razlikuje; v nekaterih vas bodo ob poskusu<br />
barantanja le začudeno gledali, drugje pa<br />
bodo naravnost užaljeni, če boste takoj sprejeli<br />
postavljeno ceno. "Pri nas smo nekje na sredi,"<br />
pravi Nikolaj Mejaš, direktor svetovalnega<br />
podjetja OK Consulting . Poleg tega se bodo<br />
podjetja v času gospodarske krize znašla v dilemi<br />
pred strateško odločitvijo - ali imeti manj strank<br />
in ohranjati kakovost ali pa več strank in spustiti<br />
ceno.<br />
Kaj je najpomembneje<br />
"Pogajanje se začne, ko se oba, tako kupec<br />
kot prodajalec, odločita, da je bolje, če<br />
začneta popuščati, kot da vztrajata pri svojih<br />
stališčih," pravi Mejaš. Kaj je pri pogajanjih<br />
najpomembneje? Če želi biti porabnik pri<br />
pogajanjih uspešen, mora dobro poznati<br />
alternativno ponudbo in imeti tudi rezervno<br />
možnost. Računati mora namreč s tem, da<br />
se tudi prodajalec zaveda svojih morebitnih<br />
prednosti. V gospodarski krizi je razlog za<br />
pogajanja zaskrbljenost prodajalcev, da blaga ne<br />
bodo prodali.<br />
Po drugi strani pa se prodajalci zavedajo, da<br />
se hitro razve, ko začnejo spuščati cene, in<br />
potem lahko vrednost njihovega blaga ostane<br />
nižja, ohranjanje posla pa vprašljivo. "Kupec,<br />
ki se želi pogajati, bo nastopil nekako takole:<br />
Ogledal sem si izdelke, poznam ponudbo, vaša<br />
me sicer zanima, ampak sem našel ugodnejšo,<br />
ki mi tudi ustreza," pojasnjuje Mejaš. Nato bo<br />
prodajalec razgrnil svoje prednosti, jih cenovno<br />
ovrednotil in argumentiral ter morda razmislil o<br />
še kakšni ugodnosti. Vsekakor je pomembno, da<br />
prodajalcu ne priznamo, da je njegova ponudba<br />
edinstvena in boljša od drugih.<br />
Druga pomembna pravila<br />
Možnosti pri pogajanjih je veliko in cena ni<br />
nujno edini dejavnik. "Pri pogajanjih lahko<br />
uporabimo tudi tako imenovano vpeljavo nove<br />
spremenljivke. Tu prodajalec nakup predstavi<br />
tako, da kupec pridobi še nekaj, kar je zanj<br />
pomembno in ni nujno vezano na ceno; lahko<br />
so to servis, garancija, plačilni pogoji, dostava,<br />
dodatne poprodajne storitve in podobno,"<br />
našteva Mejaš.<br />
Pomemben je tudi čas začetka pogajanj.<br />
Za kupce velja, da naj začnejo s predlogi za<br />
ugodnosti čim prej, še preden pokažejo, da<br />
nameravajo blago kupiti; prodajalec bo s tem<br />
seveda zavlačeval, predvsem ga bo zanimalo, ali<br />
ste "resna" stranka. Eno izmed pomembnejših<br />
pravil je tudi, da pogajanja začnemo s pretiranim<br />
predlogom. Z začetnim predlogom boste<br />
pokazali svoje meje; pozneje dodatnega<br />
popuščanja prodajalca ne morete več iztržiti.<br />
Oba, tako kupec kot prodajalec, bosta tudi<br />
čakala, da nasprotna stran prva ponudi konkretni<br />
predlog, saj kakršenkoli ta že je, pomeni izgubo<br />
prednosti v pogajanjih. Pogosto je namreč tako,<br />
da ste pripravljeni plačati več od zahtevane cene,<br />
vendar prodajalec tega nikakor ne sme izvedeti.<br />
Pomembno je tudi, da vedno, kadar pri eni stvari<br />
popustimo, v zameno dobimo nekaj drugega.<br />
Zato moramo poznati tudi vrednost dodatkov<br />
in posameznih storitev. Prav tako je dobro, da si<br />
med pogajanji delamo zapiske o dosežkih, da na<br />
koncu ne bi bilo mučnih nesporazumov.<br />
Pogajanja o cenah storitev<br />
Pri storitvah je nekoliko drugače. Mojstri, ki i<strong>maj</strong>o<br />
veliko dela, dobre reference in uživajo ugled, se<br />
ne bodo hoteli pogajati za ceno svoje storitve.<br />
"Pri storitvah je recimo nemogoče uveljavljati<br />
popust na količino, saj bo obrtnik, ki kaj da nase,<br />
hotel ohraniti svojo ceno. Zato je treba pridobiti<br />
natančno specifikacijo del, ne le da na primer<br />
piše 'polaganje ploščic' - toliko in toliko. Morda<br />
boste naleteli na negodovanje, saj specifikacij<br />
obrtniki ne marajo, ker ponujajo možnost za<br />
pogajanja. Kot vidimo, je tudi pri storitvah treba<br />
nujno raziskati ponudbo na trgu," opozarja<br />
Mejaš.<br />
Najpogostejše napake<br />
Pogajanja i<strong>maj</strong>o svoje zakonitosti, zato je treba<br />
paziti na nekaj temeljnih napak, ki jih delamo pri<br />
pogajanjih.<br />
Postavimo pretirane zahteve, zato se druga stran<br />
umakne, ker je užaljena. Tudi če nato poskušamo<br />
umakniti oziroma omiliti zahteve, je že prepozno<br />
in zbujamo vtis, da nismo resni.<br />
Ne vzamemo si dovolj časa za nakup, za<br />
temeljito raziskavo alternativne ponudbe in<br />
priprave na pogajanja. Z dobro obveščenostjo<br />
in če se nam z nakupom ne mudi pretirano,<br />
lahko sami oblikujemo ponudbo in predlagamo<br />
prodajalcu, naj nas pokliče, če bo pripravljen<br />
prodati po naših pogojih.<br />
Nepripravljenost na "nasprotna" vprašanja; ko se<br />
začnemo pogajati glede nakupa, moramo biti<br />
pripravljeni na prodajalčevo vprašanje: "Kaj bi<br />
pa vi želeli?" Takrat moramo znati argumentirati,<br />
zakaj in kako pričakujemo neko ugodnost.<br />
Prodajalec bo tako prej popustil, kot če ga<br />
pridemo samo stiskat ali preizkušat srečo.<br />
Napaka je, da doživljamo pogajanja kot<br />
izsiljevanje; izsiljevanje vsebuje grožnjo, prodaja<br />
ali nakup pa je le neka igra, ki ima nenapisana<br />
pravila, vezana na našo kulturo.<br />
Pomanjkljivo branje neverbalnih znakov<br />
komunikacije; obe strani skrivata skrajne meje.<br />
Izkušeni prodajalci izražajo stisko tudi takrat, ko<br />
za to ni nobenega razloga - odigrajo mejo. In<br />
spet smo pri pomembnosti dobre raziskanosti<br />
ponudbe in ozadja.<br />
Vir: Moje finance, februar <strong>2009</strong>. avtorica: Stela Mihajlovič<br />
20 21
Vici<br />
Vici<br />
Kmetica na tržnici prodaja<br />
kure. Gospodinja pride k<br />
pultu, pretipa vse kure nato<br />
pa odide dalje. Kmetica<br />
se glasno jezi in se obrni<br />
k naslednji stranki: "Vidite<br />
kakšni so. Vse prešlatajo, nato<br />
pa nič ne vzamejo!"<br />
"Ja, poznam to pesem" se<br />
oglasi stranka. "Doma imam<br />
dve hčeri godni za poroko!"<br />
Janez sedi za šankom in se zapija.<br />
Pride prijatelj in ga vpraša, kaj je<br />
narobe. "Bratu sem dolžan 10.000<br />
eurov, pa vidim, da mu ne bom<br />
mogel vrniti. Zato se sekiram,<br />
najrajši bi se obesil....". Prijatelj<br />
svetuje : "Ti njemu lepo povej, da mu<br />
ne moreš vrniti, pa naj se on sekira !"<br />
Turist iz Evrope na popotovanju<br />
po Ameriki. Zaustavil se je v<br />
<strong>maj</strong>hnem mestecu in vstopil v<br />
krčmo. Sedel je za mizo, naročil<br />
kavo in si prižgal cigaro. Med<br />
opazovanjem ljudi v lokalu je<br />
spuščal kolobarje dima. Naenkrat<br />
je k njemu pristopil Indijanec in<br />
mu grozeče rekel:<br />
"Še eno tako pripombo pa ti<br />
bom skalp potegnil z glave!"<br />
V kupeju vlaka so nad sedeži nameščene velike<br />
škatle in ko jih sprevodnik zagleda se obrne k<br />
Janezu in mu reče:<br />
"Te škatle ne sodijo v potniški, ampak v tovorni<br />
vagon. Takoj jih odnesite v za to namenjen<br />
vagon na začetku vlaka!"<br />
"Ne bom! Nikamor jih ne bom odnesel!" se je<br />
uprl Janez.<br />
Na naslednji postaji je do Janeza prišel<br />
sprevodnik v spremstvu policistov.<br />
"Škatle takoj odnesite v tovorni vagon!" mu<br />
ukaže policist.<br />
"Ne bom!" še vedno vztraja Janez.<br />
"In zakaj ne?" zanima policista.<br />
"Ker so škatle last mojega prijatelja Aleša, ki<br />
sedi nasproti mene."<br />
Policist se obrne proti Alešu in mu reče:<br />
"In zakaj ne odnesete škatelj v tovorni vagon?"<br />
"Ker mi ni nihče rekel!" mu vrne Aleš.<br />
Geslo nagradne križanke pošljite skupaj s svojimi podatki po<br />
navadni ali elektronski pošti (anka.veternik@ozs.si). Izžrebali<br />
bomo nagrado, ki jo prispeva cvetličarna Danica.<br />
KROP, RALIJAN, ENKA, SANI, BIFE, BRANIK, TEODORA, ALEKO, ELEAT, ŽELEZAN, LEM,<br />
OBUP, CŠ, EK, KLORID, KOŠ, OTAKAR, ROGOŽA, BRV, BIK, SAFIR, JOTA, SALTO, GA, ETOLI,<br />
22<br />
IVO, MO, KERATIN, PLISE, TH, NARIV, UHAN,INA, LITIJČANI, VINICA, NACIJA, KAMIN,<br />
TKALEC. Geslo križanke: E - FOTOLAB<br />
23
REŠITVE PRILAGAJAMO VAŠIM<br />
POSLOVNIM IZZIVOM<br />
Abanka Vipa d.d., Slovenska 58, 1517 Ljubljana, Slovenija<br />
Poslovni paket z izbiro ugodnosti po vaših željah<br />
Za podjetja in samostojne podjetnike smo pripravili sodoben poslovni paket, ki ga lahko prilagodite<br />
svojim željam in potrebam. Transakcijski račun dopolnite še z najmanj štirimi dodatnimi storitvami in<br />
si po meri sestavite paket¹ številnih ugodnosti, kot so:<br />
• vodenje transakcijskega računa 12 mesecev brezplačno,<br />
• programski paket + 12 mesečnih nadomestil za uporabo elektronske banke Abacom brezplačno²,<br />
• elektronski nalogi prek elektronske banke Abacom med imetniki transakcijskih računov v Abanki<br />
6 mesecev brezplačno,<br />
• najemnina za terminal POS 6 mesecev brezplačno + papirni trakovi brezplačno,<br />
• 50 % nižji stroški prve odobritve limita na transakcijskem računu ali kratkoročnega kredita³,<br />
• obrestna mera za nenamenski depozit nad 91 dni v višini najmanj 2.000 EUR ugodnejša od redne<br />
ponudbe,<br />
• pristopnina k pregledu poslovnega sodelovanja in njegova uporaba brezplačno,<br />
• vrečke za polog gotovine v dnevno-nočni trezor brezplačno.<br />
Ponudba poslovnega paketa velja od 1. 1. <strong>2009</strong> do 30. 6. <strong>2009</strong>.<br />
Dodatne informacije o ponudbi vam bomo z veseljem posredovali vsak delavnik od 9. do 12. in od 14. do 17. ure.<br />
Kontaktna oseba v poslovalnici Tržič je Natalija Švab, telefon (04) 59 81 712, e-naslov natalija.svab@abanka.si.<br />
1<br />
Ponudba je paketna. Prihranki ne veljajo za posamične storitve. Podjetje ali samostojni podjetnik lahko ugodnosti poslovnega<br />
paketa izkoristi le enkrat. 2 Kvalificirano digitalno potrdilo na zaščitni kartici in čitalnik zaščitnih kartic nista vključena v<br />
paket. 3 Banka si pridržuje pravico, da stranki, ki ne izpolnjuje pogojev, zavrne odobritev limita na transakcijskem računu ali<br />
kratkoročnega kredita.