Februar 2012 - Univerzitetni Klinični Center Ljubljana

INTERNO
Interno glasilo Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana, Februar 2012 | številka 01
TRIAŽIRANJE:
Bolnikom na urgenci
odslej informacija
o času čakanja
in stopnji nujnosti
INTERVJU
Ga. Erna Kos Grabnar:
»Medicinske sestre so
največkrat prva oseba
v stiku z bolnikom«
NAGRADNA
KRIŽANKA

KAZALO
10
22
3 UVODNIK
4 KDO SMO MI
Pacientom na urgenci odslej
informacija o času čakanja in
stopnji nujnosti
AKTUALNO
7 Finančni načrt: UKCL se srečuje z
zaostrenim položajem
9 Uspeh pri čakalnih dobah za CT in
MR preiskave
21 22
AKTUALNO
10 Intervju z go. Ernestino Kos
Grabnar: “Medicinske sestre so
največkrat prva oseba v stiku z
bolnikom”
12 Podelitev priznanj Republike
Slovenije za poslovno odličnost
13 Mednarodna konferenca Zdravstvo
brez meja
14 Kaj je celostna grafična podoba
podjetja in zakaj je pomembno, da
jo v UKCL dosledno uporabljamo?
15 Kateri zaposleni, ki se počutijo
bolne (prezentisti), niso na
bolniškem staležu, temveč delajo
UKCL SMO LJUDJE
17 Ogljikov monoksid - tihi ubijalec
19
UTRIP UKCL
Otroke s Pediatrične klinike so
20
razveselili že deseto leto zapored
30 let zbora dr. Bogdana Derča
20
s Pediatrične klinike v Ljubljani
Dobrodelni koncert za nakup
robotskega sistema za pripravo
21
zdravil
Donacija vrhunske
21
tekačice Petre Majdič
Zadnji dogodki na Nevrološki
22
kliniki: zaživel je razstavni prostor
Podelitev čeka Porodnišnici za
nakup ultrazvočnega aparata
22 Zahvala Boruta Pahorja
22 Mercator obdaril paciente na
Pediatrični kliniki
23 Vilma Novak – nominiranka za
Slovenko leta 2011
24 Tudi leto 2012 strokovno
uspešno in do pacientov prijazno
24 Brezplačno usposabljanje
zaposlenih v UKCL za večjo
osnovno računalniško pismenost
POGLED NAZAJ
25 Intricatum Extricatum Medicum
– Zavozlano razvozlano v
zdravniškem delu, 1692
PREBERITE
28 Naši zaposleni so botri indijski
deklici
POVEDALI SO
29 ANKETA - Kako si pomagate
krepiti odpornost v zimskih
mesecih, kaj so vaši skrivni
»recepti za zdravje«? Imate
kakšen naravni recept za
lajšanje prehladov in drugih
bolezni?
29 KAJ MENIJO O NAS
31 NAGRADNA KRIŽANKA
Vabimo vas,
da tudi vi
soustvarjate
naše glasilo
Tudi v letu 2012 je naša želja, da
bi zaposleni čim bolj sodelovali
pri vsebini glasila. Prispevke, obvestila
in fotografije, ki jih želite
objaviti v naslednji številki internega
glasila, nam pošljite v uredništvo
najkasneje do 10. marca
2012. V uredništvu si pridržujemo
pravico do krajšanja poslanih
prispevkov in izbora fotografij,
primernih za objavo. Prispevke
lektoriramo.
Prispevke in fotografije
nam pošljite na naslov
sabina.vrhnjak@kclj.si
Zaželena je pisava Arial (velikost
pike 12) in krajši prispevki, ki naj
ne bodo daljši od 2500 znakov s
presledki vred. Fotografije oddajajte
posebej (ne v besedilu) v digitalni
obliki (jpg, tif) in obvezno
navedite ime avtorja. Prispevkov
in fotografij ne honoriramo.

Uvodnik
V
letu 2012 smo soočeni z neprijetno situacijo na finančnem področju.
Finančni načrt za leto 2012 je napisan v skladu s pravili Ministrstva
za zdravje RS in predvideva izravnan rezultat, a se ob tem zavedamo,
da bo ob koncu leta takšno stanje – ne da bi se spremenila splošna situacija
v zdravstvu – težko doseči. Že več let se srečujemo z ostrimi rezi v sredstva,
namenjena za zdravstvo, konec leta 2011 pa se je stanje dodatno poslabšalo
zaradi sprejetih ukrepov Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije in
Ministrstva za zdravje RS. Ti ukrepi zmanjšujejo cene naših programov za
več kot 10 milijonov evrov na letni ravni. Hkrati je bil preko nacionalnega
razpisa del relativno dobro ovrednotenih programov prenesen na zasebnike.
mag. Simon Vrhunec,
generalni direktor UKCL
UKC Ljubljana se s temi ukrepi ne more sprijazniti in bo naredil vse, da se ne
bi uveljavili, dodaten zagon in podporo pa sta nam dala tudi naša najbolj
pomembna organa – Svet UKC Ljubljana kot naš nadzorni organ in Svet pacientov
kot naše najvišje posvetovalno telo.
»Zaskrbljeni smo, ker je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije v nacionalnem
razpisu za leto 2012 UKC Ljubljana odvzel 30 odstotkov programa in
ga dodelil nekaterim zasebnim izvajalcem. UKC Ljubljana ima za ta področja
vrhunski kader in opremo ter zagotavlja najboljšo oskrbo za paciente. Z
odvzemi programov in posledičnim nižanjem sredstev se UKC in pacientom
jemlje možnost ohranjanja najvišje strokovne ravni oskrbe,« je denimo javno
opozorila predsednica Sveta pacientov, ga. Elizabeta Bobnar Najžar.
Ne glede na neugodno stanje smo si v UKCL tudi letos zadali finančni načrt
izredno natančno izdelati, glede na prejšnja leta pa smo ga še dopolnili.
Dodali smo skupne prioritete kot primer obvladovanja stroškov dela, skupne
cilje in cilje posameznih organizacijskih enot po modelu uravnoteženih
kazalnikov in kazalnikov uspešnosti, s katerimi bodo redno spremljali uspešnost
uresničevanja načrtovanih ciljev.
Ne glede vso situacijo ostaja zaveza Univerzitetnega kliničnega centra Ljubljana
enaka kot doslej. Državljanom Republike Slovenije – zavarovanim
osebam ZZZS – smo dolžni zagotavljati enako dostopnost kot v preteklosti.
To pomeni, da bo potrebno izvesti ves pogodbeno dogovorjeni program in
hkrati, ne glede na zniževanje cen, poskrbeti tudi za razvoj zdravstvenih
tehnologij in uvajanje novih programov. Verjamemo, da to zmoremo.
INTERNO
Interno glasilo Univerzitetnega
kliničnega centra Ljubljana
Februar 2012, številka 01
Univerzitetni klinični center Ljubljana
Zaloška c. 2, 1550 Ljubljana, Slovenija
Glavni urednik: mag. Simon Vrhunec
Odgovorna urednica:
Sabina Vrhnjak, univ. dipl. nov.
Uredniški odbor:
• prof. dr. Brigita Drnovšek-Olup,
dr. med., višja svetnica
• Erna Kos Grabnar, viš. med. ses.
• Darinka Klemenc, dipl. m. s.
• Meta Valentinčič Vesel, univ. dipl. prav.
• prof. dr. Helena Meden Vrtovec,
dr. med., višja svetnica
• Ksenija Ševerkar, univ. dipl. ekon.
• Biserka Marolt Meden, univ. dipl. soc.
• Polona Lečnik Wallas, univ. dipl. soc.
• Blanka Šetinc
Lektoriranje :
Abecednik, intelektualne storitve,
Miha Knavs, s.p.
Fotografije: Jolanda Kofol in drugi;
fotografija na naslovnici: Matjaž Žnidaršič
Oblikovanje: Ana Vedlin
Tisk: Grafika Gracer d.o.o.
Naklada: 3.000
Glasilo v elektronski obliki na:
http://www3.kclj.si
03

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak
Pacientom na urgenci
odslej informacija
o času čakanja
in stopnji nujnosti
V urgentnem bloku UKCL bodo tako na kirurškem delu
urgence kot tudi na internistični prvi pomoči s pomočjo
triažiranja pacientom podali informacijo o času
čakanja od prihoda in stopnji nujnosti – informacije
so na IPP že vidne na zaslonih na hodnikih
stopnja nujnosti (rdeča, oranžna, rumena,
zelena ali modra – razlaga barv
je v tabeli). »Z uvajanjem informacij o
dolžini in vsebini čakanja želimo svojim
pacientom zagotoviti predvsem
bolj humano in prijazno okolje, saj se
zavedamo, da je čakanje, še posebej če
si bolan, neprijetno,« pove Stanka Košir,
vodja urgentnega kirurškega bloka
UKCL. Poleg informacije o čakanju
bodo namreč pacientom za krajšanje
čakanja na voljo tudi izobraževalne in
sprostitvene vsebine.
Kdo smo mi
v sodobni obravnavi
urgentnih pacientov je, da
»Trend
ob prihodu na urgentni oddelek
čim prej oceni pacientovo stanje
zdravstveni delavec in določi nujnost
obravnave. Tem trendom želimo slediti
tudi v urgentnem bloku UKCL,«
pove asist. mag. Hugon Možina, vodja
Internistične prve pomoči (IPP) Interne
klinike. Celotni urgentni blok,
kamor poleg IPP sodi Urgentni kirurški
blok Kirurške klinike, namreč uvaja
določitev nujnosti za pacienta tudi
»navzven«, za čakajoče paciente. Ti
bodo prek informativnih zaslonov,
postavljenih na hodnikih urgentnega
bloka, lahko spremljali informacije o
času čakanja od njihovega prihoda,
o stopnji nujnosti obravnave, na zaslonih
pa se vrtijo tudi informativne,
zdravstveno-vzgojne vsebine in sprostitveni
program.
04
Uvajanje triažiranja oziroma določitve
stopnje nujnosti v urgentnem bloku
sicer ni novost; že februarja lani je bil
organiziran prvi tečaj za medicinske
sestre o triaži pri sprejemu urgentnega
pacienta. Na zaslonih, nameščenih
po hodnikih urgentnega bloka, bodo
pacienti odslej lahko prebrali informacijo
o času čakanja od posameznikovega
prihoda, z barvo bo označena
Za uvedbo triažiranja so si prizadevali tako na kirurškem delu urgence
kot tudi na IPP. Na fotografiji (od leve proti desni): Maruša Brvar,
glavna medicinska sestra IPP, Veronika Mirtič, vodja zdravstvene
administracije na IPP, Majda Cotič Anderle, koordinator za kakovost
na Interni kliniki, Stanka Košir, vodja kirurškega urgentnega bloka,
asist. mag. Hugon Možina, dr. med., predstojnik IPP.

Kaj je triažiranje?
Na IPP so informacije o čakanju pacientov
že na voljo; pacienti na zaslonu vidijo
sebe in svojo skupino ogroženosti
glede na vnaprej narejeno triažiranje.
Triažiranje pomeni, da diplomirana
medicinska sestra takoj ob sprejemu
oceni in dokumentira pacientovo stanje
ter določi stopnjo nujnosti obravnave
glede na pet triažnih kategorij
(če diplomirana medicinska sestra potrebuje
posvetovanje z zdravnikom, se
z njim posvetuje). »Uvedba triažiranja
je za paciente veliko bolj varna. Za vsakega
posameznika takoj ob sprejemu
določimo natančno stanje po triažni
lestvici, celoten proces obravnave za
pacienta je tako izboljšan,« pove Marija
Brvar, glavna medicinska sestra IPP.
Na IPP so za paciente pripravili sistem,
ki omogoča anonimnost pacientov. Na
zaslonu je zapisana pacientova identifikacijska
številka, isto številko pa
pacient dobi tudi na zapestnici,
ki jo ima na zapestju
ves čas obravnave. Prek
številke na zaslonu pacient
vidi čas svojega čakanja
in – prek barve – tudi stopnjo
nujnosti obravnave.
»Ponavadi se zgodi, da bi
bili radi pacienti obravnavani
čim prej, zato se nam
zdi sistem, prek katerega
bodo vedeli, v kateri stopnji
nujnosti so, izjemno
pozitiven. Če ima nekdo
manjšo rano, na drugi
strani pa je nekdo ali več
takih, ki imajo zastoj dihanja,
je povsem normalno,
da prvi čaka dlje. V
tujini ljudje čakajo na
urgenci tudi po dva dni,
a to tudi razumejo in
sprejemajo,« pove asist.
mag. Hugon Možina.
OSEBNI STIK
S PACIENTI
BO ŠE VEDNO KLJUČEN
Sogovorniki pravijo, da bo sistem
triažiranja in obveščanja pacientov
o stopnji nujnosti izredno izboljšal
informiranost pacientov in nekoliko tudi
olajšal delo zaposlenih. Vsi poudarjajo, da
bo še vnaprej na prvem mestu osebni stik
z bolniki. »Velikokrat se nam zgodi, da bi
bolnik, ki si je morda zgolj opraskal prst,
rad bil na vrsti takoj in ne čakal 3-4 ure.
Zagotovo je v takem primeru potrebno
prijazno pojasnilo,« meni prof. Matjaž
Veselko, predstojnik KO za travmatologijo
Kirurške klinike. Sogovorniki ob tem
opozarjajo, da bi pacienti lahko bili
velikokrat obravnavani tudi na primarni
ravni, a enostavno pridejo na urgenco UKC
Ljubljana in so nezadovoljni, ker čakajo
dlje kot ostali.
Ob vpisu je stanje vsakega poškodovanca v Urgentnem kirurškem bloku
ocenjeno glede na nujnost in razvrščeno v spodaj navedene triažne skupine:
BARVA
Triažna
oznaka
TAKOJŠNJI
ZELO NUJNI
NUJNI
STANDARDNI
Čas do
pregleda
pri zdravniku
O minut
10 minut
60 minut
120 minut
Poškodovanci, katerih
zdravstveno stanje ...
… zahteva takojšnje
ukrepe za ohranitev /
povrnitev življenjskih
funkcij (oživljanje).
… je tako resno, da bi bilo
brez hitre pomoči njihovo
življenje ogroženo.
… je resno in potrebujejo
prednostno obravnavo pri
zdravniku.
… ne zahteva takojšnjih
nujnih ukrepov.
PRIMERI
- zastoj dihanja
- srčni zastoj
- nezavesten poškodovanec
- epileptični status
- huda krvavitev iz velikih žil
- poškodba hrbtenice z
ohromelostjo udov
- zlom stegnenice
- zaustavljena huda
krvavitev iz velikih žil
- izpahi sklepov
- amputacije prstov
- splošno oslabeli
- manjše rane
- neogrožujoče poškodbe
prsnega koša in trebuha
- poškodbe zapestja
VRSTNI RED PREGLEDA
JE ODVISEN OD
NUJNOSTI STANJA
IN NE OD VRSTNEGA
REDA PRIHODA!
Navedeni časovni
normativi so delovni
cilji in niso strokovni
standardi oskrbe poškodovancev!
V primeru
množičnih nezgod
oziroma večjega števila
poškodovancev se časi
do pregleda lahko
podaljšajo!
Kdo smo mi
NENUJNI
več kot
240 minut
… je že daljše časovno
obdobje nespremenjeno.
- stare poškodbe
- poškodbe, ki so bile oskrbljene
drugod
- ognojki
Preglednico je odobril
Strokovni svet UKC.
* Povzeto in prirejeno po »The
Canadian E. D. Triage and
acuity scale« in po »Emergency
Triage«Manchester Triage Group.
05

V Urgentnem kirurškem
bloku Kirurške klinike bodo
poškodovancem delili številke.
Kdo smo mi
V urgentni travmatološki ambulanti je
število pacientov, ki jih obravnavajo
letno, precej višje kot na IPP, ker gre
za poškodovance, ki pridejo neposredno
v Urgentni kirurški blok, so torej
brez napotnic. Razpon pacientov je
velik – sprejemajo vse od najmlajših
do najstarejših pacientov. Težje poškodovance
triažirajo/določijo stopnjo
nujnosti že na terenu, medtem
ko lažje poškodovane triažirajo na
urgenci. Vse poškodovane paciente,
med katerimi je razpon čakanja zelo
raznolik, bodo prek zaslonov in plakatov
obveščali o njihovi čakalni vrsti
ter stopnji nujnosti. »Ker je sistem zapestnic
za ogromno število poškodovanih
pacientov težje izvedljiv, bomo
na kirurškem delu urgence pacientom
razdelili nalepke s številko, ki jo bodo
potem našli na zaslonu skupaj z barvo,
ki določa stopnjo nujnosti,« pove
Stanka Košir. Medtem ko pacienti, ki
so sprejeti na travmatologiji, napotnic
nimajo, na IPP sprejemajo predvsem
paciente, ki so bili že obravnavani na
primarni ravni. Gre za paciente iz vse
Slovenije, veliko pacientov pa je napotenih
iz ambulante Splošne nujne medicinske
pomoči Zdravstvenega doma
Ljubljana, ki ima prostore v neposredni
bližini urgentnega bloka UKCL.
Trendu, da se na urgentnem oddelku čim prej oceni pacientovo stanje in določi nujnost
obravnave, smo se pridružili tudi v urgentnem bloku UKCL. Ob zaslonu asist. mag.
Hugon Možina, vodja Internistične prve pomoči (IPP) Interne klinike.
06
Triažiranje pomeni, da diplomirana medicinska sestra takoj ob sprejemu oceni
in dokumentira pacientovo stanje in določi stopnjo nujnosti obravnave.

Lani smo v UKCL prvič pripravili finančni
načrt za dve leti. Prvič po
dolgih letih je bil finančni načrt
pripravljen že pred začetkom leta, na
katerega se je nanašal. V zaostrenih
razmerah gospodarske recesije je bilo
to zelo pomembno, saj je bila tudi na
ta način organizacijskim enotam dana
informacija o resnosti ekonomskih problemov,
s katerimi se soočata zdravstvo
in UKCL kot največja in najpomembnejša
zdravstvena ustanova v Sloveniji. Še posebej
pa je bilo to pomembno zato, ker
je bila z decentralizacijo odgovornost za
stabilno poslovanje prenesena na organizacijske
enote in njihova vodstva.
Proces priprave finančnega načrta
UKCL za leto 2012 smo še izpopolnili.
Določili smo:
• skupne prioritete (kot na primer
obvladovanje stroškov dela);
• skupne cilje in cilje posameznih
organizacijskih enot po modelu
uravnoteženih kazalnikov (BSC –
Balanced Scorecard);
• kazalnike uspešnosti, s katerimi
bomo redno spremljali uspešnost
doseganja načrtovanih ciljev (na
ravni UKCL, klinik in kliničnih
oddelkov).
Ksenija Ševerkar
Finančni načrt:
UKCL se srečuje z
zaostrenim položajem
Letošnji finančni načrt zaznamuje dejstvo, da se kljub
nekaterim sicer ugodnim gospodarskim kazalnikom
razmere poslovanja UKCL še zaostrujejo.
Tisto, kar posebej zaznamuje letošnji
finančni načrt, je dejstvo, da se kljub
nekaterim sicer ugodnim gospodarskim
kazalnikom razmere
poslovanja UKCL še
zaostrujejo. Že v letih
2009 in 2010 sta Zavod
za zdravstveno zavarovanje
Slovenije (ZZZS)
in Ministrstvo za zdravje
Republike Slovenije sprejela
varčevalne ukrepe, ki
so UKCL cene znižali za
več kot deset odstotkov.
Posebej zaskrbljujoče je
bilo zmanjšanje sredstev
za terciarno dejavnost,
in sicer za pet odstotkov. UKCL se je tem
ukrepom uspešno prilagajal. Z organizacijskimi
ukrepi smo obvladovali stroške
dela, zniževali stroške
Vizija UKCL je ostati
najkakovostnejša in
varna bolnišnica, želeno
mesto zdravljenja za
bolnike, motivirajoče
delovno okolje za
zaposlene, privlačno
mesto izobraževanja
zdravstvenih
strokovnjakov in
središče sodobnih
raziskav, ki bo
pritegnilo in zadržalo
najboljše raziskovalce.
nezdravstvenih materialov
in storitev ter
uveljavili financiranje
za nekatere programe,
ki smo jih izvajali
že prej. Leta 2011 smo
se soočili z izjemno
slabo plačilno sposobnostjo
ZZZS, ki je sredi
leta za tri odstotke
znižal prilive in na
koncu leta zamaknil
akontacije v nasle-
Aktualno
Tabela : Skupaj bolniki UKC Ljubljana
Plan 2011
Ocena realizacije
Indeks
Plan 2012
2011
03 : 02 03 : 01
HOSPITALNI BOLNIKI
SKUPAJ BOLNIKI UKC 100.684 102.989 96.640 93,8 96,0
ZZZS bolniki 99.684 102.327 95.640 93,5 95,9
SPP bolniki 99.316 102.013 94.911 93,0 95,6
število uteži 165.345 167.769 158.668 94,6 96,0
povprečna utež na SPP bolnika 1,66 1,64 1,67 101,7 100,4
Pedopsihiatrija 85 80 85 106,3 100,0
Transplantacije 283 234 239 102,1 84,5
Nacionalni razpis 405
Bolniki - ostali plačniki 1.000 662 1,000 151,1 100,0
SPECIALISTIČNA AMBULANTNA DEJAVNOST - OBISKI
SKUPAJ 774.542 747.809 769.340 102,9 99,3
SKUPAJ ZZZS 768.542 745.972 763.340 102,3 99,3
OSTALI PLAČNIKI - obiski 6.000 1.837 6.000 326,6 100,0
07

Aktualno
dnje leto. To je vplivalo na poslabšanje
plačilne sposobnosti UKCL. Da bi zagotavljali
sredstva za plače, smo se morali
tudi v UKCL z dobavitelji dogovarjati za
podaljšanje plačilnih rokov.
Cilj uravnoteženega poslovanja
bo težko izpolniti
Za še bolj kritično stanje sta konec leta
2011 poskrbela Ministrstvo za zdravje
Republike Slovenije in ZZZS. Sprejeti
ukrepi namreč zmanjšujejo cene naših
programov za več kot deset milijonov
evrov na letni ravni, hkrati pa je bil
prek nacionalnega razpisa del sicer relativno
dobro ovrednotenih programov
prenesen na zasebnike. UKCL se s temi
ukrepi sicer ne more sprijazniti in bo
naredil vse, da se ne bi uveljavili, kljub
temu pa ti ukrepi napovedujejo, da bo
leto 2012 še toliko bolj težko in da bo
težko izpolniti cilj uravnoteženega poslovanja.
Finančni načrt sicer za konec
leta predvideva izravnan rezultat, a
če do sprememb ne bo prišlo, se UKCL
obeta 13,9 milijona evrov izgube, je ob
predstavitvi finančnega načrta na svetu
UKCL poudarilo vodstvo.
Letni cilji UKCL za leto 2012
V UKCL smo z namenom izboljšanja
korporativnega upravljanja (uspešnosti
in učinkovitosti dela) začeli z uvajanjem
uravnoteženega sistema kazalnikov
uspešnosti po štirih vidikih:
• Vidik pacientov in drugih odjemalcev:
varna in uspešna obravnava
pacientov, izpolnjevanje potreb in
pričakovanj pacientov in drugih
odjemalcev storitev, zadovoljni
pacienti;
• Finančni vidik: UKCL je neprofitni
zavod in si prizadeva poslovati
uravnoteženo (odhodki ne presegajo
prihodkov), kar je povezano z
učinkovitim obvladovanjem odhodkov
in prihodkov;
• Vidik poslovnih procesov: izboljšanje
korporativnega upravljanja in
organizacije dela, notranje učinkovitosti
ter uspešnosti procesov, razvoj
in uvajanje sodobnih načinov
zdravljenja, izdelava in uvajanje
protokolov oziroma kliničnih poti,
večanje deleža dnevne hospitalizacije
in drugih oblik
specialističnega in
subspecialističnega
ambulantnega
zdravljenja, učinkovita
in celovita
informacijska podpora,
dograjevanje
sistema notranjih
kontrol;
• Vidik učenja in
rasti: izboljšanje
usposobljenosti
in motiviranosti
zaposlenih, razvoj
strateških znanj,
spodbujanje inovativnosti,
hiter prenos
znanj v prakso.
Usposobljeni in motivirani
zaposleni UKCL skupaj z učinkovito
organiziranimi in izvajanimi procesi
ter z informacijsko podporo zagotavljajo
uspešno obravnavo pacientov
(izidi zdravljenja, zadovoljstvo pacientov)
ob sprejemljivih stroških, sprejemljivem
času in ustrezni kakovosti.
To velja tudi za zadovoljevanje ostalih
odjemalcev storitev UKCL.
V ta namen smo v skladu z usmeritvami
postavili deset ključnih letnih ciljev
UKCL. Za cilje smo vzpostavili kazalnike
in ciljne vrednosti kazalnikov za
leto 2012, s katerimi bomo spremljali
uspešnost uresničevanja ciljev. Cilji in
kazalniki so zgrajeni tudi za nižje organizacijske
ravni UKCL (klinike, KO).
Kazalnike bomo spremljali mesečno
oziroma letno in na ravni UKCL, klinik
in KO. Izvajali bomo tudi primerjave
oziroma »benchmarking« med klinikami
in s primerljivimi zdravstvenimi
ustanovami po dejavnostih na državni
in mednarodni ravni.
V LETU 2012
UKCL NAČRTUJE:
• prijavo na natečaj za priznanje
Republike Slovenije za poslovno odličnost
(pridobitev bronaste medalje – interval
točk 350–400);
• nadaljevanje pridobivanja ISO-standarda
9001/2008 za celoten UKCL (predvidena
je prva predpresoja);
• nadaljevanje pridobivanja mednarodne
akreditacije Det Norske Veritas – DNV
(standard Niaho) za UKCL kot celoto;
• razvoj in uvedbo novih kliničnih poti;
• stroškovno analizo SPP in procesov.
Načrt delovnega programa
UKCL bo v letu 2012 izvajal zdravstvene
storitve po posameznih dejavnostih
na podlagi načrtovanega delovnega
programa iz letne pogodbe z ZZZS, nacionalnega
razpisa ZZZS in za ostale
plačnike.
Za leto 2012 načrtujemo, da bo 96.640
bolnikov sprejetih v bolnišnično oskrbo
in 769.340 bolnikov v specialistično
ambulantno obravnavo.
V letu 2012 je delovni program
specialistično-ambulantnih storitev
manjši v primerjavi z načrtom leta
2011, in sicer za 183 tisoč točk oziroma
za 5000 obiskov zaradi uvedbe novih
standardov, po katerih se določene
storitve prikazujejo posebej (biopsija
horionskih resic, amniocinteza, medikamentozni
splav, operacije karpalnega
kanala, zdravljenje starostne degeneracijske
makule).
08

mag. Darja Jereb
Uspeh pri čakalnih dobah
za CT in MR preiskave
Januarja 2012 so čakalne dobe za MR in CT preiskave v skladu s
Pravilnikom, in sicer so pacienti z napotitvijo pod hitro na vrsti
v 3 mesecih, z napotitvijo pod redno so na vrsti v 6 mesecih.
Julija 2010 je na podlagi petega
odstavka 15. člena Zakona o pacientovih
pravicah minister za
zdravje izdal Pravilnik o najdaljših dopustnih
čakalnih dobah za posamezne
zdravstvene storitve in o načinu vodenja
čakalnih seznamov. Zavod za zdravstveno
zavarovanje Slovenije je ob
tem Pravilniku uvedel tudi nov model
plačevanja CT in MR preiskav, in sicer z
Aneksom št. 1 k Splošnemu dogovoru
za pogodbeno leto 2010. Poleg tega
smo izvajalci radioloških storitev oktobra
2010 od ZZZS prejeli vsebinska in
tehnična navodila za izmenjavo specifikacij
CT in MR preiskav. V letu 2011 so
se na Kliničnem inštitutu za radiologijo
(KIR) srečali s problemom nepopolnih
ambulantnih napotnic naročnikov teh
radioloških preiskav. Zato so uvedli
kontrole in zavračali nepopolne napotnice.
Postopno so začeli tudi z uvajanjem
PACS/RIS sistema. V RIS sistemu
so predvidena polja za vse specifikacije
CT in MR preiskav, ki so osnova za ob-
račun oz. plačilo opravljenih CT in MR
preiskav, ki jih plača ZZZS. V letu 2011
smo imeli tudi inšpekcijske nadzore in
izredni nadzor Ministrstva za zdravje
v zvezi z vodenjem čakalnih dob za MR
otroke v anesteziji.
Januarja 2011 so bile čakalne dobe na
KIR daljše od dopustnih čakalnih dob,
in sicer je bila čakalna doba za MR
nevrološkega sistema in za MR skeleta
več kot eno leto. Januarja 2012 so
čakalne dobe za MR in CT preiskave v
skladu s Pravilnikom, in sicer so pacienti z
napotitvijo pod hitro na vrsti v 3 mesecih,
z napotitvijo pod redno so na vrsti v 6
mesecih. V primeru, da želijo pacienti
čakati čez dopustno čakalno dobo,
podpišejo soglasje.
Decembra 2011 je bil izveden
tudi redni nadzor, ki je
bil namenjen preverjanju
izvajanja Pravilnika o
najdaljših dopustnih čakalnih
dobah. Nadzor je bil opravljen
na Kliničnem inštitutu za
radiologijo, Interni kliniki-
KO za kardiologijo, Kliniki za
ORL, Stomatološki kliniki in
Ginekološki kliniki. Na vseh
klinikah so se čakalne dobe
skrajšale, v nadzoru je bil
ugotovljen opazen napredek
pri vodenju čakalnih
knjig in nadzorniki niso
odkrili nepravilnosti. Vsem
sodelavcem se zahvaljujem za dobro
opravljeno delo in upam, da bodo
podobni rezultati tudi v letošnjem
letu.
Aktualno
V spodnji tabeli so podatki o opravljenih CT in MR preiskavah:
Delovni program ZZZS (ambulantni) Plan I-XII 2011 Realizacija I-XII 2010 Realizacija I-XII 2011
MR (magnetna resonanca) 6.000 5.667 7.166
CT (računalniška tomografija) 13.416 13.398 15.720
Prevečkrat se pozabi tudi na veliko število opravljenih CT in MR preiskav hospitaliziranim bolnikom.
Zato je v spodnji tabeli prikaz vseh opravljenih CT in MR preiskav na KIR v letu 2010 in 2011:
Ambulantni in hospitalni program Realizacija I-XII 2010 Realizacija I-XII 2011
MR (magnetna resonanca) 8.780 9.645
CT (računalniška tomografija) 24.521 25.298
09

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak
“Medicinske sestre so največkrat
prva oseba v stiku z bolnikom”
Intervju z go. Ernestino Kos Grabnar,
pomočnico generalnega direktorja za zdravstveno nego UKCL
Aktualno
Ernestina Kos Grabnar, pomočnica generalnega direktorja za zdravstveno
nego – glavna medicinska sestra UKCL, v naši bolnišnici »vodi« ogromno
skupino diplomiranih medicinskih sester, srednjih medicinskih sester in
babic. Sogovornica meni, da bolniki prav medicinskim sestram in babicam velikokrat
zaupajo stvari, ki se ne tičejo nujno zdravstvenega stanja, a so zanje
enako pomembne kot sama bolezen. »Tedaj lahko ena sama beseda, en sam
telefonski klic razreši bolnika velike stiske. Ne pozabimo: Lepa beseda je velikokrat
lahko najboljše zdravilo; še posebno v teh težkih časih,« izpostavi v
našem pogovoru.
Včasih se zdi, da na nacionalni ravni
zdravstvena nega ni ravno slišana.
Prav vi ste si prizadevali za vpeljavo
nacionalnih poklicnih kvalifikacij,
zdaj pa so aktualna prizadevanja za
klinične specializacije.
»Nacionalne poklicne kvalifikacije so
bile odlična priložnost za priznanje
višje strokovne usposobljenosti srednjih
medicinskih sester; vesela sem,
da smo jih uspešno vpeljali na treh
strokovnih področjih. Posamezniki, ki
so pridobili certifikate za ortopedske
tehnologe, zobozdravstvene asistente
in zdravstvene reševalce, so zelo
ponosni na svoja spričevala. Zdaj skupaj
z Zbornico zdravstvene in babiške
nege pripravljamo teren za začetek
kliničnih specializacij. Prepričani smo,
da bi medicinske sestre s poglobljenim
znanjem na določenem strokovnem
področju lahko odlično skrbele za paciente
s kroničnimi boleznimi, bile
odličen tim z zdravnikom anesteziologom,
zdravnikom intenzivistom itd.«
»Velika zgodba« glede medicinskih
sester v zdravstvu je tudi delitev
kompetenc znotraj posameznih poklicnih
skupin. Zakaj bi bila uvedba
kompetenc pomembna?
»Pri kompetencah gre za kompleksen
pojem: za splet znanja, zmožnost uporabe
znanja, splet sposobnosti, veščin,
osebnostnih lastnosti. Posameznik
pridobiva kompetence tako v formalnem
izobraževalnem sistemu kot skozi
sistem vseživljenjskega izobraževanja
in učenja. Zato bi bilo veliko laže, če
bi sistem nagrajevanja omogočil boljše
vrednotenje v povezavi z več pridobljenimi
kompetencami. Tega zdaj
ni. Ta hip imamo zbornični dokument
Poklicne aktivnosti in kompetence v
zdravstveni in babiški negi, imamo
različno vrednotena delovna mesta
od najmanj zahtevne ravni (negovalna
enota) pa vse do najzahtevnejše (intenzivna
terapija III. stopnje). V okviru
teh določil bomo definirali kompetence
na različnih delovnih mestih.
Način našega dela je timski, pri čemer
mora vsakdo poznati svoje naloge,
toda vodja tima je odgovoren, da delo
poteka varno in učinkovito.«
“Vedno znova
poudarjam, da so
ključni ljudje – motivirani,
pripadni zaposleni, ki radi hodijo v
službo in ki se zavedajo, da UKCL
brez njih ne zmore in da tudi oni brez
UKCL ne bi dosegli tega, kar so.”
Predsednik sindikata Fides, Konrad
Kuštrin, je v nedavnem intervjuju
za časopis Dnevnik izjavil, da so v
našem sistemu velik problem srednje
medicinske sestre, ki jih je doletela
največja krivica v plačni reformi.
Zakaj?
»Težko sodim, koga je ob uvedbi novega
plačnega sistema doletela največja
krivica. Dejstvo je, da sistem potrebuje
tako srednje kot diplomirane medicinske
sestre in da je, ko je govor o
denarju, le malokdo zadovoljen s svojo
plačo. V plačni skupini za medicinske
sestre so bile tako kot pri ostalih poklicnih
skupinah postavljene meje,
znotraj katerih se je, tako si predstavljam,
skušalo najti najboljša možna
razmerja. Kar se mi zdi nepravično in
10

vredno popravka, je nedvomno boljše
vrednotenje delovnih pogojev, to je
plačevanje triizmenskega dela za diplomirane
in za srednje medicinske sestre.
Prav delo v nočni izmeni je tisto,
ki ga moramo v bolnišnici prepoznati
kot ključno, in ki je sedaj v primerjavi s
plačevanjem dežurstev močno podcenjeno.«
Kaj pa pravite na nekatere izjave, da
je preveč diplomiranih medicinskih
sester, ki se ukvarjajo z vodenjem
in organizacijo. Kako je s številom
diplomiranih sester v UKCL?
»V UKCL imamo med izvajalci zdravstvene
nege 37 odstotkov diplomiranih
medicinskih sester, struktura
po enotah je zelo različna. Največji
delež diplomiranih medicinskih sester
je pričakovano v najzahtevnejših
enotah – v enotah intenzivne terapije
III. stopnje, v urgentni in operacijski
“Opazovala sem
ravnanje
medicinskih sester, ki so s svojim
profesionalnim in človeškim
pristopom preprečile številna,
tudi zelo neprijazna ravnanja
posameznikov. “
dejavnosti ter na področju anesteziologije.
To so področja, kjer smo priča
številnim novim tehnologijam, novim
postopkom diagnosticiranja in zdravljenja.
Diplomirane medicinske sestre
že prevzemajo in so tudi v prihodnosti
pripravljene prevzeti dodatne naloge
zdravnikov po vzoru drugih naprednejših
držav.«
Ernestina Kos Grabnar, glavna medicinska sestra UKCL, največ
priložnosti vidi na dveh področjih: v ljudeh in v organizaciji dela.
Medicinske sestre so v bolnišnicah
dejansko največ v stiku z bolniki.
Zakaj je tako zelo pomemben njihov
čut za človeka?
»Medicinske sestre so največkrat prva
oseba v stiku z bolnikom, ki vstopa v
zdravstveni sistem in nikoli več ni priložnosti
za popravek prvega vtisa. Ko
je človek bolan, si želi slišati spodbudnih
besed in pojasnil o tem, kaj se z
njim dogaja. Bolniki prav medicinskim
sestram in babicam velikokrat zaupajo
stvari, ki se ne tičejo nujno zdravstvenega
stanja, a so zanje enako pomembne
kot sama bolezen. Tedaj lahko
ena sama beseda, en sam telefonski
klic razreši bolnika velike stiske. Ne
pozabimo – lepa beseda je velikokrat
lahko najboljše zdravilo, še posebno v
teh težkih časih.«
11
Aktualno

Aktualno
mag. Peter Pustatičnik
Podelitev priznanj
Republike Slovenije
za poslovno
odličnost
UKCL se je za priznanje potegoval s
sistematičnim spodbujanjem stalnih
izboljšav, inovativnosti, ustvarjalnosti in
prenosa dobrih praks v svojem poslovanju
Sredi januarja je v Kongresnem centru
Brdo potekala slovesna podelitev
priznanj Republike Slovenije
za poslovno odličnost (PRSPO) za leto
2011. Slavnostni govornik je bil predsednik
Republike Slovenije dr. Danilo Türk,
ki je poudaril pomen univerzalne odličnosti
na vseh področjih delovanja družbene
sfere, še posebej pa pomembnost
odličnosti v poslovanju javnih ustanov
in podjetij v luči spodbujanja stalnih
izboljšav in inovativnosti kot temeljev
konkurenčnosti gospodarstva. Evropski
model poslovne odličnosti je uveljavljen
in v praksi dokazan model, ki ga odlične
evropske ustanove (tudi bolnišnice) uporabljajo
že več kot dve desetletji. Model
poslovne odličnosti v času gospodarske
krize še pridobiva pomen, saj na sistematičen
način pomaga, da podjetja dose-
Priznanje Republike Slovenije
za poslovno odličnost je
pomembno orodje Vlade
Republike Slovenije, s katerim
spodbuja izboljševanje in
kakovostnejše poslovanje
organizacij. Priznanje se
podeljuje od leta 1998 po vzoru
in merilih evropske nagrade za
odličnost (European Excellence
Award) iz Bruslja.
Slavnostni govornik na slovesnosti je bil predsednik
Republike Slovenije dr. Danilo Türk, ki
je poudaril pomen univerzalne odličnosti na
vseh področjih delovanja družbene sfere.
DEJAVNIKI
REZULTATI
zaposleni
rezultati -
zaposleni
voditeljstvo
strategija in
načrtovanje
partnerstva
in viri
procesi -
storitve
rezultati -
odjemalci/
pacienti
rezultati -
družba
ključni
rezultati
delovanja
MODEL EFQM -
dosežena ocena
UKCL v PRSPO 2011
(300 - 350 točk)
12

gajo trajnostne, izjemne in nadpovprečne rezultate na uravnotežen
način. To vključuje zadovoljstvo zaposlenih, strank
(pacientov), partnerjev, družbe, pa tudi finančne rezultate.
V letu 2011 je bilo na podlagi samoocenitvenih poročil v proces
ocenjevanja izbranih deset organizacij, med njim tudi
UKCL. Prijavitelji smo sledili novemu evropskemu modelu poslovne
odličnosti EFQM in matriki RADAR. To pomeni, da smo
morali dokazati sistematično spodbujanje stalnih izboljšav,
inovativnosti, ustvarjalnosti in prenos dobrih praks v svojem
poslovanju. PRSPO ima močan postavljen in uzakonjen
sistem, merila ter usposobljene ocenjevalce, zato so ocene
mednarodno priznane.
Izmed letošnjih finalistov je prejemnik najvišjega priznanja
za poslovno odličnost podjetje TPV, d. d., Novo mesto, ki
ustreza visokim merilom za podelitev priznanja Republike
Slovenije za poslovno odličnost. UKCL je dosegel oceno v
intervalu 300–350 točk, kar je spodbudna ocena. Pogoj za
bronasto priznanje je namreč doseganje intervala 350–400
točk. Pri vseh merilih (glej spodnjo shemo), razen pri ravnanju
z zaposlenimi, rezultatih z zaposlenimi in rezultatih s
pacienti, smo dosegli oceno v intervalu med 30 in 40 odstotkov.
Pri omenjenih treh področjih, kjer smo dosegli ocene v
Meta Vesel Valentinčič
Mednarodna
konferenca
Zdravstvo
brez meja
P
redvidoma maja bo v Festivalni dvorani na Bledu
mednarodna konferenca Zdravstvo brez meja, ki jo
organizira UKCL in poteka pod častnim pokroviteljstvom
predsednika Republike Slovenije dr. Danila
Türka. UKCL velja za vodilno zdravstveno institucijo v Sloveniji
in z več kot 7800 zaposlenimi spada med največje bolnišnice
v srednjeevropskem prostoru. V zdravstvu zagotavlja
storitve najvišje kakovosti, hkrati pa z izpolnjevanjem svojega
poslanstva skrbi za ustrezno informiranost pacientov in
izvajalcev zdravstvenih storitev o vseh pomembnih novostih
bodisi glede slovenskega bodisi evropskega zdravstva.
Oktobra 2013 bo začela veljati evropska smernica, ki ureja
pravice pacientov pri čezmejnem zdravljenju in omogoča
prost pretok pacientov, zdravstvenih storitev ter delavcev.
Spremembe, ki jih prinaša, bodo ključno vplivale na organizacijo
evropskega zdravstvenega sistema, zato sta osvetlitev
in razprava o novih dejstvih izjemno pomembni, saj bosta
pripomogli k razumevanju, iskanju ter zagotavljanju najkakovostnejših
storitev za paciente, obenem pa bo dvodnevna
konferenca omogočila učinkovite in predvsem lažje priprave
zdravstvenih delavcev na prihajajoče spremembe.
Konferenca, ki je namenjena predvsem vodstvom bolnišnic,
zdravstvenih zavodov, zavarovalnic, zdravilišč, lekarn in vseh
drugih ponudnikov storitev v zdravstvu, bo gostila mednarodno
priznane strokovnjake, s pomočjo katerih bodo razložene
ključne spremembe, novost pa bo osvetljena z različnih perspektiv.
Aktualno
UKCL je dosegel oceno v intervalu
300–350 točk, kar je spodbudna
ocena. Pogoj za bronasto priznanje
je namreč doseganje intervala
350–400 točk.
intervalu od 20 do 30 odstotkov, ima UKCL nekoliko več priložnosti
za izboljšanje kot pri ostalih šestih. Vodstvo UKCL je
že analiziralo poročilo, se dogovorilo o konkretnih ukrepih za
izboljšanje stanja in sprejelo odločitev, da se bo UKCL tudi v
letu 2012 prijavil na razpis za Priznanje Republike Slovenije
za poslovno odličnost 2012.
13

Aktualno
Služba za odnose z javnostmi , Ana Vedlin, grafična oblikovalka
Kaj je celostna grafična
podoba podjetja in
zakaj je pomembno,
da jo v UKCL dosledno
uporabljamo?
Celostna grafična podoba (kratko CGP) je korporativna
identiteta podjetja, ki izraža strategijo, vizijo in poslanstvo
podjetja ter utrjuje kulturo podjetja. Dodelana in
profesionalna podoba podjetja prinaša dodano vrednost
izdelkom in storitvam, prinaša prepoznavnost, ugled in
konkurenčno prednost ter vpliva na poslovne rezultate.
Logotip je sestavljen iz napisa in znaka. To je primarna
postavitev logotipa UKC v osnovni modri Pantone 2756 in
osnovni rdeči Pantone 185 barvi. Uporabljeni primarni font
(t.j. vrsta pisave) je URW News Bold Gothic.
Sekundarna postavitev logotipa s podnapisom v angleščini.
Podnapis uporabljamo v tujejezičnih aplikacijah. Le-ta je
napisan v sekundarni tipografiji, ki je Times New Italic.
CGP seveda ni samo primarni znak
(logo/logotip) podjetja, je še
marsikaj več. Predvsem gre za
celovito rešitev pojavnosti nekega podjetja
ali dejavnosti.
Celostna grafična
podoba je izdelana
kot priročnik, ki nam
omogoča uporabo v vsakem
trenutku, ko potrebujemo
elemente za pojavnost podjetja.
Osnova CGP je kvalitetno
oblikovan primarni znak oz. logotip,
kateremu oblikovalec definira obliko,
barve in razmerja med elementi, ki jih
vsebuje. Poleg logotipa CGP sestavljajo
tudi drugi, nič manj pomembnimi
elementi, kot so izbrana črkovna vrsta,
koorporativne barve, tipski dizajn poslovnih
vizitk, dopisnega lista, kuvert,
žigov, poslovne mape, obrazcev in ostalega
materiala, pomembnega za vizualno
podobo podjetja. Ko imamo enkrat
določene osnovne elemente CGP, jih
upoštevamo pri oblikovanju reklamnih
oglasov, brošur, katalogov, vabil, letakov,
označevanju na vozilih, oblikovanju
notranjih in zunanjih označevalnih
tabel, zastav, delovnih oblek, stojnic,
drobnih promocijskih materialov ...
Vsi novi elementi bi morali biti zasnovani
po danem priročniku, saj nam
le-ta prihrani čas in nepotrebne stroške,
hkrati pa nas reši slabih grafičnih
improvizacij, ki delajo naši ustanovi
dolgoročno škodo. Zato je pomembno,
da se tudi v UKC držimo pravil našega
CGP-ja, ki nam ga je zasnovala agencija
Pristop.
Tudi v terciarni
konfiguraciji veljajo
ista pravila kot v
primarni: vse tri
besede v logotipu so
oddaljene za šestino
višine znaka. Ena
šestina znaka pa je
tudi njihova velikost.
Ta varianta
logotipa se
uporablja
na okroglih
formatih:
medalje,
broške itd.
14

As. mag. Alenka Škerjanc
Kateri zaposleni, ki se počutijo bolne
(prezentisti), niso na bolniškem
staležu, temveč delajo?
Prospektivna raziskava na Kliničnem inštitutu za medicino dela, prometa in športa UKCL
V
prvi polovici preteklega leta
ste vsi zaposleni v UKCL prejeli
obsežen vprašalnik z naslovom
Prezentizem v UKCL. Spraševali smo
(se), zakaj velikokrat delamo, čeprav
se počutimo bolne. V visokem deležu
ste odgovorili na postavljena vprašanja,
zato najprej vsem iskrena hvala.
Iz odgovorov smo razbrali, da je bilo
leta 2010 več kot 80 odstotkov vseh
zaposlenih v UKCL vsaj enkrat prisotnih
na delu tedaj, ko so se počutili
bolne, dvakrat ali večkrat pa je bilo
prisotnih na delu v primeru bolezni
ali poškodbe kar 57 odstotkov zaposlenih.
Vsaj dvakratno prisotnost na
delu v primeru bolezni ali poškodbe
v letu 2010 smo v raziskavi opredelili
kot prezentizem.
Več kot polovica vprašanih na
delo tudi, če so bolni
Aktualno
V tabeli prikazujemo, kako smo v raziskavi
dobili štiri skupine zaposlenih
glede na to, kako so se odzvali s prisotnostjo
na delu ali odsotnostjo z
dela v primeru zdravstvenih težav.
Več kot polovica (57,0 odstotkov) je
prezentistov, torej prihajajo na delo
tudi, če so bolni. Petina zaposlenih
(20,2 odstotka) je absentistov, torej
koristijo bolniški dopust, a nekateri
med njimi včasih pridejo na delo tudi
bolni. Dobra tretjina zaposlenih (37,7
odstotka) pravi, da so zdravi, dobra
15

Aktualno
16
dvajsetina (5,3 odstotka) pa je čistih
absentistov, kar pomeni, da gredo vedno
v primeru zdravstvenih težav na
bolniški dopust.
Kljub zdravstvenim težavam zaradi
bolezni ali poškodbe so bile pogosteje
prisotne na delu ženske, mlajše od 50
let, s srednjo ali nižjo izobrazbo (srednje
medicinske sestre oziroma tehniki,
strežnice, bolničarke, negovalke,
spremljevalke). Pogosteje so bolni prisotni
na delu pari, ki imajo otroke, in
kadilci ter tisti, ki se redno ne ukvarjajo
z rekreacijo. Pomemben dejavnik
je osebni dohodek – če ne presega
povprečja, zaposlene kljub bolezni
pogosteje vodi na delo. Iz raziskave
je razvidno, da doživljamo v osebnem
življenju številne dogodke, ki vplivajo
na naše počutje in razpoložljivost za
delo. Tako so s prezentizmom povezani
ti dejavniki: smrt v družini, bolezen
svojca, osamosvojitev otrok, izobraževanje
v breme UKCL, sprememba
zaposlitvenega statusa (izguba službe)
partnerja, posojilo, manj pogosto
pa bolni na delo hodijo tisti, ki si lažje
privoščijo počitnice ali potovanja.
Tri četrtine vprašanih svoje
zdravstveno stanje ocenjuje kot
dobro
Pogosteje so bolni na delu prisotni
zdravstveni delavci in sodelavci kot
upravno-administrativni in vodstveni
delavci. Pogosteje so prezentisti tisti,
ki svoje delo glede fizičnih in psihičnih
zahtev doživljajo kot zelo obremenjujoče.
Nočno delo in delo prek polnega
delovnega časa prav tako vodi v prezentizem.
Podobni dejavniki tveganja
so časovni pritisk, ki se kaže kot pomanjkanje
časa za malico, neodložljive
obveznosti in pa delo, ki vedno počaka
na določenega delavca in ga nihče ne
opravi ob njegovi odsotnosti. Take,
ki bi bolni hodili na delo, pa redkeje
najdemo na oddelkih, kjer čutijo pripadnost
oddelku, ki svoje delo ocenjujejo
kot ustvarjalno, ki imajo nadzor
nad svojimi nalogami in obveznostmi
in kjer imajo podporo nadrejenih in ne-
posrednih sodelavcev. Kaže, da nezadovoljstvo
z delom in nižja pripadnost
oddelku zaposlenim dajeta občutek, da
hodijo na delo kljub slabemu zdravju.
Svoje zdravstveno stanje kot odlično
ocenjuje dobra desetina zaposlenih,
tri četrtine jih meni, da je njihovo
zdravstveno stanje dobro, sedmina zaposlenih
pa meni, da je njihovo zdravstveno
stanje slabo. Prav ti so, razumljivo,
najpogostejši prezentisti. Iz
raziskave je tudi razvidno, da pogosteje
hodijo bolni na delo invalidi, kar
je tudi razumljivo.
Še en vprašalnik
Katere vrste bolezni privedejo zaposlene
na delo, četudi so bolni? Najpogosteje
je to akutna bolezen (utrujenost
in izčrpanost, sledijo bolečine v
sklepih in mišicah ter bolezni dihal).
Razlog je nižji osebni dohodek in dodatna
obremenitev sodelavcev ob odsotnosti.
Velika večina vseh zaposlenih
meni, da bolniškega dopusta nihče
ne izkorišča. Če pogledamo podrobneje,
pa tisti, ki hodijo delat bolni,
menijo, da njihovi sodelavci bolniški
dopust izkoriščajo. Tisti, ki so pogosteje
na bolniškem dopustu in ki imajo
daljšo odsotnost z dela, so tudi večji
prezentisti.
»Zdravi« 37,7 %
Čisti prezentisti 42,1 %
Prezentisti in absentisti 14,9 %
Čisti absentisti 5,3 %
Skupaj 100,0 %
Kako svojo sposobnost za delo v prihodnjem
letu ocenjujejo eni in drugi?
80 odstotkov prezentistov je prepričanih,
da bodo še zmožni za delo, veliko
bolj so prepričani o svoji zmožnosti za
delo tisti, ki na delo ne prihajajo bolni
– več kot 90 odstotkov je prepričanih,
da z zmožnostjo za delo ne bodo imeli
težav.
Vprašalnik, ki vam ga s prošnjo za izpolnitev
pošiljamo letos, je nekoliko
krajši, namenjen pa je iskanju odgovora
na vprašanje, ali je prezentizem
– prisotnost na delu v primeru bolezni
– v letu 2010 prispeval k poslabšanju
zdravstvenega stanja v letu 2011 ter
morda pripomogel tudi k potrebi po
višjem deležu bolniškega dopusta.
Rezultati raziskave naj bi podali smernice
za načrtovanje ukrepov, kako
ohraniti zdravje in zmožnost za delo.
Problem, ki smo ga opredelili v prvem
delu opisane raziskave, je resen izziv,
da najdemo rešitve na vseh področjih.
Hvala za pozornost in hvala vsem, ki se
boste pogumno odločili in si vzeli čas
tudi za letošnji vprašalnik!
Vsi Prezentisti Absentisti
57,0 %
20,2 %
Tabela : Skupine zaposlenih v UKCL v letu
2010 glede na prisotnost na delu

Služba za odnose z javnostmi, Sabina Vrhnjak
Ogljikov monoksid –
tihi ubijalec
Intervju z doc. dr. Miranom Brvarjem iz Centra za
zastrupitve Interne klinike UKCL
Danes je zastrupitev z ogljikovim
monoksidom najpogostejša
smrtna zastrupitev v
razvitih industrijskih državah, po podatkih
Inštituta za varovanje zdravja
RS pa je tudi v Sloveniji zastrupitev z
ogljikovim monoksidom najpogostejša
smrtna zastrupitev. Pri nas zaradi
omenjene zastrupitve umre dvajset
ljudi letno, kar v polovici primerov pa
gre za nenamerne zastrupitve oziroma
nesreče. O strupenem plinu brez
barve, vonja in okusa ter o posledicah,
ki jih le-ta lahko povzroči, smo
spregovorili z doc. dr. Miranom Brvarjem
iz Centra za zastrupitve Interne
klinike.
Kako pogosta je zastrupitev z
ogljikovim monoksidom?
»Zastrupitev z ogljikovim monoksidom
je najpogostejša nenamerna smrtna
zastrupitev v Evropi in v ZDA. Tudi pri
nas zaradi omenjene zastrupitve umre
okoli dvajset ljudi letno, pri čemer so
všteti tudi poskusi samomorov. Okoli
sedemdeset ljudi letno se nenamerno
zastrupi, a zastrupitev tudi preživijo.
Je pa verjetno celotna številka precej
podcenjena.«
UKCL smo ljudje
Kaj povzroča zastrupitve?
»Nenamerne smrtne zastrupitve so
najpogosteje posledica nepopolnega
izgorevanja raznih goriv v pečeh za
ogrevanje stanovanja ali vode. Največkrat
gre za plin, kurilno olje ali za
kurjavo z drvmi, kar ljudje uporabljajo
predvsem v svojih počitniških hišah.
Doc. dr. Miran Brvar iz Centra za zastrupitve Interne
klinike se je s temo zastrupitev z ogljikovim monoksidom
ukvarjal tudi v svoji doktorski disertaciji.
17

UKCL smo ljudje
Nevarne so tudi plinske peči v majhnih
kopalnicah, saj tam ni dobrega prezračevanja.«
Kako dolgo moramo biti izpostavljeni
plinu, da pride do zastrupitve?
»Zastrupitev z ogljikovim monoksidom
je odvisna od koncentracije ogljikovega
monoksida in od časa vdihovanja.
Večja kot je koncentracija, prej se bodo
pojavili znaki zastrupitve; hujše pa so
zastrupitve, če smo plinu dalj izpostavljeni.
Če smo denimo ogljikovemu
monoksidu izpostavljeni samo nekaj
minut, zastrupitev ni huda, če pa vso
noč, je zastrupitev lahko tudi smrtna.«
Zakaj sami težko prepoznamo,
ali smo izpostavljeni previsoki
koncentraciji ogljikovega
monoksida?
»Ogljikov monoksid je plin brez barve,
vonja in okusa, zato ga ne moremo
zaznati. Posledica so neznačilni znaki
zastrupitve: glavobol, oslabelost,
omotica, bruhanje. Največkrat na zastrupitev
z ogljikovim monoksidom
pomislimo pri nezavestnih bolnikih,
kar je seveda z vidika zdravljenja slabo.
V Sloveniji namreč zdravniki pri
bolnikih z glavobolom, oslabelostjo,
omotico in bruhanjem redko ugotovijo
zastrupitev z ogljikovim monoksidom.
V tujini je drugače – tam so namreč
tudi bolj v uporabi aparati za spremljanje
ogljikovega monoksida v krvi, na
primer pulzni karboksioksimetri.«
Pa je v zadnjih letih zastrupitev
kaj manj, ker so morda ljudje bolj
ozaveščeni?
»Ne, statistično zastrupitev ni manj,
seveda pa ni nujno, da so zabeleženi
podatki čisto točni. Število zastrupitev
je denimo lahko precej drugačno
od zabeleženega, saj zdravniki pogosto
zastrupitev prijavljajo v register
zastrupitev, poleg tega pa jih še napačno
šifrirajo glede na MKB-šifrant.«
Kako bi se lahko pred zastrupitvijo
obvarovali sami – s preventivnimi
ukrepi doma?
»Pomembno je, da dimnike in peči
vgradijo pooblaščene osebe in da dimnikar
vsako leto preveri delovanje
naprav. Sami bi se lahko zavarovali z
javljalnikom ogljikovega
monoksida, velik pomen
pa ima tudi to, da če pri več
družinskih članih zaznamo
iste težave, pomislimo tudi
na možnost zastrupitve z
ogljikovim monoksidom.«
Kako pogost je samomor z
zastrupitvijo z ogljikovim
monoksidom?
»Četrtina hospitaliziranih
zastrupljencev z ogljikovim
monoksidom je sprejetih zaradi
namerne samozastrupitve oziroma poskusa
samomora. Tisti, ki pridejo zaradi
zastrupitve z ogljikovim monoksidom
v bolnišnico, običajno preživijo. V
Sloveniji je še okoli deset samomorov
z ogljikovim monoksidom letno, a ti
ljudje ne pridejo v bolnišnico, temveč
umrejo doma.«
Kako pomembno je hitro ukrepanje,
kadar gre za zastrupitev z omenjenim
plinom?
»Hitro ukrepanje je nujno. Odlično
bi bilo, da bi v vseh urgentnih ambulantah
ob znakih, ki lahko
kažejo na zastrupitev z
ogljikovim monoksidom,
izmerili raven karboksihemoglobina.
Hitro ukrepanje
je namreč nujno. Vse
zastrupljence z ogljikovim
monoksidom zdravimo s
100-odstotnim kisikom,
tiste z moteno zavestjo pa
še v hiperbarični komori s 100-odstotnim
kisikom pri tlaku 3 atmosfer. Zastrupitev
lahko povzroči trajno okvaro
možganov, pojavijo se lahko glavoboli,
motnje spomina, mišljenja, osredotočanja
misli in tudi čustvene težave.«
Zastrupitev z ogljikovim
monoksidom je odvisna od
koncentracije ogljikovega
monoksida in od časa
vdihovanja. Večja kot je
koncentracija, prej se bodo
pojavili znaki zastrupitve; hujše
pa so zastrupitve, če smo plinu
dalj izpostavljeni.
Ogljikov monoksid je plin brez
barve, vonja in okusa, zato ga
ne moremo zaznati. Posledica
so neznačilni znaki zastrupitve:
glavobol, oslabelost, omotica,
bruhanje.
18

Roman Vahčič
NOVOLETNA OBDARITEV
OTROK SINDIKATA KC
Otroke s
Pediatrične klinike
so razveselili
že deseto leto
zapored
Četudi smo že globoko v novem
letu, želimo objaviti utrip veselja
otrok na Pediatrični kliniki,
ko jih je obiskal dedek Mraz. Ker so bili
otroci vse leto zelo pridni, smo pri Sindikatu
KC tudi lansko leto – že deseto
leto zapored – poskrbeli, da so bili
otroci zaposlenih, ki so člani Sindikata
KC, za novo leto obdarovani. Obiskal
jih je čisto pravi dedek Mraz!
Pripravo in izbor daril ter samo obdarovanje
otrok v celoti pripravi komisija
za novoletno obdaritev, ki jo izvoli
predsedstvo Sindikata KC. Sindikat KC
vsako leto obdari približno 1100 otrok.
Darila se razlikujejo glede na starostno
skupino in glede na spol otroka. Pridni
pomočniki dedka Mraza – škratki –
pripravijo šestnajst različnih darilnih
vreč, ki jih je dedek Mraz decembra
podelil našim otrokom. Obdarovanje
otrok poteka v avli UKC, tam je tudi
organizirana lutkovna predstava. Za
komisijo je največje veselje zadovoljstvo
otrok, ko z iskricami v očeh zrejo
v darilne vreče. Ker so nekateri otroci
še zelo majhni, se nemalokrat zgodi,
da so darila, ki jih dobijo v dar, večja
od njih samih in jih le s težavo zvlečejo
za sabo čez avlo UKCL. Nekateri otroci
se dedka Mraza celo tako ustrašijo, da
velikokrat poteče tudi kakšna solzica
in sliši se glasen jok, ki je za spomin na
ta dogodek ovekovečen s fotografijo.
Obisk dedka Mraza na
Pediatrični klinik UKCL
UKCL smo ljudje
19

Ana Marija Vrbič
30 let zbora
dr. Bogdana Derča
s Pediatrične klinike
v Ljubljani
D
ecembra je zbor dr. Bogdana Derča zaokrožil jubilejno
leto z božičnim koncertom za bolnike v razstavišču
UKCL, ob tem pa je Janez Lah na priložnostni
razstavi predstavil tudi 30-letni zborovski historiat. Na
decembrski prireditvi za bolnike se je predstavila tudi Likovna
skupina KUD-a z veliko pregledno razstavo, ki jo je
predstavil njihov predsednik doc. dr. Tone Pačnik. Zbrane je
z božičnim nagovorom pozdravil tudi bolnišnični duhovnik
Tone Brinjovc. Slavnostni govornik je bil generalni direktor
UKC, mag. Simon Vrhunec, ki je zboru »za neprestano oživljanje
kulturne dediščine v največji slovenski bolnišnici in
za prizadevnost na področju humanizacije« podelil najvišje
priznanje UKC – ZLATO DEDIŠČINO.
Generalni direktor UKCL, mag. Simon Vrhunec, je pozdravil
zbrane ob božičnem koncertu in Derčevemu zboru
iskreno čestital k 30-letnici in predsednici Ani Vrbič
izročil visoko priznanje UKCL.
Spomine na sodelovanje v zboru je na kratko obudil tudi
nekdanji tenorist zbora Marko Alauf, dipl. inž., sedanji podpredsednik
sveta zavoda UKCL.
Prireditev je vodila predsednica Kulturno-umetniškega društva
Kliničnega centra in Medicinske fakultete dr. Lojz Kraigher,
zdravnica prof. dr. Zvonka Zupanič Slavec, in v imenu
le-tega ob slavnostnem dogodku svečano podelila KUD-ova
priznanja zaslužnejšim članom zbora.
Utrip UKCL
Služba za odnose z javnostmi
Dobrodelni koncert za
nakup robotskega sistema
za pripravo zdravil
Januarja je bil v Slovenski filharmoniji dobrodelni
koncert Zavezani k skupnemu
boju proti raku. Njegov namen je bil zbiranje
sredstev za nakup robotskega sistema
za pripravo zdravil za onkološke bolnike. Slovenci
so pokazali svoje široko srce, saj je bilo
v času koncerta zbranih kar 30.000 evrov, donacije
za nakup aparata pa se še vedno zbirajo.
Koncert je Slovenska filharmonija priredila v
sodelovanju z UKCL in ob pomoči Zveze slovenskih
društev za boj proti raku ter Rotary kluba
Ljubljana Grad. Z zbranimi sredstvi bomo v
UKCL kupili robotski sistem, s katerim bomo
lahko natančneje, varneje in bolj racionalno
pripravljali zdravila za onkološke bolnike.
Teh v UKCL letno obravnavamo skoraj 7000,
pri čemer izvajamo diagnostiko vseh rakavih
obolenj. Smo edini specializirani za zdravljenje
krvnega raka (levkemije, maligni limfom),
očesnega raka in raka pri otrocih.
20
Dobrodelni koncert Zavezani k
skupnemu boju proti raku.

Prim. mag. Matjaž Turel
Donacija
vrhunske tekačice
Petre Majdič
Prof. dr. David B. Vodušek
Zadnji dogodki na
Nevrološki kliniki:
zaživel je razstavni
prostor
Na Nevrološki kliniki UKCL so se v zadnjem času zvrstili
številni dogodki: decembra smo organizirali
že tradicionalno praznično druženje sodelavcev,
na katerega so bili povabljeni tudi vsi upokojenci. Vsi so
bili enotni, da moramo sodelavci poleg delovnega prispevka
ustvarjati tudi dobro vzdušje na delovnem mestu,
saj je tako prijetneje delati, delo pa je praviloma bolje
opravljeno.
Petra Majdič, vrhunska tekačica
na smučeh, nam je v zahvalo
donirala aspirator.
Petro Majdič, našo vrhunsko tekačico na smučeh,
verjetno poznamo vsi. Na Kliničnem oddelku za
pljučne bolezni Interne klinike smo se z njo pobliže
spoznali, ko smo jo zdravili po poškodbi reber na olimpijskih
igrah v Vancouvru leta 2010. Spoznali smo njene človeške
lastnosti, ki ji jih lahko marsikdo zavida. Tudi kot
bolnica je bila nezahtevna, popolnoma je zaupala našemu
zdravljenju in ob vsakem obisku v ambulanti je prinesla
s seboj veliko dobre volje. V zahvalo nam je ob zaključku
svoje res veličastne športne poti prinesla aspirator, ki ga
pri svojem vsakdanjem delu res potrebujemo. S to lepo
gesto nas je prijetno presenetila, saj je aparat prinesla z
željo, da bi prispevala vsaj delček k še boljši oskrbi naših
bolnikov. Petra, še enkrat hvala.
Z a p o s l e n i
smo veseli,
da je na
naši kliniki
ponovno
zaživel
r a z s t a v n i
prostor, in
sicer z razstavo
Vtisi
iz Toskane, avtorja prof. dr. Tomaža Lundra, dr. med. iz
Dermatovenerološke klinike. V svoji avli z lepo dnevno
osvetlitvijo in praznimi stenami smo namreč že dlje časa
želeli vzpostaviti galerijski prostor. Praznično obdobje
je bilo ustrezna spodbuda za odločitev, da bomo tudi na
Nevrološki kliniki začeli organizirati razstave umetniških
del.
Že od vselitve v novo stavbo imamo v tej avli razstavljeno
»skulpturo«; gre za odslužen raziskovalni in diagnostični
aparat Nevrološke klinike, je pa hkrati lep objekt, ki bi
ga bil vesel vsak tehnični muzej. To je cerebrograf – aparat
za meritve regionalnega možganskega pretoka krvi
in metabolizma možganov z inhalacijsko metodo z radioaktivnim
ksenonom. Prve meritve, ki so bile prve tudi
v Jugoslaviji, so bile opravljene na Nevrološki kliniki v
Ljubljani leta 1983. Leta 1991 je bil aparat nadgrajen; prvotnim
15 scintilacijskim detektorjem je bilo dodanih še
16 dodatnih detektorjev, dodana sta bila še nov računalniški
sistem in nov program. Leta 1998 so bile z aparatom
opravljene zadnje preiskave. Delo s tem aparatom je vodil
prof. dr. Tomaž Pogačnik, ki se je lani upokojil.
Utrip UKCL
21

Služba za odnose z javnostmi, Blanka Šetinc
Podelitev čeka
Porodnišnici za nakup
ultrazvočnega aparata
V
porodnišnici Ginekološke klinike UKCL so bili
decembra in januarja deležni velike pozornosti;
s pomočjo donacije so uredili prostore za doječe
mamice, v Službi za neontaologijo so odprli na novo
urejeno sobo za intenzivno zdravljenje, iz rok Telekoma
pa so za potrebe sprejemne ambulante prejeli donacijo
v vrednosti dvajset tisoč evrov. Omenjena donacija je
namenjena nakupu prenosnega ultrazvočnega aparata,
ki ga v Porodnišnici Ljubljana potrebujejo v sprejemni
ambulanti. »Tu vsak dan pregledamo 40 do 50 nosečnic,
ki pridejo k nam iz vse Slovenije. Nosečnice potrebujejo
hitro in dobro obravnavo, saj so nekatere med njimi
hudo bolne, prav tako pa so ogroženi nekateri še nerojeni
otroci. Dober ultrazvočni aparat je danes v porodništvu
pomemben pripomoček, brez katerega delo ni več
mogoče,« je ob tej priložnosti dejala doc. dr. Nataša Tul
Mandić iz Kliničnega oddelka za perinatologijo Ginekološke
klinike. Objavljamo fotografije na novo urejene sobe
za intenzivno zdravljenje in fotografije s predaje čeka za
nakup ultrazvočnega aparata v sprejemni ambulanti.
Utrip UKCL
Služba za odnose z javnostmi
Mercator
obdaril
paciente na
Pediatrični
kliniki
Potem, ko je bil g. Borut
Pahor hospitaliziran v
UKCL, se je med drugim
zahvalil tudi zaposlenim v
Službi bolniške prehrane in
dietoterapije, njegov dobesedni
zapis pa objavljamo
tudi v internem glasilu:
22
Mercator je tudi lani decembra izbral
dan, ko je obdaril vse otroke,
ki so bili takrat hospitalizirani v
novi Pediatrični kliniki UKCL. Lumpiji so
obiskali prav vse klinične oddelke in službe
ter razveselili vse bolne otroke, ki so
v predprazničnih dneh najbolj pogrešali
praznovanje v domačem okolju. Didaktične
igrače in zdravi prigrizki blagovne znamke
Lumpi so namreč primerno darilce tudi za
bolne otroke. Hkrati je Mercator Pediatrični
kliniki podaril pet črpalk za izčrpavanje materinega
mleka, vrednih 10.000 evrov. Črpalke
potrebujejo mamice hospitaliziranih
novorojenčkov in dojenčkov, ki iz različnih
razlogov ne morejo neposredno dojiti.
Poleg daril otrokom je Mercator Pediatrični
kliniki podaril tudi pet črpalk za izčrpavanje
materinega mleka, vrednih 10.000 evrov.
Spoštovane gospe
in gospodje,
sprejmite, prosim, moje
najboljše želje za leto,
v katero smo vstopili.
Oprostite, če sem rekel
kakšno besedo odveč
na račun Vaše kuhinje, a
morate vedeti, da sem po
treh letih vsega sit.
Iskreno Vaš,
Borut Pahor

Vodstvo Ginekološke klinike UKCL
Vilma Novak
– nominiranka za
Slovenko leta 2011
V
naši porodnišnici dela v
laktariju, v zadnjih nekaj
letih tudi kot medna-
Vilma Novak je
medicinska sestra babica v rodno pooblaščena svetovalka
ljubljanski porodnišnici (KO za dojenje IBCLC. Večino svojega
dela v življenju je posvetila
za perinatologijo Ginekološke
klinike UKCL) in prostovoljka, prostovoljnemu delu: najprej je
ki dela z osebami z motnjami delovala kot varuhinja gorske
v duševnem
narave in mentorica mlajšim
razvoju.
otrokom, nato je kot medicinska
sestra spremljala otroke, ki jih
je Zveza prijateljev mladine Slovenije poslala
na počitnice. Ko je pozneje spremljala tudi ljudi s
Vodstvo posebnimi Ginekološke potrebami, klinike so UKCL jo slednji tako zelo prevzeli, da
zdaj že dvanajsto leto sodeluje z društvom Mali princ iz
Šmihela Vilma in z zvezo Novak Sožitje ter pomaga – osebam z motnjami
v duševnem razvoju – tudi s seminarji na temo spolnosti.
Je
nominiranka
tudi vodja programov vseživljenjskega
za
učenja in doživljajskih
taborov. Kot dvakratni darovalki kostnega mozga
se ji je izpolnila največja želja – rešiti človeško življenje.
Na
Slovenko
sodelavko Vilmo Novak
leta
smo zelo
2011
ponosni, ker je prejela
nominacijo za Slovenko leta 2011 po izboru bralcev revije
Jana. Iskreno ji čestitamo!
Utrip UKCL
Biserka Marolt Meden
Uspešen dobrodelni
koncert Stopimo
skupaj za naše srčke
V
Pediatrični kliniki UKCL se zahvaljujemo organizatorjem
dobrodelne prireditve, Rotary klubu
25, RTV Slovenija in vsem drugim, ki so uspešno
organizirali dobrodelno oddajo Stopimo skupaj za naše
srčke.
V tej dobrodelni oddaji, ki je bila na sporedu 1. programa
TV Slovenije v nedeljo, 22. januarja 2012, ob 20. uri,
smo zbirali več kot 88.000 evrov za nakup ultrazvočnega
aparata za Pediatrično kliniko v Ljubljani, kjer se
zdravijo otroci iz vse Slovenije. Vsi se zavedamo, da so
bolni otroci naša skupna skrb in moramo zanje poskrbeti
najbolje ter jim zagotoviti vse, kar zmoremo. Spet se je
izkazalo, da skupaj zmoremo več.
23

Služba za odnose z javnostmi
Tudi leto 2012 strokovno
uspešno in do pacientov
prijazno
Ob izteku leta smo v UKCL podelili priznanja za
strokovne dosežke in priznanja za najprijaznejšo
ambulantno obravnavo v letu 2011
Utrip UKCL
V
UKCL smo ob izteku leta podelili
priznanja za strokovne
dosežke v letu 2011 in priznanja
za najprijaznejšo ambulantno
obravnavo. Kljub težkim časom je
bilo leto 2011 v UKCL na strokovnem
področju razgibano in uspešno; uvedli
smo številne nove diagnostične
in terapevtske metode. »Ravno strokovno
delo je tisto, ki ga naši sodelavci
opravljajo z neznanskim zanosom
in z vsem srcem,« je med drugim
dejala strokovna direktorica UKCL,
prof. dr. Brigita Drnovšek Olup, ki
je na novoletni prireditvi skupaj z
generalnim direktorjem UKCL, mag.
Simonom Vrhuncem in glavno medicinsko
sestro, Erno Kos Grabnar, podelila
priznanja za strokovne dosežke
v letu 2011. Prejeli so jih Klinični
oddelek za ginekologijo Ginekološke
klinike, Inštitut za medicinsko
rehabilitacijo, Klinični oddelek za
bolezni živčevja Nevrološke klinike,
Ortopedska klinika in Klinični oddelek
za pljučne bolezni in alergije
Interne klinike. Glavna medicinska
sestra, Erna Kos Grabnar, je podelila
priznanja za pacientom najprijaznejšo
ambulantno obravnavo v
letu 2011, ki so jih iz rok vodstva
prejeli: Služba za pljučne bolezni
Pediatrične klinike, Stomatološka
klinika, Klinični oddelek za kirurgijo
srca in ožilja Kirurške klinike, Klinični
oddelek za anesteziologijo in intenzivno
terapijo operativnih strok
Kirurške klinike in Center za vojne
veterane Interne klinike. Objavljamo
utrip novoletne prireditve in utrip
podelitve priznanj.
Brezplačno
usposabljanje
zaposlenih v UKCL
za večjo osnovno
računalniško
pismenost
Sindikat KC je začel sodelovati
z izobraževalnim središčem
Agora, d.o.o., že pred
mnogimi leti. Zaradi dobrega dosedanjega
sodelovanja so v Agori,
d.o.o. udeležbo brezplačnih 50- in
60-urnih usposabljanj ponudili
članom Sindikata KC ter njihovim
družinskim članom. Odziv je bil
izjemen, kajti leta 2011 je več kot
220 oseb iz naših vrst uspešno zaključilo
usposabljanje. Velik odziv
in obojestransko zadovoljstvo z izvedbo
usposabljanj sta sodelujoče
partnerje spodbudila, da se bo sodelovanje
nadaljevalo tudi letos.
Vsi tisti, ki vas zanima udeležba na
brezplačnih računalniških delavnicah
v letu 2012, lahko pokličete
izobraževalno središče Agora, d. o.
o., Parmova 53, Ljubljana, kjer so
vam za vse dodatne informacije z
veseljem na voljo vsak delovni dan
med 7. in 15. uro. Njihovi kontaktni
podatki so: tel. 01/280-16-20,
GSM: 031 603 396, faks: 01/280-
16-21 ali agora@agora.si.

Senta Jaunig
Intricatum Extricatum
Medicum – Zavozlano
razvozlano v
zdravniškem delu, 1692
Mineva 320 let od izdaje prve samostojne Gerbčeve knjige
Marko Gerbec (1658–1718)
spada med največja imena
slovenske zgodovine medicine.
Zdravnik vse medicine, kakršen
je bil naziv takrat akademsko izobraženih
zdravnikov, je presegel lokalno
prepoznavnost že v svojem času in bil
s svojimi objavami odmeven v širšem
evropskem prostoru. Odlikovali so ga
izjemno znanje, sposobnost opazovanja
in opisnega podajanja tvarine ter
drznost pogleda preko ustaljenih teorij.
Leta 1717 je bil tako prvi v svetu,
ki je opisal motnje v prevajanju srčnih
impulzov in se s tem zapisal med velike
odkritelje skrivnosti delovanja človeškega
telesa. Gerbčeva bibliografija je
obsežna in je citirana v večjem številu
ohranjenih doktorskih disertacij dunajske
medicinske fakultete. Tokrat se
bomo ustavili pri njegovi prvi samostojni
knjigi, ki je izšla pred 320 leti.
Zavozlano
Gerbec spada v čas konca protireformacije,
ko se je že tako maloštevilno
izobraženstvo na naših tleh še bolj
razredčilo. Zdravnikov je bilo zelo
malo, kar se je tudi odražalo v zdravstveni
sliki prebivalstva.
Ob koncu 17. stoletja je tako iz pepela
intelektualnega pomora vstal Gerbec
in postal najmočnejša osebnost
v medicini pri nas, pa tudi v širšem
evropskem prostoru. Bil je dober teoretik
z izjemnim darom za opazovanje.
Teoretsko se je
naslanjal na humoralno
patologijo,
kakršna je
bila na splošno
podlaga tedanje
medicine, ki je
izvirala še iz časa
Hipokrata, v njej
pa so vladali štirje
sokovi (toplo,
hladno, vlažno
in suho), ki so jim
ustrezali štirje
temperamenti
(sangvinik, kolerik,
flegmatik,
melanholik). Še
zlasti pa je pomembna
Gerbčeva
naslonitev na
Angleža in prav
tako hipokratika
Thomasa Sydenhama
(1624–
1689), osrednjega
restavratorja
takratne zdravniške
miselnosti.
Sydenham
je bil prvi, ki je
opozarjal na pomembnost
simptomov, ni pa rušil stare
teorije. Menil je, da zgolj iz knjige pridobljeno
znanje ne zadostuje za zdravljenje,
zato je dal prednost kliničnim
izkušnjam in poudarjal bolj, kot kdor
Slika iz Gerbčeve knjige Intricatum Extricatum
Medicum kaže zdravniški konzilij ob
bolniški postelji; vozel na vrvici v dvignjeni
roki zdravnika – težavna diagnoza – se ob
pogovoru med strokovnjaki razvozla.
Pogled nazaj
25

Pogled nazaj
koli pred njim, pomembnost opazovanja
in simptomatologije. V medicini je
bil to čas začetka velikega obrata, ki je
pripeljal do rojstva klinike in ustoličenja
znanstvene medicine – torej začetek
nenehnega in natančnega opazovanja
bolezni.
Gerbec, ki je študiral Sydenhama, je
prav tako dajal prednost kliničnemu
pogledu. Pri svojem delu se je naslanjal
na enake teoretične vzroke bolezni,
vendar je ob tem iskal tudi druge.
Njegova natančna klinična opazovanja
mu namreč niso dopuščala nasprotnega.
Prednost, ki jo je Gerbec dajal
lastnemu opažanju, ga je privedla do
spoznanja svojstvenosti pojavov, ki do
tedaj niso bili poznani v medicinski literaturi.
Razvozlano
Gerbčeva metodologija zdravljena se
je jasno pokazala že v prvi samostojni
knjigi Intricatum Extricatum Medicum
(Zavozlano razvozlano v zdravniškem
delu) iz leta 1692. V njej obravnava
vzroke za nastanek bolezni in njen
razvoj, vključno z značilnimi simptomi
in demonstracijami kriznih stanj.
Opisi bolezni, kakor jih podaja Gerbec,
nazorno pokažejo njegovo izjemnost,
njegovo obširno teoretično medicinsko
znanje, ki pa ni le slepo sledenje
predhodnim avtoritetam v medicini.
Lastna opazovanja so ga namreč privedla
do spoznanja o nepravilnostih starega
nauka o temperamentih in opažanja
šibkih točk v teoriji o kozmičnem in
ktoničnem (podzemskem) izvoru bolezni.
Teh starih naukov Gerbec sicer ni
hotel ovreči po vsej sili, skušal pa jih
je približati svojim opazovanjem in jih
uskladiti z njimi. Starim nazorom o izvoru
bolezni je tako nanizal še nove, ki
jih je podkrepil z navajanjem racionalnih
vplivov.
razlika med njima, ki se danes bere kot
prednost malemu človeku zaradi jasno
določenih pravil varovanja osebnih
podatkov, je ta, da je pri siromaku navajal
le poklic, pri veljaku
pa celotno ime.
Zanimivo pa je predvsem
poglavje v knjigi, v katerem
se Gerbec izreče za
priznanje biološko-vitalne
indikacije za artificialni
abortus. Torej odobravanje
umetne prekinitve
nosečnosti navkljub Gerbčevi
globoki vernosti, kakor
so ga portretirali njegovi
biografi. Pri tem Gerbec sicer
priznava primerno veljavo katoliškim
moralistom in Hipokratovi prisegi,
vendar sklene, da mora biti indiciranje
splava strogo in vestno. Gerbec seveda
ne omenja operativnega postopka.
Kakor razlaga medikohistorik Ivan
Pintar, ima v mislih le provokacijo s
farmakodinamičnimi sredstvi, ki »ne
škodujejo materi«.
I n t r i c a t u m
Extricatum Medicum,
pisana
v latinščini, je
Gerbčeva edina
povsem teoretska
knjiga, vsa
ostala literatura
obravnava
kazuistiko.
Knjigo hranita
Semeniška
knjižnica v Ljubljani
in Inštitut
za zgodovino
medicine
MFUL.
Gerbčevo celotno
medicinsko delo izkazuje
nadpovprečno strokovnost za
tisti čas, zato pomeni soliden
temelj znanstvene medicine na
Slovenskem.
Marko Gerbec (1658–1718)
spada med največja imena
slovenske zgodovine medicine.
Zdravnik vse medicine, s svojimi
objavami pa je bil že v času svojega
življenja odmeven v širšem
evropskem prostoru.
Iz opisov bolezni lahko prav tako razberemo,
kakšna je bila njegova stanovska
etika. Zanj sta bila bolezen
in zdravljenje siromaka enakovredna
bolezni in zdravljenju veljaka. Edina
26

Manja Oluič, poslovna direktorica
Nevrološke klinike
»V zimskem obdobju redno uporabljam
izdelke iz medu. Menim, da
naravne sestavine zvišujejo našo odpornost.
Sama domačih pripravkov
doma ne pripravljam, povsem zaupam
tistim, ki jih kupim. Seveda nikoli ne pozabim na sveže
sadje, ki je bogato z vitaminom C.«
Služba za odnose z javnostmi
ANKETA:
Kako si pomagate krepiti odpornost
v zimskih mesecih, kaj so vaši
skrivni »recepti za zdravje«? Imate
kakšen naravni recept za lajšanje
prehladov in drugih bolezni?
Kristina Kavčič, viš. med. ses.,
Centralna sterilizacija
»Že poleti hodiva z možem v hribe
na Blegoš in Katarino, kjer nabiram
zdravilne rože, denimo meto, materino
dušico, rman, šentjanževko, plahtico.
Lipo in bezeg naberem v okolici
hiše. Rastlinice posušim, da jih pozimi zmešam v čaj, v katerega
dodam domač akacijev med in limono. Veliko se gibam
v naravi, pozimi pa pojem veliko doma pridelanega sadja in
zelenjave.«
Simona Martinšek, strokovna sodelavka
za upravno-pravne zadeve
»Svoj imunski sistem ohranjam tako,
da uživam veliko svežega sadja in zelenjave.
Navkljub nizkim temperaturam
se v sončnih dneh rada sprehodim
na svežem zraku, ob koncu tedna
dlje poležim. Ob koncu napornega dneva si vedno vzamem
čas tudi za druženje s prijatelji ob toplih napitkih in tako
preganjam stres, občasno pa kakšno zimsko popoldne preživim
v savni. Med domačimi zvarki, namenjenimi preganjanju
prehlada, prisegam na sok iz svežih limon, pomešan z
medom in ščepcem cimeta. Če se me že kaj loti, pa vedno
pomaga mamina kokošja juha.«
Polona Lečnik Wallas, vodja Službe
za odnose z javnostmi UKCL
»Kadar so otroci prehlajeni in kašljajo,
na olju prepražim posušene
kamilice. Zavijem jih v gazo in jih položim
otroku na prsni koš. Velikokrat
ustvarim vročo paro v kopalnici in
pustim, da otroci soparo vdihavajo. To izredno blagodejno
pomaga prav pri suhem kašlju. Včasih prerežem črno redkev,
vanjo vsujem nekaj sladkorja in pustim, da se naredi sirup,
ki pomaga pri izkašljevanju. To so male naravne zvijače, ki
mi jih je zaupala mama, nekaj pa so prinesle tudi izkušnje.«
Asist. mag. Dimitrij Kuhelj, vodja
intervencijske radiologije na Kliničnem
inštitutu za radiologijo
»Moj 'recept' je veliko gibanja in veliko
dela. V splošnem je moje mnenje,
da ljudje moramo delati, saj bi sicer
zakrneli. Če me ulovi prehlad, si
doma pomagam s čajem, v katerega kanem kakšno krepko
kapljico. Vedno si tudi vzamem čas za počitek in se dobro
oblečem. Zavedam se, da med delovnim tednom premalo
spim, zato skušam to nadomestiti ob koncu tedna. Veliko
mi pomeni tudi dnevna rekreacija – vsak dan grem namreč
v službo in domov peš, kar pomeni približno eno uro hoje.«
Nataša Mihelič Miletič,
tajništvo KO za kirurgijo srca in
ožilja Kirurške klinike
»Ob prehladih zelo rada uporabljam
mazilo iz materine dušice, ki jo otrokom
namažem po prsnem košu ali
stopalih. Če so potrebne inhalacije,
dam nekaj kapljic eteričnega olja materine dušice v kopel,
kar blagodejno vpliva na dihala. Izredno rada pijem metin
čaj z domačim cvetličnim medom, ki ga kupim pri čebelarjih
v Kočevju.«
Povedali so
27

Preberite
Polona Gorjup, KO za torakalno kirurgijo,
Kirurška klinika
Naši zaposleni so
botri indijski deklici
Glavna medicinska sestra KO za torakalno
kirurgijo Kirurške klinike, Tatjana Müller, je
zaposlenim na oddelku povedala za obstoj
društva Luč upanja, zaposleni pa so se hitro
organizirali in postali »botri« deklici Yaiti iz
Indije ter ji tako omogočili šolanje in upanje za
boljše življenje.
Na Kliničnem oddelku za torakalno
kirurgijo smo s pozitivno miselnostjo
sprejeli idejo o pomoči
otrokom, ki nimajo pogojev za šolanje
in s tem boljše življenje, kot ga živijo.
Živimo v svetu in času, ko kljub različnim
stiskam in težavam naši otroci
še vedno lahko hodijo v šolo, se učijo,
brezskrbno igrajo in lahko skupaj z njimi
zremo v prihodnost, ko si bodo izbirali
poklic, izobrazbo. Zavedamo se,
da vsi otroci nimajo takšnih možnosti.
Humanitarno društvo Luč upanja želi
pomagati takšnim otrokom. Glavna
medicinska sestra, Tatjana Müller,
nam je povedala za obstoj tega društva
in kako deluje, tako se nam je porodila
ideja, da bi s svojim prispevkom
pomagali vsaj enemu otroku iz Indije
in mu omogočili šolanje ter s tem dali
upanje za boljše življenje.
Deklica Yaita živi v težkih
razmerah, naši zaposleni ji
dajejo upanje
Februarja 2009 smo prejeli novico, da
smo dobili svojo varovanko Yaito. Sprejeli
so jo v šolo Piali Ashar Alo v Kalkuti.
Stara je bila štiri leta in živi skupaj s
svojo teto, njena družina pa živi daleč
stran v Sundorbornu. Živi v težkih razmerah,
kjer vladajo lakota, revščina in
boj za preživetje.
Vsako leto nekateri zaposleni na oddelku
zberemo denarni prispevek in ga
odpošljemo naši Yaiti prek humanitarnega
društva Luč. Ob praznikih, kot je
njen rojstni dan ali novo leto, pošljemo
darilo – denimo šolsko torbo, učne pripomočke,
obleko ali kakšno igračko, s
čimer jo želimo razveseliti.
Vsako leto nekateri zaposleni na
oddelku zberejo denarni prispevek
in ga odpošljejo deklici Yaiti.
O tem, kako poteka napredovanje naše
Yaite, dobivamo redna poročila od Mojce
Gayen, tamkajšnje učiteljice, ki skupaj
s svojim možem sodeluje pri zbiranju
prispevkov in pri izgradnji šole ter
pomaga številnim tamkajšnjim otrokom,
da se šolajo. Mojca je po narodnosti
Slovenka, poročila se je z Indijcem
in se odselila v Indijo, tam pa s svojo
Vsako leto nekateri zaposleni na Ko za
torakalno kirurgijo oddelku zberejo denarni
prispevek in ga odpošljejo preko humanitarnega
društva Luč za našo Yaito.
družino opravlja poslanstvo pomoči
otrokom, da pridobijo znanje, s tem pa
so jim omogočene boljše možnosti za
življenje. Yaita je dobra učenka, malo
navihana, pravijo, vendar pa srečna in,
kar je najpomembnejše, prižgano ima
luč upanja za boljšo prihodnost, boljše
življenje. Še posebno prijeten občutek
je, ko smo dobili voščilnico za novo
leto. Napisala nam jo je Yaita, dobili pa
smo tudi njene risbice in tople zahvalne
besede. Na oglasni deski oddelka imamo
poseben prostor za vse informacije
o Yaiti, za njene risbice, voščilnice,
pogledamo lahko njene fotografije in
vidimo, da ima velike temne oči. Yaita
je otrok, kot so naši otroci, vendar ima
popolnoma drugačno, težje življenje.
Prepričani smo, da smo s sicer majhnim
denarnim prispevkom naredili nekaj
izjemnega in velikega za zadovoljstvo
Yaite.
Iz poročil,
ki jih dobivamo od
ge. Mojce Gayen,
razberemo, kako je z »našo« deklico,
kako poteka izgradnja šole in učenje.
Poleg poročil so priložene tudi številne
fotografije, posnete na različnih
kulturnih in športnih prireditvah. Sicer
pa si celotno dogajanje lahko ogledamo
in preberemo na spletni strani
www.pialiasharalo.org/slo.
28

Kaj menijo o nas
KO za travmatologijo
Kirurške klinike
Ortopedska klinika
Spoštovani,
lani in letos sem bila hospitalizirana na Ortopedski kliniki pri
dr. Boštjanu Kocjančiču. Že od samega začetka sem bila
deležna visoke strokovnosti, pozornosti in natančnih pojasnil
o mojih nadaljnjih postopkih zdravljenja.
Tudi na oddelku anestezijskega pregleda pri sestri Silvi sem
bila obravnavana hitro, strokovno in bila mi je kot prijateljica.
Po operaciji, ko sem se zbujala iz narkoze, me je sprejela
sestra Magda, ki se mi je posvetila z materinsko skrbjo,
dokler me niso prevzele sestre na intenzivnem oddelku. Tam
sem ostala le eno noč, potem pa sem se vrnila na prvotni
oddelek, kjer sem bila deležna prijaznosti vseh, predvsem
prijaznosti sestre Katje, ki mi bo ostala v trajnem spominu.
Za fizično aktivnost je večkrat dnevno prihajala k meni
visokospecializirana in pozitivno pripravljena fizioterapevtka
Barbara Dolinar. Z njeno pomočjo sem v tednu dni toliko
napredovala, da sem se vrnila v domače okolje.
Vsem navedenim in tudi vsem skritim skrbnikom mojega
okrevanja se še enkrat toplo zahvaljujem, jih prijazno
pozdravljam ter želim obilo zdravja, sreče, zadovoljstva in
uspehov pri delu ter zadovoljnih, ozdravljenih pacientov.
Ana Elizabeta Pavlič, Preddvor
Služba za pljučne bolezni Pediatrične klinike
Spoštovani,
nedavno smo zapustili Pediatrično kliniko, kjer so deklico
Patricijo zdravili na pulmološkem oddelku.
Slehernemu posamezniku, s katerim smo se srečevali, lahko
pripišemo ogromno razumevanja ter topline. Na začetku
smo bili lepo sprejeti na recepciji in v sprejemni pisarni. Na
pulmološkem oddelku nikoli nismo dobili občutka, da morda
preveč sprašujemo. Vse, kar smo želeli, so nam obrazložili
strokovno in prijazno.
Še posebej lep odnos pa je bil vzpostavljen med hčerko in
medicinskimi sestrami ter zdravniki, ki so ji uspeli vse razložiti
na nič kaj strašen način. Zdaj vsa ponosna razlaga, da je
narkoza super, ker prejmeš potem slastno večerjo. Še nekaj
se mi zdi pomembno poudariti: večerna služba, če lahko
tako rečem, je uspela deklico kontrolirati na vsako uro tako
diskretno, da se ni prebudila niti enkrat. Nikoli jim ni bilo
odveč prinesti čaja, skratka – hvala za vse.
Nikakor pa iz pohvale ne bi želela izključiti oddelka za iontoforezo
na Vrazovem trgu, kjer so nas ravno tako pričakali
prijazni ljudje.
Zaradi vseh vas so bile naše skrbi bolj obvladljive, zato se
vam prav lepo zahvaljujemo.
Spoštovani,
nedavno sem obiskal urgentni blok UKCL, ker
sem si s krožno žago kar grdo poškodoval prst
na levi roki. Za odlično delo se zahvaljujem dr.
Mihu Zavrlu, ki mi je saniral rano. Ko sem bil
kasneje naročen na pregled na Polikliniki, nisem
skoraj nič čakal, osebje pa je bilo tudi tokrat zelo
prijazno in profesionalno.
Še veliko uspehov in dobrega dela vam želim,
Janez Lesić
Očesna klinika,
Nevrološka klinika, Internistična prva
pomoč (IPP), KO za kardiologijo, KO za žilne bolezni
Spoštovani,
žal nimam vseh e-naslovov, da bi svojo zahvalo osebno naslovila
zdravnikom in medicinskemu osebju, ki so bili vztrajni
pri odkrivanju vzroka za moje zdravstvene težave, saj so
pravočasno odkrili, da gre za srčno in možgansko kap, me
takoj hospitalizirali in začeli zdravljenje. Veliko spoštovanje
in zahvalo izrekam gospe Darji Dobovšek Divjak, dr. med.,
(Očesna klinika), gospe Lei Kalač, dr. med, specializantki
nevrologije (Nevrološka klinika – urgentna ambulanta),
gospodu Mateju Vrabcu, dr. med., in mag. Hugonu Možini, dr.
med. (IPP), medicinskim sestram in medicincu Simonu, soba 1,
ter lečečemu zdravniku, soba 8, gospodu Janezu Toplišku, dr.
med. (kardiološki intenzivni oddelek).
Vodstvo UKCL je lahko izjemno zadovoljno in ponosno na
svoje sodelavce z vrhunskim strokovnim znanjem, ki so do
pacientov poleg strokovne medicinske pomoči in navkljub
pogosto neprijaznemu delovnemu času izjemno človeški,
prijazni, razumevajoči, svetovalni ter tolažilni.
Naj povem, da sem bila zaradi srčne in možganske kapi
pacientka na oddelku za kardiologijo. Že vnaprej sem bila
seznanjena, da bo okrevanje počasno in dolgotrajno, zato
tudi pohvala in zahvala šele danes, ko so se mi moči malo
vrnile, vidno polje pa je žal še vedno brez sprememb na bolje.
Zaradi strokovnega znanja in ostalih vrlin vaših zdravnikov,
medicinskih sester in ostalega osebja zdaj verjamem v svojo
ozdravitev, ko bo za to napočil čas!
Vsem navedenim sodelavcem skupaj in vsakemu posamezno
izrekam globoko spoštovanje in zahvalo za vso medicinsko
oskrbo in psihično podporo! Želim jim veliko osebne sreče in
poklicnih uspehov.
Dovolite, da na koncu izrečem pohvalo tudi zaposlenim v
antikoagulacijski ambulanti, kamor hodim na kontrolo že tri
mesece.
Kaj menijo o nas
Deklici Patricija in Maribel ter Barbara in Matej Križaj
S spoštovanjem in odličnimi pozdravi, Vesna Koren, Ljubljana
29

NAGRADNA KRIŽANKA
30
Rešitev nagradne križanke št. 1 pošljite v pisemski ovojnici
(ali na dopisnici) najkasneje do 15. marca 2012 na naslov:
Univerzitetni klinični center Ljubljana, Služba za odnose z
javnostmi, Zaloška 2, 1000 Ljubljana s pripisom: ZA NAGRA-
DNO KRIŽANKO. Pripišite tudi svoje ime in naslov, kamor vam
nagrado pošljemo.
Nagrade za februarsko številko podarja Miš Založba: vse
tri nagrade so tokrat knjiga avtorice Anne Elisabeth
Mayer: Peresno lahka.
Izžrebani iz prejšnje številke so:
1. nagrada (knjiga Nesmrtno življenje Henriette Lacks):
Lado Božidar Bajc, Brilejeva 22, 1117 Ljubljana.
2. nagrada (knjiga Nova vadba za zdrav hrbet):
Klemen Bec, Vrh pri Boštanju 31, 8294 Boštanj.
3. nagrada (knjiga Kekčeva potepanja):
Anica Druško, Služba za centralno sterilizacijo UKCL,
Zaloška 7, 1000 Ljubljana.

VnovemposlovnemcentruMeksika,
navhoduvurgencoUniverzitetnegakliničnegacentra,
oddamo poslovne prostore namenjene zdravstveni dejavnosti.
Prostorisenahajajo
v1.nadstropju.
POSLOVNADEJAVNOST|HOTEL
POSLOVNADEJAVNOST|HOTEL
ZDRAVSTENADEJAVNOST
Navoljoje650m2.
Vzgornjihdvehnadstropjih
bodohotelskesobemožnostprilagoditve
zdravstenidejavnosti.
GRADING KURENT d.o.o. | Obrtniška ulica 25 | Trebnje |
041773510|grading.gradnje@gmail.com

POSLOVALNICA
NJEGOŠEVA
Abanka Vipa d.d., Slovenska 58, 1517 Ljubljana, Slovenija
BLIŽJE SMO VAM,
KOT SI MISLITE
Njegoševa 8 - PH Meksiko
Z znanjem in koristnimi nasveti, ki jih ponujamo v Abančni poslovalnici na
Njegoševi 8 v Ljubljani, vam bodo naše bančne storitve še bližje:
• Aračun – ob odprtju osebnega računa, na katerega boste prejemali redne
prilive, lahko izkoristite številne prednosti posebne ponudbe, ki velja do
30. 6. 2012 oziroma do preklica.
• Ponudba zlata* – zanimiva naložba ali dragoceno darilo. V naši poslovalnici
lahko kupite zlate naložbene palice in kovance s čistino 999,9
tisočinke in cerifikatom Good Delivery (GDS), ki ga podeljuje londonsko
združenje trgovcev z zlatom in srebrom (LBMA).
•S e fi – z najemom varnih samopostrežnih sefov sta varnost in tajnost v
prostorih poslovalnice na Njegoševi 8 zagotovljeni.
•Novi prostori poslovalnice zagotavljajo zasebnost, diskretnost in udobje.
Zahtevnejšim strankam ponujamo osebno bančništvo z individualnim
pristopom in celostno obravnavo.
Obiščite nas v poslovalnici na Njegoševi cesti 8 v Ljubljani od ponedeljka do
petka od 9.00 do 13.00 in od 15.00 do 17.00 ali pokličite vodjo poslovalnice
Borisa Kranjca na telefon (01) 471 80 41.
Vodja poslovalnice Boris Kranjc
Opozorilo: * Zlato ni enako depozitu, ne prinaša obresti in ni vključeno v sistem zajamčenih
vlog. Pri nakupu investitor prevzema tveganje, da bo ob njegovi prodaji dobil manj, kot je investiral.
Banka jamči stranki, da ima zlato čistino in maso, navedeno v pogodbi o prodaji zlata,
ne jamči pa za odkup prodanega zlata.
www.abanka.si