Letno poročilo o delu Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost

Republika Slovenija
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost
Maistrova ulica 10
1000 Ljubljana
telefon: 01 369 5965
telefaks: 01 369 5901
e-pošta: nskd.mk@gov.si
Letno poročilo o delu
Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost
(za obdobje od januarja do decembra 2007)
Ljubljana, februar 2008

1
1 Uvod...........................................................................................................................................2
2 Pristojnosti Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost ........................................................3
3 Dejavnosti v obdobju od januarja do decembra 2007..............................................................4
3.1 Področna strokovna priporočila ....................................................................................4
3.1.1 Priporočila za šolske knjižnice......................................................................................4
3.2 Podajanje predhodnega mnenja k podzakonskim in drugim izvedbenim aktom .....5
3.2.1 Pregled veljavnih podzakonskih aktov..........................................................................6
3.3 Razvojni načrti in letni programi dela ter finančni načrti ..........................................7
3.3.1 Letni program dela Instituta informacijskih znanosti za leto 2007...............................7
3.3.2 Program dela Narodne in univerzitetne knjižnice za leto 2007 ....................................8
3.4 Poročila o delu ...............................................................................................................10
3.4.1 Letno poročilo Instituta informacijskih znanosti Maribor za leto 2006......................10
3.4.2 Letno poročilo Narodne in univerzitetne knjižnice za leto 2006 ................................10
3.5 Stanje na področju knjižnične dejavnosti ...................................................................13
3.5.1 Pereča problematika....................................................................................................13
3.5.1.1 Informacije o okvari diskovnega polja v računalniškem centru IZUM-a in
posledicah ............................................................................................................................13
3.5.1.2 Pregled stanja v zvezi s podzakonskimi akti, strokovnimi navodili oziroma
elementi, ki jih predpisuje Zakon o knjižničarstvu..............................................................13
3.6 Pobude ............................................................................................................................14
3.6.1 Statistično raziskovanje o delu šolskih knjižnic..........................................................14
4 Seje in stroški dela...................................................................................................................15
4.1 Termini sej .....................................................................................................................15
4.1.1 Seje Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost.......................................................15
4.1.2 Seje delovne skupine za pripravo priporočil za delovanje šolskih knjižnic................15
4.2 Pregled udeležbe............................................................................................................15
4.2.1 Seje Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost.......................................................15
4.2.2 Seje delovne skupine Nacionalnega sveta za pripravo priporočil...............................16
4.3 Stroški za delovanje Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost............................16

2
1 UVOD
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost (NSKD) je na podlagi 48. člena Zakona o knjižničarstvu
(Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002 -ZUJIK) ustanovila Vlada Republike Slovenije. Svet je
strokovno in posvetovalno telo, ki odloča o strokovnih zadevah na področju knjižnične dejavnosti
ter obravnava in posreduje mnenja o vseh strokovnih vprašanjih s področja delovanja in razvoja
knjižnic. Njegovi člani so predstavniki vseh vrst knjižnic, njihovih združenj in financerjev.
Vlada Republike Slovenije je sklep o imenovanju članov Nacionalnega sveta za knjižnično
dejavnost v prvem mandatu sprejela na 71. seji dne 18. 4. 2002, na 140. seji dne 4. 10. 2007 pa je
imenovala člane Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost v drugem mandatnem obdobju.
Za predsednico sveta je imenovala Dragico Turjak, imenovani člani in članice Nacionalnega sveta
za knjižnično dejavnost v drugem mandatnem obdobju pa so: dr. Melita Ambrožič (namestnica
predsednice), Peter Čerče, mag. Jelka Gazvoda, mag. Dragotin Kardoš, mag. Mirjam Kotar, mag.
Matjaž Neudauer, dr. Marta Seljak, mag. Vlasta Stavbar, dr. Alenka Šauperl, Davor Šoštarič,
Vanesa Valentinčič-Murovec, dr. Maja Žumer. Mandat članov traja pet (5) let in začne teči z dnem
imenovanja.
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost opravlja zlasti naslednje naloge:
- sprejema področna strokovna priporočila,
- daje predhodno mnenje k vsem predpisom, ki se nanašajo na knjižnično dejavnost,
- obravnava strokovne osnove knjižnične dejavnosti,
- obravnava strokovne osnove za delovanje nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema,
spremlja delovanje tega sistema in usklajuje njegov razvoj,
- daje mnenje k predlogu razvojnih načrtov in letnega programa dela ter finančnega načrta
nacionalne knjižnice in knjižničnega informacijskega servisa,
- obravnava letna poročila o delovanju nacionalne knjižnice in knjižničnega informacijskega
servisa ter s svojim mnenjem seznanja Vlado Republike Slovenije in pristojna ministrstva,
- daje pobude in predloge s področja svojega dela.
Do 23. seje dne 27. marca 2007 je Nacionalni svet za knjižnično dejavnost deloval v sestavi: dr.
Maja Žumer (predsednica), mag. Stanislav Bahor, Peter Čerče, mag. Jelka Gazvoda, Vilenka Jakac-
Bizjak, mag. Dragotin Kardoš, prof. dr. Matjaž Omladič, Nada Požar Matijašič, dr. Marta Seljak,
mag. Vlasta Stavbar, Dragica Turjak in mag. Samo Zorc. Konstituiranje Nacionalnega sveta za
knjižnično dejavnost v novi sestavi je bilo 26. novembra 2007 na 25. seji, ko so člani Nacionalnega
sveta za knjižnično dejavnost v drugem mandatnem obdobju tudi izvolili namestnico.
Strokovne podlage za delo nacionalnega sveta pripravljajo ministrstvo, pristojno za kulturo,
ministrstvi, pristojni za šolstvo, visoko šolstvo, znanost in šport, ter nacionalna knjižnica in
knjižnični informacijski servis, vsak s svojega delovnega področja. Administrativna in tehnična
dela za nacionalni svet opravlja ministrstvo, pristojno za kulturo.
Kontaktni naslov:
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost
Maistrova 10, 1000 Ljubljana
tel. 01 369 5965 (sekretarka sveta: Tatjana Likar)
telefaks 01 369 5901
e-pošta: nskd.mk@gov.si

3
2 PRISTOJNOSTI NACIONALNEGA SVETA ZA KNJIŽNIČNO DEJAVNOST
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost kot strokovno in posvetovalno telo za odločanje o
strokovnih zadevah na področju knjižnične dejavnosti izvaja v okviru nalog, določenih v 50. členu
Zakona o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002 -ZUJIK), predvsem naslednje
naloge:
– daje pobude za pripravo predlogov standardov in strokovnih priporočil za posamezne vrste
knjižnic iz 7. člena v skladu z 11. členom zakona, obravnava in sprejema standarde in
strokovna priporočila ter določa časovna obdobja, v katerih naj bodo le-ti doseženi;
– daje predhodna mnenja k podzakonskim in drugim izvedbenim aktom, ki omogočajo
enotno izvajanje knjižnične javne službe in jih sprejemajo ministrstva, pristojna za
knjižnice, in knjižnični informacijski servis, nacionalna knjižnica ali inšpektorji za
knjižnice;
– obravnava in daje mnenja k strokovnim osnovam, ki urejajo bibliografske, informacijske in
programsko-tehnološke vidike knjižnične dejavnosti;
– obravnava analize delovanja modulov nacionalnega vzajemnega bibliografskega sistema,
na predlog sodelujočih knjižnic predlaga izboljšave ter usklajuje njegov razvoj;
– obravnava in daje mnenja k predlogom strateških in drugih razvojnih načrtov nacionalne
knjižnice in knjižničnega informacijskega servisa;
– obravnava in posreduje Vladi Republike Slovenije mnenje o letnih programih dela in
finančnih načrtih ter letnih poročilih nacionalne knjižnice in knjižničnega informacijskega
servisa;
– daje ministrstvom, pristojnim za knjižnice, in knjižničnemu informacijskemu servisu
pobude in mnenja v zvezi z vsemi elementi knjižnične dejavnosti, ki jih opredeljuje zakon.

4
3 DEJAVNOSTI V OBDOBJU OD JANUARJA DO DECEMBRA 2007
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost je v obdobju od januarja do decembra 2007 obravnaval
predvsem naslednja gradiva in po obravnavi sprejel naslednje sklepe:
3.1 Področna strokovna priporočila
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost je že v letu 2002 začel s postopkom za sprejem
standardov za splošne in standardov za šolske knjižnice. Standarde za splošne knjižnice je
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost sprejel aprila 2005, v letu 2007 pa je poskušal
nadaljevati z v letu 2006 začeto pripravo izhodišč za standarde za šolske knjižnice.
3.1.1 Priporočila za šolske knjižnice
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost je na podlagi 11. člena Zakona o knjižničarstvu že na svoji
1. seji dne 2. oktobra 2002 začel postopek za sprejem standardov za splošne in šolske knjižnice.
Postopek je nadaljeval na 3. seji, 20. februarja 2003, na osnovi mnenja Državne matične službe za
knjižničarstvo o statusu standardov za vse tipe knjižnic, tudi za šolske knjižnice, ko je bilo
ugotovljeno, da se postopek sprejemanja standardov za splošne in šolske knjižnice lahko nadaljuje.
Skladno s sklepom 13. seje ter skladno s predlogom z 18. seje Nacionalnega sveta za knjižnično
dejavnost in skladno s predlogom Ministrstva za šolstvo in šport je bil izdan sklep o imenovanju
delovne skupine Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost za pripravo standardov (priporočil) za
šolske knjižnice. Delovno skupino so sestavljali: mag. Stanislav Bahor, kot vodja delovne skupine
(Narodna in univerzitetna knjižnica, Center za razvoj knjižnic), ter gospa Majda Steinbuch (Zavod
RS za šolstvo, Področna skupine za knjižnično dejavnost), mag. Nataša Bucik (Ministrstvo za
kulturo, Sektor za knjigo in knjižničarstvo), gospa Nada Požar Matijašič (Ministrstvo za šolstvo in
šport, Urad za razvoj šolstva) in mag. Tatjana Likar (Nacionalni svet za knjižnično dejavnost,
sekretarka), kot člani.
Naloga delovne skupine je priprava priporočil za šolske knjižnice in je bila imenovana za obdobje,
potrebno za pripravo in sprejem priporočil za šolske knjižnice. V sklepu je bilo določeno, da mora
delovna skupina pri svojem delu izhajati iz predloga besedila priporočil (Standardi za šolske
knjižnice: Sprejeti na skupščini ZBDS 11. 10. 2001), ki je bilo predhodno usklajeno z ZKnj-1,
Ifla/Unesco manifestom za šolske knjižnice in Ifla/Unescovimi smernicami za šolske knjižnice ter
je bilo metodološko usklajeno s Standardi za splošne knjižnice (2005). Določeno je bilo tudi, da
mora pri svojem delu upoštevati predpise, ki urejajo področje knjižnične dejavnosti in druge
slovenske in mednarodne dokumente, ki se nanašajo na delovanje šolskih knjižnic, ter Poslovnik o
delu Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost. Delovna skupina Nacionalnega sveta za
knjižnično dejavnost za pripravo priporočil za šolske knjižnice se je v okrnjeni sestavi prvič uspela
sestati 19. decembra 2006.
2. seja Delovne skupine Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost za pripravo priporočil za
šolske knjižnice je bila 14. februarja 2007. Članica delovne skupine Majda Steinbuch je povedala,
da na Zavodu RS za šolstvo poteka posodabljanje učnih načrtov za osnovno šolo in gimnazijo, ki
ga vodi Državna komisija (na MŠŠ), za posamične predmete pa so ustanovljene predmetne
komisije. Decembra 2007 je bila ustanovljena tudi Predmetna komisija za spremljanje in
posodabljanje učnega načrta za knjižnično dejavnost, ki se je januarja že sestala in začela z delom.
Poleg programov knjižnična informacijska znanja za osnovno šolo in gimnazijo, ki ju bo
posodobila, bo pripravila izhodišča za posodobitev in smernice za delovanje šolskih knjižnic, v
katerih bo opredeljeno, kakšna mora biti šolska knjižnica, ki podpira kurikulum.

5
Izhodišče za posodobitev programa knjižnične dejavnosti bodo dokumenti, ki so bili objavljeni in
obravnavani na Strokovnem svetu RS za splošno izobraževanje v zadnjih letih (Idejni načrt, KIZ za
OŠ in KIZ za gimnazije), vzroki za spremembo, npr. priporočilo Evropskega parlamenta in sveta o
ključnih kompetencah za vseživljenjsko učenje, Nacionalna strategija za razvoj pismenosti z
elementi informacijske pismenosti, spremembe na knjižničnem polju kot so npr. pojav novih virov
in njihove dostopnosti. Smernice za organizacijo in delovanje šolske knjižnice, ki imajo v vzgoji in
izobraževanju status obveznega priporočila, in bodo sestavni del gradiva za posodabljanje
knjižnične dejavnosti, naj bi obravnaval Strokovni svet RS za splošno izobraževanje. Lahko so
podlaga tudi za strokovna priporočila, ki po Zakonu o knjižničarstvu usmerjajo razvoj knjižnic (11.
člen ZKnj določa, da razvoj knjižnic usmerjajo standardi in strokovna priporočila, ki se nanašajo na
organiziranost in delovanje knjižnične javne službe, in so podlaga za normativno načrtovanje
razvoja knjižnic, kar določa 37. člen ZKnj), ki jih sprejme Nacionalni svet za knjižnično dejavnost.
Glede na navedeno, so se člani delovne skupine odločili, da počakajo na gradivo, ki ga bo
pripravila Predmetna komisija za spremljanje in posodabljanje učnega načrta za knjižnično
dejavnost na ZRSŠ, in z delom nadaljujejo predvidoma marca ali aprila.
Člani delovne skupine svojega dela v letu 2007 niso mogli nadaljevati, ker gradivo, ki ga bo
pripravila Predmetna komisija za spremljanje in posodabljanje učnega načrta za knjižnično
dejavnost na ZRSŠ, in naj bi služilo kot izhodiščni dokument, še ni na razpolago, saj delo na
kroskurikularni prenovi šolstva še ni končano.
Ker mag. Stanislav Bahor v drugem mandatnem obdobju ni član Nacionalnega sveta za knjižnično
dejavnost, Poslovnik o delu Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost pa določa, da je
predsednik delovne skupine vedno član Sveta, imenovana delovna skupina nima več vodje.
Ugotovljeno je bilo, da bo potrebno sestavo Delovne skupine Nacionalnega sveta za knjižnično
dejavnost za pripravo priporočil za šolske knjižnice spremeniti, kar bo svet izvedel v letu 2008, ko
bo znano, če je Narodna in univerzitetna knjižnica, ki je po Zakonu o knjižničarstvu zadolžena za
pripravo strokovnih podlag za delo Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost, pripravo predloga
besedila priporočil za šolske knjižnice lahko vključila v program dela za leto 2008.
3.2 Podajanje predhodnega mnenja k podzakonskim in drugim izvedbenim aktom
V zvezi z implementacijo Zakona o knjižničarstvu je Nacionalni svet za knjižnično dejavnost
v letu 2007 obravnaval informacijo o stanju predloga za:
Pravilnik o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti
Člani Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost so pričeli s postopkom obravnave predloga
Pravilnika o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti na 21. seji, 28. novembra 2006,
ko so tudi sprejeli sklep, s katerim so podali pozitivno mnenje o predlogu pravilnika z zadržkom,
da je potrebno besedilo predloga še uskladiti in dopolniti skladno s pripombami v zapisniku.
Informacija o stanju predloga je bila podana na 23. seji dne 27. 3. 2007. Po uvodni predstavitvi
točke dnevnega reda za katero so člani prejeli zgolj informativno gradivo na sami seji, je
predsednica dr. Maja Žumer mag. Jelko Gazvoda zaprosila, da predstavi stanje v zvezi s
pravilnikom s stališča strokovne službe Ministrstva za kulturo.
Mag. Jelka Gazvoda je člane sveta seznanila, da je predlog pravilnika v času od 21. seje uskladila s
pripombami članov Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost, pravne službe Ministrstva za
kulturo, strokovne službe Ministrstva za šolstvo in šport ter s pripombami oz. nasveti Direktorata
za plače pri Ministrstvu za javno upravo, pri usklajevanju pa žal ni mogla upoštevati pripomb
Komisije za priznavanje kvalifikacij bibliotekarske stroke, saj jih je ministrstvo prejelo po tem, ko
je že odposlalo predlog pravilnika v medresorsko usklajevanje Ministrstvu za javno upravo –
Direktoratu za plače, Službi Vlade Republike Slovenije za zakonodajo, Ministrstvu za šolstvo in

6
šport ter Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo. Ker ni mogoče predvideti, kakšne
spremembe bodo še potrebne, se načrtuje, da bi člani Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost
dokončno mnenje o Pravilniku o imenovanju v strokovne nazive v knjižnični dejavnosti podali na
podlagi verzije, ki bo nastala po medresorskem usklajevanju.
3.2.1 Pregled veljavnih podzakonskih aktov
Koncem leta 2007 so bili v zvezi z Zakonom o knjižničarstvu (Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002
-ZUJIK) veljavni naslednji podrejeni predpisi:
1. Sklep o ustanovitvi Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost
(Ur.l. RS, št. 34/2002)
2. Sklep o ustanovitvi Instituta informacijskih znanosti
(Ur.l. RS, št. 71/2002)
3. Pravilnik o načinu določanja skupnih stroškov osrednjih
knjižnic, ki zagotavljajo knjižnično dejavnost v več občinah, in
stroškov krajevnih knjižnic
(Ur.l. RS, št. 19/2003)
4. Uredba o osnovnih storitvah knjižnic
(Ur.l. RS, št. 29/2003)
5. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Narodna in univerzitetna
knjižnica
(Ur.l. RS, št. 46/2003)
6. Sklep o ustanovitvi javnega zavoda Centralna tehniška knjižnica
Univerze v Ljubljani
(Ur.l. RS, št. 60/2003)
7. Pravilnik o pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne
službe
(Ur.l. RS, št. 73/2003)
8. Pravilnik o osrednjih območnih knjižnicah
(Ur.l. RS, št. 88/2003)
9. Pravilnik o razvidu knjižnic
(Ur.l. RS, št. 105/2003)
10. Pravilnik o izvajanju knjižničnega nadomestila
(Ur.l. RS, št. 42/2004)
11. Pravilnik o izdaji dovoljenja za vzajemno katalogizacijo
(Ur.l. RS, št. 127/2004)
12. Pravilnik o prenehanju veljavnosti pravilnika o sofinanciranju
osrednjih specializiranih informacijskih centrov
(Ur.l. RS, št. 12/2005)
13. Pravilnik o sofinanciranju osrednjih specializiranih
informacijskih centrov
(Ur.l. RS, št. 12/2005, 97/2005, 5/2007)
objavljeno pred
konstituiranjem
Sveta
objavljeno pred
konstituiranjem
Sveta
Obravnavano
Obravnavano
Obravnavano
Obravnavano

7
14. Pravilnik o dodeljevanju štipendij iz knjižničnega nadomestila
(Ur.l. RS, št. 60/2005)
3.3 Razvojni načrti in letni programi dela ter finančni načrti
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost je v letu 2007 obravnaval predloga letnih programov
dela ter predloga finančnih načrtov Narodne in univerzitetne knjižnice in Instituta
informacijskih znanosti za leto 2007.
3.3.1 Letni program dela Instituta informacijskih znanosti za leto 2007
Institut informacijskih znanosti Maribor je 7. 2. 2007 na podlagi 50. člena Zakona o knjižničarstvu
(Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002) in 2. člena Sklepa o ustanovitvi Nacionalnega sveta za
knjižnično dejavnost (Uradni list RS, št. 34/02) Nacionalnemu svetu za knjižnično dejavnost v
mnenje posredoval Letni program dela Instituta informacijskih znanosti za leto 2007. Upravni
odbor IZUM je letni program dela za leto 2007 potrdil na seji dne 9. 2. 2006, Nacionalni svet za
knjižnično dejavnost pa je predlog programa obravnaval na seji dne 20. 2. 2007.
Članom Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost je program dejavnosti predstavil mag. Tomaž
Seljak.
Prva prioriteta programa dejavnosti IZUM-a je izvajanje aktivnosti, ki zagotavljajo nemoten dostop
do sistema in servisov COBISS njegovim številnim uporabnikom v Sloveniji in zunaj nje. Ob tem
precejšen del aktivnosti IZUM-a odpade tudi na 16 obsežnejših razvojnih projektov, katerih cilj je
razviti nove servise ali dvigniti kakovost že obstoječih: Splošni geslovnik COBISS.SI, Poenotenje
uporabe kod za jezike in pisave v COBISS.Net, COBISS/OPAC, V6.0 , COBISS2/Katalogizacija,
V8.7, COBISS2/Izposoja, V5.3, COBISS2/Izpisi, V5.3, COBISS3, V4.0-x,
COBISS3/Katalogizacija, V5.0, Implementacija spletnih storitev s SRW/SRU (ZING), Vzajemna
baza podatkov vzorcev izhajanja v COBISS3, Prenova sistema upravljanja izobraževalnih
procesov, Reorganizacija postopkov upravljanja pooblastil, Vzpostavitev sistema vodenja
kakovosti, Uvedba podpornih orodij v proces razvoja programske opreme, Reorganizacija
administrativnih in kadrovskih postopkov, Uvedba računalniškega vodenja evidence dela
zaposlenih. Prva skupina projektov, ki se nanaša na sistem vzajemne katalogizacije, ima za cilj
izboljšanje kakovosti bibliografskih informacij v bazah podatkov COBISS ter povečanje njihove
interoperabilnosti z mednarodnimi bazami podatkov in servisi. Precejšen obseg razvojne dejavnosti
odpade tudi na skupino projektov, povezanih s prehodom na tehnološko platformo COBISS3, del
razvojnih aktivnosti pa na projekte, ki so pomembni za nadaljnji razvoj IZUM-a ter dvig kakovosti
njegovih proizvodov in storitev.
Razvojne zahteve, kljub načrtovanemu dodatnemu zaposlovanju, presegajo razpoložljive človeške
vire, zato nekaterih projektov, ki so za nadaljnji razvoj vzajemnega bibliografskega sistema in
učinkovito in kakovostno izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe zelo pomembni, v
program dela za leto 2007 niso vključili (implementacija normativne kontrole korporacij v
COBISS, OAI, UDK konverzija, FRBR…). Razkorak med rastjo obremenitev (zaradi povečanega
obsega in kompleksnosti aplikacij in servisov, ki jih razvija in vzdržuje IZUM za vedno večje
število uporabnikov) in zagotavljanjem potrebnih kadrovskih zmogljivosti v preteklih letih se kaže
v nedopustnem prelaganju pomembnih razvojnih nalog v prihodnost, nedvomno pa vpliva tudi na
manjšo intenzivnost uvajanja aplikacij COBISS3.
V razpravi, ki je sledila, so člani sveta razpravljali o nekaterih podrobnostih programa dejavnosti in
pri tem ponovno izpostavili tudi potrebo po sodelovanju vseh, ki so odgovorni za razvoj
knjižničnega informacijskega sistema, in zagotavljanju pogojev za to delovanje. Člani sveta so po

8
obravnavi Letnega programa dela Instituta informacijskih znanosti za leto 2006 soglasno sprejeli
naslednji sklep:
SKLEP: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost je obravnaval predlog Letnega programa dela
Instituta informacijskih znanosti za leto 2007. Nacionalni svet za knjižnično dejavnost ocenjuje, da
je obravnavani dokument primerna podlaga za izvajanje javne službe, ki jo v okviru Zakona o
knjižničarstvu izvaja Institut informacijskih znanosti, in je namenjena zagotavljanju pogojev za
delovanje vzajemnega bibliografskega sistema ter dostopnosti elektronskih virov informacij v
vzajemnem bibliografskem sistemu, ter o predlogu podaja pozitivno mnenje.
3.3.2 Program dela Narodne in univerzitetne knjižnice za leto 2007
Narodna in univerzitetna knjižnica je 12. 3. 2007 na podlagi 50. člena Zakona o knjižničarstvu
(Uradni list RS, št. 87/2001, 96/2002 - ZUJIK) in 2. člena Sklepa o ustanovitvi Nacionalnega sveta
za knjižnično dejavnost (Uradni list RS, št. 34/02) Nacionalnemu svetu za knjižnično dejavnost v
mnenje posredovala predlog programa dela Narodne in univerzitetne knjižnice za leto 2007.
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost je program dela Narodne in univerzitetne knjižnice za leto
2007 obravnaval na 23. seji dne 27. 3. 2007.
Članom Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost so program dela Narodne in univerzitetne
knjižnice za leto 2007 predstavili mag. Lenart Šetinc – ravnatelj knjižnice, mag. Zoran Krstulović -
pomočnik ravnatelja za vodenje strokovnega dela in dr. Melita Ambrožič - pomočnica ravnatelja za
knjižnični sistem Univerze v Ljubljani.
Program NUK za leto 2007 je imel naslednje prioritete:
- gradnja digitalne knjižnice (zajemanje e-obveznega izvoda, digitalizacija, uveljavitev skupnega
portala, povečanje števila in obsega zbirk digitalne knjižnice, nabava tujih e-virov v okviru
COSEC/EIFL, omogočanje dostopa do e-virov, izboljšanje in širitev storitev na daljavo);
- sodelovanje pri izpopolnjevanju evropske digitalne knjižnice;
- ohranjanje vedno bolj ogroženega gradiva (razkislevanje ter prenos na druge nosilce).
Programa dela in finančni načrti NUK jasno nakazujeta dejstvo, da dejavnost NUK poleg
tradicionalne knjižnične dejavnosti zajema tudi digitalno knjižnico. Gre za dva vzporedna sistema,
ki kljub tesni povezanosti in racionalni sinergiji zahtevata dodatne finančne in kadrovske resurse.
Digitalna knjižnica ni več le možna razvojna opcija, temveč je z zakonom o obveznem izvodu,
dokumenti EU, konceptom Evropske digitalne knjižnice in sprejetim strateškim načrtom
predpisana obveznost nacionalne knjižnice.
Financiranje dejavnosti NUK iz proračuna Republike Slovenije od 2002 naprej zaostaja za rastjo
stroškov ter potrebami knjižnice. Tako NUK pri uresničevanju strateškega plana za obdobje 2004-
2008 deloma zaostaja v dinamiki pri uresničevanju začrtanih ciljev predvsem pri vzpostavljanju
digitalne knjižnice, pri zaščiti knjižničnega gradiva ter pri vzpostavitvi pogojev za opravljanje dela
(investicijsko vzdrževanje, nakup informacijske opreme, kadrovske okrepitve). Predviden obseg
sredstev za leto 2007 ne zagotavlja možnosti uresničevanja nalog NUK na ravni iz leta 2006. Ne
glede na pričakovanja, da bo NUK pridobil del sredstev iz projektnih razpisov v naslednjem letu
(projektna sredstva ne bodo mogla nadomestiti primanjkljaja sredstev za redno dejavnost ter za
investicije in opremo), predlagan finančni okvir ne bo omogočil uresničitve najnujnejših nalog, ki
izhajajo iz zakonodaje, aktov EU ter strateškega načrta NUK. Tako ne bo mogoče v celoti
uresničevati: nalog pri uresničevanju zakona o obveznem izvodu, začrtane gradnje digitalne
knjižnice, ohranjanja gradiva, univerzitetnih nalog knjižnice, nabave informacijskih virov,
založniškega programa, mednarodnega sodelovanja, razstavne dejavnosti, zamene, svetovanja in
spremljanja knjižničnega sistema.
Vlaganja v investicije in nakup opreme so nujna materialna podlaga delovanja tako tradicionalne še
posebej pa digitalne knjižnice! Nova investicijska potreba po zmogljivostih za varno hranjenje

podatkov na dislocirani lokaciji (Leskoškova) je primarna potreba NUK, ki izhaja iz obveznosti
hraniti obvezni izvod v elektronski obliki ter zbirk v digitalni knjižnici. Te zmogljivosti pa bi hkrati
predstavljale možnost hranjenja podatkov na oddaljeni (sekundarni) lokaciji za IZUM ter druge
knjižnice. Sekundarno lokacijo (oddaljeno - nadomestno lokacijo - za primere nesreč, izpadov itd.)
za hranjenje nacionalnega kulturnega bogastva v NUK pa naj bi po dogovoru z IZUM hranili v
repozitoriju v Mariboru. Tako gre pri investiciji v digitalni arhiv NUK za ključno točko pri
uresničevanju zakona o obveznem izvodu in trajnem hranjenju digitalnega knjižničnega gradiva.
Sredstva za repozitorij (375.000 EUR) niso zagotovljena v finančnem načrtu za leto 2007, NUK si
bo prizadeval najti rešitev med letom.
Z Zakonom o knjižničarstvu, Zakonom o obveznem izvodu publikacij in z razvojnimi zahtevami po
vzpostavitvi hibridne knjižnice, je NUK dobil veliko večji obseg dela in večje število novih nalog.
Ta ugotovitev je zapisana tudi pri opredelitvi posledic Zakona o knjižničarstvu in Zakona o
obveznem izvodu. Zaradi restrikcij pri zaposlovanju v javnem sektorju, NUK po uveljavitvi
zakonov še ni dobil potrebnih novih delovnih mest. Hkrati pa stagniranje finančnih sredstev iz
proračuna za materialne stroške ne omogoča naročanja teh nalog pri zunanjih sodelavcih. V letu
2007 načrtujejo zapolnitev delovnih mest iz fluktuacije ter pričakujejo odobritev dveh nujnih novih
zaposlitev.
Za projekt NUK2 je pomembno, da je MOL v letu 2006 izročil investitorju (MVZT) zemljišča, ki
omogočajo izgradnjo prve faze nove knjižnične stavbe. Zato je v letu 2007 možno pridobiti
gradbeno dovoljenje ter pričeti z gradbenimi deli. Gradbeni odbor pri Vladi RS bi moral čim prej
predlagati način financiranja gradnje ter sprejeti terminski načrt del. Začasne prostorske
zmogljivosti NUK-a na Leskoškovi 12 bodo zadostovale predvidoma do leta 2009.
V letu 2007 načrtujejo več razstav (najpomembnejši: Plečnikovi načrti urbanistične ureditve
Ljubljane ter posebna razstava ob letu biblije v Sloveniji). V letošnjem letu se bodo začele priprave
za razstavo posvečeno Primožu Trubarju, ki jo NUK načrtuje v Trubarjevem letu 2008, in bo
obeležila predsedovanje Slovenije EU.
Digitalna knjižnica in ohranjanje kulturne dediščine sta temi, ki sta v središču pozornosti Evropske
skupnosti, ki je v okviru »i2010: Digital Libraries« začrtala skupno akcijo vseh držav članic EU pri
digitalizaciji, ohranjanju in zagotavljanju dostopa do te dediščine za vse. Komisija je pripravila prvi
sklop akcij na evropski ravni ter objavila Priporočila za digitalizacijo in digitalno ohranjanje. Gre
za pomembno izhodišče tudi za Narodno in univerzitetno knjižnico, katere program 2007 upošteva
predlagana skupna izhodišča in priporočila. Pri oblikovanju programa NUK so upoštevane
prioritete, ki izhajajo iz Strategije razvoja Slovenije ter dolgoročni cilji Ministrstva za kulturo:
odprtost Slovenije in njene nacionalne knjižnice v sodobni svet, krepitev razvoja slovenskega
jezika ter uveljavljanje nacionalne identitete; zagotavljanje še večje dostopnosti kulturnih dobrin iz
zakladnice knjižnice; zagotavljanje spodbudnih razmer (informacijske podpore) za ustvarjalnost;
povezovanje kulture, izobraževanja in znanosti; celostno ohranjanje pisne kulturne dediščine;
razvijanje zasebno-javnega partnerstva; uporaba digitalnih tehnologij za dostop in hranjenje
kulturnih dobrin.
S kandidiranjem na projekte razpise (v okviru EU in RS) in s sodelovanjem s partnerji, tako
javnimi zavodi in drugimi izvajalci kulturnih programov kot tudi s partnerji z drugih področij
(izobraževanje, raziskovanje, znanost, gospodarstvo…) bo NUK skušal zmanjšati nastalo plansko
finančno vrzel in v programu zastavljene cilje v čim večji meri izpolniti. Je pa potrebno ponovno
izpostaviti, da se neskladja med nalogami NUK in nujno potrebnimi resursi za njihovo uresničitev
na eni strani, ter zagotovljenimi finančnimi sredstvi na drugi strani, iz leta v leto ponavlja, kar bo
imelo negativne posledice za razvoj celotnega knjižničnega sistema. Povzročilo bo zaostajanje na
področju obsega in kakovosti znanstveno raziskovalnega dela in visokošolske dejavnosti,
9

10
omejevalo bo možnosti prebivalstva za dvig ravni njegove informacijske pismenosti, dolgoročno pa
ima lahko tudi zelo negativen vpliv na razvojne sposobnosti in tržno konkurenčnost RS v EU.
V razpravi, ki je sledila, so člani sveta razpravljali o nekaterih podrobnostih programa. Člani sveta
so po obravnavi programa dela Narodne in univerzitetne knjižnice za leto 2007 soglasno sprejeli
naslednji sklep:
SKLEP: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost je obravnaval predlog Programa dela Narodne in
univerzitetne knjižnice za leto 2007. Nacionalni svet za knjižnično dejavnost ocenjuje, da je
obravnavani dokument primerna podlaga za izvajanje javne službe, ki jo v okviru Zakona o
knjižničarstvu izvaja Narodna in univerzitetna knjižnica ter o predlogu podaja pozitivno mnenje.
3.4 Poročila o delu
3.4.1 Letno poročilo Instituta informacijskih znanosti Maribor za leto 2006
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost je na podlagi 50. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni
list RS, št. 87/2001, 96/2002) in Sklepa o ustanovitvi Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost
(Uradni list RS, št. 34/2002) na 24. seji dne 26. 11. 2007 obravnaval Letno poročilo Instituta
informacijskih znanosti Maribor za leto 2006. O delu Instituta informacijskih znanosti Maribor
(IZUM) v letu 2006 je poročal mag. Tomaž Seljak, direktor instituta.
Mag. Seljak je poudaril, da je IZUM v letu 2006 opravljal tako naloge knjižničnega
informacijskega servisa v nacionalnem bibliografskem sistemu kot tudi naloge informacijskega
servisa raziskovalne dejavnosti, izobraževanja in kulture. Poudaril je, da se obseg dela povečuje,
izpostavil je razvoj novih funkcionalnosti sistema in servisov COBISS. Napredek je viden tako pri
uvajanju nove generacije programske opreme COBISS3 v knjižnice, kot tudi pri vsakodnevni
uporabi sistema in servisov COBISS. Stalno se povečuje tudi uporaba drugih informacijskih
storitev IZUM, kot so npr. podpora za izplačevanje knjižničnega nadomestila in vrednotenje
raziskovalne dejavnosti. Med uspešno zaključenimi projekti pri razvoju programske opreme je
izpostavil vzpostavitev povezave do bibliografskih zapisov baz citiranosti Web of Science (WoS),
implementacijo nove verzije COBISS/OPAC ter prehod na standard Unicode v spletnih aplikacijah
E-CRIS. V nekaterih primerih je prišlo do sprememb v prioriteti izvajanja nalog in zamika v
terminih. Razlogi za spremembe so tako nenačrtovane nove naloge z višjo prioriteto, kot tudi obseg
dela, ki je bil večji od načrtovanega, in so pojasnjeni v poročilu. Mag. Seljak je še dodal, da IZUM
skrbi za mednarodno primerljivo informacijsko podporo, kar dosega s strokovnim vložkom
zaposlenih ter z dobrim sodelovanjem s številnimi partnerji, od knjižnic prek znanstvenih institucij
do vladnih organov in agencij, med katerimi je poudaril sodelovanje z NUK-om.
V razpravi, ki je sledila, so člani sveta razpravljali o nekaterih podrobnostih poročila. Člani sveta so
po obravnavi Letnega poročila Instituta informacijskih znanosti Maribor za leto 2006 soglasno
sprejeli naslednji sklep:
SKLEP: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost je obravnaval Letno poročilo Instituta
informacijskih znanosti za leto 2006 ter o poročilu podal pozitivno mnenje.
3.4.2 Letno poročilo Narodne in univerzitetne knjižnice za leto 2006
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost je na podlagi 50. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni
list RS, št. 87/2001, 96/2002) in Sklepa o ustanovitvi Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost
(Uradni list RS, št. 34/2002) na 23. seji dne 27. 3. 2007 obravnaval letno poročilo Narodne in
univerzitetne knjižnice za leto 2006. O delu Narodne in univerzitetne knjižnice v letu 2006 je
poročala dr. Melita Ambrožič.

Prioritetne usmeritve Narodne in univerzitetne knjižnice določa Nacionalni program za kulturo
2004-2007, ki v prvi vrsti poudarja pomen izvajanja zakonsko določenih nalog, povečanje izbora
knjižničnega gradiva, partnerstvo pri pridobivanju in posredovanju elektronskih publikacij, zbiranje
in hranjenje slovenskih spletnih elektronskih publikacij in digitalizacijo knjižne kulturne dediščine,
aktivno vlogo pri razvoju informacijske pismenosti prebivalstva in spodbujanju vseživljenjskega
izobraževanja ter zagotovitev primernih prostorov za knjižnično dejavnost in storitve z izgradnjo
nove knjižnične zgradbe.
Predvidenih kadrovskih dopolnitev zaradi restrikcij pri zaposlovanju NUK v letu 2006 ni uspel
realizirati, kar gotovo ostaja naloga za naslednja leta, saj se bo vloga knjižnice močno
preoblikovala na področju digitalne knjižnice in informatike. V skladu s planom so zaposlili
pomočnika ravnatelja za splošne in finančne zadeve. Redno delo (napredovanja, zamenjave,
porodniške, upokojitve, spremljanje in uresničevanje letnih načrtov, karierni razgovori) na
področju kadrov so izvajali uspešno. Uresničevanje planirane dejavnosti so spremljali do ravni
individualnih letnih načrtov in mesečnih poročil.
Sodelovanje pri različnih projektih za Narodno in univerzitetno knjižnico pomeni možnosti za
zagotavljanje razvoja dejavnosti, partnerstva z javnim in zasebnim sektorjem ter sodelovanje in
koordinacijo na nacionalni in evropski ravni. V letu 2006 so strokovnjaki NUK sodelovali pri
šestih mednarodnih projektih (v dveh kot koordinatorji in v štirih kot partnerji), nekaj projektov pa
je bilo uspešno zaključenih že med letom.
- V letu 2006 je bil dotok gradiv v celoti (tako za NUK kot ostale knjižnice) za 5% manjši kot v
letu 2005. S tem se nadaljuje upad dotoka, ki so ga zaznali že v letu 2003. V strukturi dotoka je
še vedno opaziti povečan dotok gradiv pridobljenih kot obvezni izvod, in sicer za 2% pri
gradivih za NUK. Nekoliko manj kot v letu 2005 pa je upadel dotok obveznega izvoda
namenjenega distribuciji knjižnicam, in sicer za 9%.
- Prispevek bibliografskih zapisov NUK v nacionalni vzajemni bibliografski sistem se je povečal
za 11%. Povečanje je rezultat racionalizacije postopkov obdelave ter intenzivne bibliografske
obdelave digitaliziranega gradiva (plakati, glasbeni rokopisi). Pri prispevku NUK v vzajemni
sistem je treba upoštevati tudi nove zapise za normativno bazo osebnih imen CONOR ter
redakcijo baze.
- Pri delu agencij NUK v letu 2006 beleži trend rasti zapisov: ISBN za 5%, ISSN za 10%, pri
agenciji za ISMN pa zmanjšanje za 73% (manjši obseg tiskanih muzikalij). Nadaljeval se je
tudi trend rasti letne količine CIP zapisov: po rasti v letu 2005 za 5% beležijo v letu 2006
nadaljnjo rast za 14%! V bazo OCLC v letu 2006 zaradi spremenjene metodologije pošiljanja
zapisov niso poslali podatkov. Poslali jih bodo v letu 2007. Količina poslanih podatkov za
druge mednarodne zbirke je bila na običajni letni ravni.
- Dejavnost knjižnice na področju storitev za uporabnike NUK ocenjuje kot uspešno, saj so bili
uresničeni vsi zastavljeni cilji, od boljše ponudbe informacijskih virov do nadaljnjega
izboljšanja dostopnosti virov in storitev, izboljšanja storitve medknjižnične izposoje,
izboljšanja nekaterih delovnih postopkov, ki omogočajo kakovostnejše storitve (npr.
avtomatizacija izposoje v Veliki čitalnici). Knjižnica je ponudila več storitev v elektronski
obliki, z vključitvijo dodatnih knjižnic v sistem oddaljenega dostopa pa je zagotovila praktično
vsem uporabnikom z Univerze v Ljubljani, da lahko uporabljajo njene vire, ne da bi se morali
včlaniti v NUK. Kljub razširjanju elektronskih storitev t. i. klasična uporaba knjižnice v letu
2006 še ni začela padati, saj je bil še vedno zabeležen porast tako obiskovalcev, kot izposoj
gradiva.
- Na področju ohranjanja knjižničnega gradiva so bili izvedeni različni ukrepi, od fizične selitve
gradiva z lokacije Turjaška na Leskoškovo, do prenašanja najbolj ogroženega ali najbolj
uporabljanega gradiva na mikrofilm in njegova digitalizacija, poostrene kontrole pogojev
11

hranjenja, do povečanja obsega zaščite in restavriranja gradiva. Analize ogroženosti gradiva so
pokazale nezadržno propadanje gradiva na kislem papirju, katerega zaščita bi zahtevala
neprimerno višja sredstva, kot so letno na voljo. Uspešno je bilo sodelovanje v mednarodnih
projektih s področja ohranjanja gradiva, vodja Laboratorija za knjižno dediščino dr. Jana Kolar
pa je prejela najvišje državno priznanje na področju znanosti.
- Razvoj digitalne knjižnice je v letu 2006 presegel pričakovanja. Po objavi portala Digitalna
knjižnica Slovenije – dLib.si novembra 2005 so nadaljnja prizadevanja potekala na več ravneh.
Na organizacijski ravni je bila ustanovljena Enota za razvoj in upravljanje digitalne knjižnice s
tremi oddelki, ki je imela ob koncu leta zaposlene štiri bibliotekarje ter enega informatika. Ob
koncu leta so dokončali in objavili Strategijo razvoja digitalne knjižnice Slovenije – dLib.si
2007-2010. V letu 2006 so obogatili digitalne zbirke, ki so dostopne prek portala. Trenutno je
prek dLib portala možen dostop do prek 42.000 člankov (tudi do celotnih besedil!), fotografij,
plakatov, zemljevidov in glasbenih posnetkov.
- V organizirane izobraževalne oblike, katerih izvajanje je koordiniral Bibliotekarski
izobraževalni center, je bilo vključenih 5% več udeležencev kot v letu 2005. Čeprav nekatere
načrtovane ponovitve niso bile izvedene zaradi premajhnega zanimanja, pa je močno naraslo
zanimanje za nekatere nove tečaje in oblike permanentnega izobraževanja.
- Na področju razvojno-raziskovalne dejavnosti so bili zastavljeni cilji realizirani. NUK je bil
vključen v domače in tuje raziskovalne projekte, prioritetno s področij ohranjanja knjižničnega
gradiva in digitalne knjižnice, prijavil pa je tudi nove projekte. Na področju priprave
strokovnih osnov za normativno kontrolo cilji niso bili uresničeni v celoti (sodelovanje z IZUM
naj bi bilo intenzivnejše v začetku 2007), v projektu geslovnika COBISS pa NUK ni bil partner
v projektu in bo z IZUM sodeloval v letu 2007. Navodila za zbiranje, obdelavo in hranjenje
elektronskih publikacij in za digitalizacijo gradiv so bila pripravljena v oddelku digitalne
knjižnice.
- Na področju dejavnosti razvoja slovenskih knjižnic in knjižničnega sistema z uresničitvijo
ciljev NUK ni zadovoljen, saj se je med letom pokazalo precej objektivnih ovir, ki so
onemogočale izpolnjevanje zakonsko določenih nalog. V okviru izvajanja koordinacijskih
nalog za osrednje območne splošne knjižnice je bilo izpeljanih večina načrtovanih dejavnosti.
- V okviru izvajanja funkcij univerzitetne knjižnice si je NUK tudi v letu 2006 prizadeval
uporabnikom z univerze ponuditi čim več elektronskih virov in jim zagotavljati njihovo
dostopnost prek oddaljenega dostopa. Cilj je bil uspešno realiziran, razširjena pa je bila tudi
ponudba drugih e-storitev, ki so jih lahko uporabljali. Žal pa v NUK-u ni bilo možno izboljšati
prostorskih pogojev, tako NUK uporabnikom ne omogoča prostega dostopa do knjižničnih
gradiv, nima primernih prostorov za skupinsko delo ipd., kar vse zahtevajo spremenjene
potrebe izvajanja bolonjskega študija. V NUK-u ocenjujejo, da so se z novim vodstvom UL
ustvarili pogoji za boljše delovanje knjižničnega sistema UL in je prisotno razumevanje
knjižnic kot pomembnih infrastrukturnih enot, ki vplivajo na kakovost pedagoškega in
znanstveno-raziskovalnega dela univerze.
- Uresničevanje projekta NUK2/UKL: Projekt vodi Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in
tehnologijo, Ministrstvo za kulturo sodeluje predvsem pri projektni reviziji, NUK pa je zgolj
nosilec programa in odgovoren za ustrezne programske podlage za novelacijo obstoječih
projektov. Revizijo na podlagi sklepa Vlade RS je izvedlo Ministrstvo za kulturo. Atelje
Marko Mušič-avtor projekta opravlja novelacijo projektnih podlog v obsegu 1. faze ter
uskladitev z nosilci programov. Šele po zaključku novelacije podlog bo možno novelirati PGD
dokumentacijo.
12

13
Sledila je razprava, v kateri je dr. Melita Ambrožič članom sveta odgovorila na zastavljena
vprašanja s svojimi pojasnili pa sta v razpravi sodelovala tudi mag. Lenart Šetinc in mag. Zoran
Krstulović. Člani sveta so po obravnavi letnega poročila Narodne in univerzitetne knjižnice za leto
2006 soglasno sprejeli naslednji sklep:
SKLEP: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost je obravnaval predlog Letnega poročila Narodne
in univerzitetne knjižnice za leto 2006 ter o poročilu podal pozitivno mnenje.
3.5 Stanje na področju knjižnične dejavnosti
3.5.1 Pereča problematika
Perečo problematiko na področju knjižnične dejavnosti je Nacionalni svet za knjižnično dejavnost
obravnaval na 22. in 23. seji sveta.
3.5.1.1 Informacije o okvari diskovnega polja v računalniškem centru IZUM-a in
posledicah
Institut informacijskih znanosti Maribor je Nacionalnemu svetu za knjižnično dejavnost posredoval
obširno pisno poročilo o okvari diskovnega polja v računalniškem centru IZUM-a 1. januarja 2007
in o posledicah, ki so jih občutile predvsem knjižnice – uporabnice programske opreme COBISS3
(73 knjižnic). Predstavniki IZUM-a so splet okoliščin, ki je botroval izgubi podatkov v aplikacijah,
ki delujejo na operacijskem sistemu Windows (COBISS3, intranet, poštni sistem), članom sveta
predstavili tudi na seji dne 20. 2. 2007 (22. seja).
Sledila je razprava, v kateri so člani sveta podprli predvidene ukrepe IZUM-a za preprečitev
podobne situacije, soglasno pa so sprejeli tudi naslednji sklep:
SKLEP: Nacionalni svet za knjižnično dejavnost opozarja na potrebo po zagotovitvi pogojev za
varovanje elektronskih podatkov, katerih skrbnika sta NUK in IZUM (nadomestne lokacije za
primere nesreč, izpadov itd.), zato podpira IZUM-ov predlog Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost
in tehnologijo ter Ministrstvu za kulturo, da načrtovanim investicijam v izgradnjo prizidka IZUM
in novega računalniškega centra ter v opremo računalniškega centra NUK zagotovita najvišjo
možno prioriteto.
3.5.1.2 Pregled stanja v zvezi s podzakonskimi akti, strokovnimi navodili oziroma elementi,
ki jih predpisuje Zakon o knjižničarstvu
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost je na svoji 20. seji 7. 11. 2006 obravnaval problematiko
knjižnične dejavnosti na področju splošnih knjižnic. Ker je bilo v gradivu za sejo in ob sami
razpravi ugotovljeno, da še vedno niso bili sprejeti nekateri podzakonski akti, strokovna navodila
oziroma elementi, ki jih predpisuje Zakon o knjižničarstvu, je Center za razvoj knjižnic Narodne in
univerzitetne knjižnice 11. 12. 2006 Nacionalnemu svetu za knjižnično dejavnost poslal dokument
s seznamom oziroma pregled le-teh, ki navaja tudi pregled količin oziroma kazalcev iz Pravilnika o
pogojih za izvajanje knjižnične dejavnosti kot javne službe, ki so se v kontekstu metodologije
ugotavljanja razvitosti knjižnic izkazali za problematične, skupaj s predlogom, da se oblikuje
delovno skupino, ki bi skladno z 38. členom Zakona o knjižničarstvu oblikovala ustreznejše rešitve
za prihodnja merjenja.
Dokument Centra za razvoj knjižnic Narodne in univerzitetne knjižnice so člani sveta že prejeli
med gradivi za 22. sejo sveta 20. februarja 2007, na kateri pa je predlagala, da se zadevo, zaradi
kompleksnosti, kot posebno točko dnevnega reda uvrsti na 23. sejo.
Na 23. seji je bilo po uvodni predstavitvi točke in krajši problemski razpravi, ugotovljeno, da
izpostavljene problematike ne bo mogoče rešiti na seji sveta, zato so člani sveta sprejeli sklep:

14
SKLEP: Člani Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost sklenejo, da se za reševanje
problematike v zvezi s podzakonskimi akti, strokovnimi navodili oziroma elementi, ki jih
predpisuje Zakon o knjižničarstvu, sestanejo predstavniki strokovne službe Ministrstva za kulturo,
Narodne in univerzitetne knjižnice ter Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost in se dogovorijo
za način in načrt problematike.
3.6 Pobude
3.6.1 Statistično raziskovanje o delu šolskih knjižnic
Nacionalni svet za knjižnično dejavnost je na podlagi 50. člena Zakona o knjižničarstvu (Uradni
list RS, št. 87/01, 96/2002) in Sklepa o ustanovitvi Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost
(Uradni list RS, št. 34/02) na svoji 20. seji dne 7. novembra 2006 obravnaval vlogo Centra za
razvoj knjižnic Narodne in univerzitetne knjižnice glede statističnih raziskav knjižnic in sprejel ter
na Statistični urad RS posredoval pobudo, da izvede statistične meritve o delu šolskih knjižnic za
leto 2005 in da tudi v bodoče nadaljuje z rednimi statističnimi meritvami, v Letni program
statističnih raziskovanj pa poleg spremljanja podatkov za šolske knjižnice redno uvršča tudi
spremljanje ostalih vrst knjižnic (splošnih, specialnih in visokošolskih). Pobudo je podprlo tudi
Ministrstvo za šolstvo in šport.
Na 22. seji dne 20. 2. 2007 so bili člani Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost obveščeni, da
se je Statistični urad RS pobudi odzval in že v decembru 2006 sklical prvi sestanek, na osnovi
katerega je Center za razvoj knjižnic Narodne in univerzitetne knjižnice pripravil delno vsebinsko
prilagojen vprašalnik, ki je bil tudi že posredovan v usklajevanje na MŠŠ in področni svetovalki za
Zavod RS za šolstvo. S pomočjo vprašalnika bodo meritve o delu šolskih knjižnic v letu 2006 (in
ne v letu 2005) izvedene v letu 2007.

15
4 SEJE IN STROŠKI DELA
4.1 Termini sej
V obdobju od januarja do decembra 2007 je imel Nacionalni svet za knjižnično dejavnost tri seje.
Število sej je bilo delno okrnjeno tudi zaradi postopka imenovanja članov Nacionalnega sveta za
knjižnično dejavnost v drugem mandatnem obdobju.
4.1.1 Seje Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost
22. seja: 20. februarja 2007, 23. seja: 27. marca 2007, in 24. seja: 26. novembra 2007
4.1.2 Seje delovne skupine za pripravo priporočil za delovanje šolskih knjižnic
2. seja: 14. februarja 2007.
4.2 Pregled udeležbe
4.2.1 Seje Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost
Seje Sveta s člani v prvem mandatnem obdobju:
seja 22. seja 23. seja udel. skupaj
član/ica 20. 2. 2007 27. 3. 2007
dr. Maja Žumer 1 1 2
Stanislav Bahor 1 1 2
Peter Čerče 0 1 1
mag. Jelka Gazvoda 0 1 1
Vilenka Jakac-Bizjak 1 0 1
mag. Dragotin Kardoš 1 1 2
prof. dr. Matjaž Omladič 0 0 0
Nada Požar Matijašič 0 1 1
dr. Marta Seljak 1 1 2
mag. Vlasta Stavbar 1 0 1
Dragica Turjak 1 1 2
mag. Samo Zorc 0 0 0
udeležilo skupaj: 7 8 /
Seje Sveta s člani v drugem mandatnem obdobju:
seja 24. seja
član/ica 26. 11. 2007
Dragica Turjak (predsednica) 1
dr. Melita Ambrožič 1
Peter Čerče 1
mag. Jelka Gazvoda 1
mag. Dragotin Kardoš 1
mag. Mirjam Kotar 1
mag. Matjaž Neudauer 1
dr. Marta Seljak 1
mag. Vlasta Stavbar 1
dr. Alenka Šauperl 0
Davor Šoštarič 1
Vanesa Valentinčič-Murovec 1
dr. Maja Žumer 1
udeležilo skupaj: 12

16
4.2.2 Seje delovne skupine Nacionalnega sveta za pripravo priporočil
seja
2. seja
član/ica 14. februarja 2007
mag. Stanislav Bahor 1
mag. Nataša Bucik 1
mag. Tatjana Likar 1
Nada Požar Matijašič 1
Majda Steinbuch 1
udel. članov skupaj: 5
4.3 Stroški za delovanje Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost
Za obdobje od 11. 10. 2006 do 10. 10. 2007 je bilo za delovanje Nacionalnega sveta za knjižnično
dejavnost potrebno zagotoviti povračilo potnih stroškov tistim članom sveta, ki niso zaposleni v
Ljubljani ter izplačilo sorazmernega deleža nagrad predsednici in članom sveta. Zneski nagrad in
povračila potnih stroškov so bili izplačani na podlagi Sklepa o ustanovitvi Nacionalnega sveta za
knjižnično dejavnost (Uradni list RS št. 34/2002), v zvezi s 1. točko Sklepa Vlade RS št. 00712-
35/2005/23 z dne 15. 02. 2007 ter v zvezi z Uredbo o sejninah in povračilih stroškov v javnih
skladih, javnih agencijah, javnih zavodih in javnih gospodarskih zavodih (Ur.l. RS, št. 19/07) in
izračunani skladno z določili Sklepa št. 013-3/2007/40 o določitvi višine sejnine ter načinu
določitve povračila potnih stroškov članom Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost.
Nagrade in povračilo stroškov skupaj za izplačilo:
NETO SKUPAJ BRUTO SKUPAJ BB SKUPAJ
1.832,03 2.363,91 2.505,74
Pripravila:
Tatjana Likar
sekretarka Nacionalnega sveta
za knjižnično dejavnost
Dragica Turjak l.r.
predsednica Nacionalnega sveta
za knjižnično dejavnost