Obvestila julij avgust 2010 - Območna obrtno-podjetniška zbornica ...

Obvestila
7-8/2010
O B M O Č N A O B R T N O - P O D J E T N I Š K A Z B O R N I C A T R Ž I Č
Poštnina plačana pri pošti Tržič
Oddajte
svoj
oglas!
Ureditev
plačilne
(ne)discipline
predstavlja se
TOMAŽ DRNOVŠEK s.p.

URADNE URE ZBORNICE:
Ponedeljek 8 – 12
Sreda 8 – 16
Petek 8 – 12
PREDSTAVITEV DEJAVNOSTI ČLANOV
V Obvestilih in Tržičanu je možna predstavitev
dejavnosti firme. Predstavitev članov, ki imajo
poravnano članarino zbornici je brezplačna.
Izdaja:
OBMOČNA OBRTNO-PODJETNIŠKA
ZBORNICA TRŽIČ
Predilniška cesta 8
4290 Tržič
tel.: 04/592 33 40
gsm: 031/365 842
fax: 04/596 30 20
davčna št.: 78405408
transakcijski račun pri ABANKI D.D.
Ljubljana
št. 05100-8010006221
e-pošta:
aleksandra.kojic@ozs.si
Izhaja enkrat mesečno
v nakladi 380 izvodov.
Glasilo je brezplačno
za člane zbornice.
Tisk:
Tiskarna Uzar Tržič
Iz vsebine
Ugodni krediti za člane OOZ Tržič s subvencionirano obrestno mero . . 3
Ugodni krediti Abanke za člane OOZ Tržič . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 4
Kratkoročni in dolgoročni krediti s subvencionirano obrestno mero . . 5
Mesečni podatki za obračun plač in drugih prejemkov . . . . . . . . . . . . . . 6
Prispevki za socialno varnost samozaposlenih . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 7
Prijavite se na izbor naj računovodski servis 2010 . . . . . . . . . . . . . . . . . . 8
Odnos do denarja . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 9
Dopusti . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 10
2010 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 11
Predstavlja se Tomaž Drnovšek s.p. . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 12
2010 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 14
Kaj mora vsebovati pogodba o zaposlitvi . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 15
Sprejetje stečajnega zakona« . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 16
OZS za celovito ureditev plačilne discipline . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 17
Mladostna rodovitnost sejma Agra . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 18
Kako izbrati prvega iskalca zaposlitve . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 19
Nova profitna kartica za Hrvaško obalo . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20
Stanje v juniju . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .20
Regres za leto 2010 . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . 21
Vici . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .22
Križanka . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . . .23
Ugodni krediti za člane OOZ
Tržič s subvencionirano
obrestno mero
Spoštovane obrtnice in obrtniki,
V teh časih vsi skupaj iščemo najboljše rešitve, kako ohraniti naše poslovanje čimbolj neokrnjeno.
Trudimo se pridobiti nova naročila, da bomo lahko obdržali zaposlene delavce. Na OOZ Tržič zaznavamo
težave naših članov pri poslovanju, zato se trudimo, da pomagamo po svojih najboljših močeh. V
upravnem odboru smo se odločili za finančno podporo našim zvestim članom, ki redno plačujejo
članarino in prispevajo k razvoju podjetništva v Tržiču. Želimo, da bi lažje premostili morebitne težave in
si z ugodnim kreditom olajšali tekoče poslovanje.
Na 39. seji UO OOZ Tržič smo zato sklenili, da bomo namenili skupno 5.000.- € za
sofinanciranje obrestne mere in vam omogočili najem ugodnih kreditov pri Abanki Vipa d.d
in Gorenjski banki d.d.
Kredite s subvencionirano obrestno mero je možno pridobiti do 31.12.2010 oz. do porabe
subvencijske kvote.
Poleg splošnih bančnih pogojev navajamo še ostale pogoje za pridobitev kredita:
1. OOZ Tržič bo sofinancirala obrestno mero v višini 3,5% za kratkoročne kredite do 1 leta in
sorazmerno za dolgoročne kredite z odplačilno dobo 4 ali 5 let.
2. Dolžina vračanja kredita je največ 1 leto za kratkoročne kredite oz. do 5 let za dolgoročne kredite
(odvisno od ponudbe posamezne banke).
3. Za operativno izvedbo postopkov odobritve sofinanciranja obrestne mere bo skrbela tri-članska
komisija iz UO OOZ Tržič.
4. Kreditojemalec mora biti član OOZ Tržič vsaj pol leta.
5. Kreditojemalec ne sme biti dolžnik iz naslova članarine na dan obravnave vloge za sofinanciranje
obrestne mere.
6. Kreditojemalec mora podpisati izjavo, da bo kreditna sredstva uporabil le v poslovne namene.
7. Maksimalni znesek kredita je 15.000.- € na člana.
8. Kreditojemalec mora v času vračanja kredita redno plačevati članarino obrtni zbornici, sicer ga
obrtna zbornica lahko pozove k vrnitvi odobrenega zneska sofinanciranja vključno z zakonitimi
zamudnimi obrestmi.
9. Banka lahko zavrne vlogo za odobritev kredita v primeru slabe bonitete prosilca.
10. Upoštevali bomo vrstni red oddaje vlog za najem kredita do porabe subvencijskih sredstev.
Pogoje kreditiranja sodelujočih bank si lahko preberete v aprilski številki obvestil.
Za informacije se obrnite na eno od sodelujočih bank ali na OOZ Tržič (tel. 04/592-33-40
ali GSM 031/365-842).
PREDSEDNIK UO OOZ TRŽIČ
Tomo Smolej l.r.
UGODNI KREDITI ZA ČLANE OOZ
2
3

UGODNI KREDITI ABANKE
Ugodni krediti Abanke za
člane Območne obrtnopodjetniške
zbornice Tržič in
komitente Abanke
Ne spreglejte možnosti ugodnega financiranja v Abanki, ki ga omogočamo v sodelovanju z
Območno obrtno-podjetniško zbornico Tržič.
SAMO ZA ČLANE OOZ TRŽIČ:
Kratkoročni in dolgoročni
krediti s subvencionirano
obrestno mero
Članom Območne obrtno-podjetnške zbornice Tržič (OOZ) so letos pri Gorenjski banki
na voljo tako kratkoročni kot dolgoročni krediti. Kreditni pogoji so bistveno ugodnejši
od redne bančne kreditne ponudbe, saj del obrestne mere subvencionira OOZ, nizko
komercialno obrestno mero pa je ponudila tudi Gorenjska banka.
UGODNI KREDITI GORENJSKE BANKE
Pogoji financiranja so naslednji:
Znesek:
največ 15.000 EUR (glede na kreditno sposobnost kreditojemalca)
Okvirni kreditni pogoji:
OOZ Tržič letos subvencionira višji delež obrestne mere kot v preteklem letu, nižja od redne ponudbe
pa je tudi obrestna mera, ki jo je tokrat zagotovila Gorenjska banka. Za razliko od preteklega leta
so članom OOZ Tržič letos so na voljo tako kratkoročni kot dolgoročni krediti, in sicer po naslednjih
okvirnih pogojih:
Obrestna mera:
Stroški odobritve:
Zavarovanje:
Druga merila:
Potrebni dokumenti
in obrazci za kredit
6-mesečni EURIBOR + 0,5 odstotne točke za kredite z odplačilno
dobo 1 leto
6-mesečni EURIBOR + 2 odstotni točki za kredite z odplačilno
dobo 4 leta
0,3 % od višine kredita, najmanj 50 EUR (ob odobritvi)
v skladu s poslovno politiko banke
kredit je namenjen komitentom Abanke oziroma tistim, ki bodo
to postali in so hkrati člani Območne obrtno-podjetniške zbornice
Tržič
• vloga za kredit (obrazec Abanke)
• obrazec Davčni obračun akontacije dohodnine od dohodka,
doseženega z opravljanjem dejavnosti, skupaj z bilanco stanja
in izkazom poslovnega izida
• fotokopija potrdila o plačanih davčnih obveznostih, ki ob
sklenitvi pogodbe ne sme biti starejše od 30 dni
Ponudba velja do porabe sredstev oziroma najpozneje do 31. 12. 2010.
obrestna mera – kratkoročna posojila 2,20 % (nominalna letna obrestna mera)
6-mesečni EURIBOR + 1,75 %
obrestna mera – dolgoročna posojila
(spremenljiva letna obrestna mera)
doba odplačila
do 60 mesecev
način odplačila
mesečno oziroma po dogovoru
višina posojila*
do 15.000 € oz. do višine, ki jo opredeli UO OOZ
obračun in odplačilo obresti
mesečno
* odvisno od posojilne sposobnosti kreditojemalca in možnosti zavarovanj
Pot do kredita:
Posojilo lahko pridobijo vsi člani OOZ Tržič, ki jim je zbornica odobrila vlogo za posojilo, in sicer ne
glede na to, ali z Gorenjsko banko tudi sicer poslovno sodelujejo. Gorenjska banka bo kreditojemalcu
sredstva nakazala po pridobljenem pozitivnem mnenju zbornice, ob podpisani posojilni pogodbi ter
urejenih potrebnih zavarovanjih posojila. Kreditojemalcem so sredstva tako dostopna v štirih korakih:
1. predložitev vloge za kredit skupaj z ustrezno dokumentacijo
2. pridobitev pozitivnega mnenja od Upravnega odbora OOZ
3. podpis kreditne pogodbe
4. nakazilo kreditnih sredstev
Dodatne informacije:
Za dodatna pojasnila, informacije in napotke pri pripravi ustrezne dokumentacije se oglasite oziroma
pokličite v Poslovno enoto Gorenjske banke v Tržiču, Trg svobode 1. Pomagali vam bodo:
Za dodatne informacije o ponudbi lahko povprašate vsak delovnik med 9. in 12. ter med 14. in
17. uro v poslovalnici Abanke v Tržiču, Cankarjeva 1a. Kontaktna oseba je Natalija Švab, telefon (04)
598 17 12, e-naslov natalija.svab@abanka.si.
Marija Žnidaršič T: 04 598 20 29 zmarija@gbkr.si
Stanka Dolinar Bohinc T: 04 598 20 16 dbstanka@gbkr.si
Robert Eler T: 04 598 20 16 roberte@gbkr.si
Zorka Žos T: 04 598 20 12 zzorka@gbkr.si
4 5

OBRAČUN PLAČ
Mesečni podatki za obračun
plač in drugih prejemkov
obračunski mesec: junij 2010
Podatki o delovnih urah dejanski prazniki skupaj
Delovni dnevi 21 1 22
Število ur za obračun (40 urni delavnik) 168 8 176
Osnovni podatki za obračun plač
Povprečna bruto plača v RS za februar 2009
1.483,44 EUR
Prva objava povprečne plače v RS (Statistični urad RS) 15.6.2010
Uradna objava povprečne plače v RS (Uradni list RS)
Splošna davčna olajšava (mesečni znesek)
Dovoljeni neobdavčeni znesek za prehrano med delom
Minimalni znesek za prehrano med delom
Najnižja pokojninska osnova
np
258,35 EUR
6,12 EUR
3,56 EUR
842,66 EUR
Faktor revalorizacije za refundiranih obračun boleznin 1,0000
Minimalna plača
Zajamčena plača
Izhodiščna plača splošne kolektivne pogodbe
Minimalni znesek regresa za letni dopust
Maksimalni znesek regresa za letni dopust
Lestvica za obračun akontacije dohodnine
razred osnova nad osnova do odstotek znesek
1 0,00 EUR 627,42 EUR 16,00% 0,00 EUR
2 627,43 EUR 1.254,83 EUR 27,00% 100,39 EUR
3 1.254,84 EUR - 41,00% 269,79 EUR
734,15 EUR
237,73 EUR
368,90 EUR
734,15 EUR
1.038,41 EUR
Prispevki za socialno
varnost samozaposlenih
junij 2010
1483.44*
Nad 60.436,32
Nad
51.802,56
do vključno
60.436,32
Nad
43.168,80
do vključno
51.802,56
Nad
34.535,04
do vključno
43.168,80
Nad
25.901,28
do vključno
34.535,04
Nad 17.267,52
do vključno
25.901,28
Nad 7.111,48
do vključno
17.267,52***
Do vključno
7.111,48
Dosežena osnova v EUR za leto
2009 (v EUR)
Nad 58.440,06
Nad
50.091,48
do vključno
58.440,06
Nad
41.742,90
do vključno
50.091,48
Nad
33.394,32
do vključno
41.742,90
Nad
25.045,74
do vključno
33.394,32
Nad 16.697,16
do vključno
25.045,74
Nad 6.855,66
do vključno
16.697,16
Do vključno
6.855,66
Dosežena osnova v EUR za leto
2008 (v EUR)
60 % PP 90 % PP 120 % PP 150 % PP 180 % PP 210 % PP 240 % PP
Bruto zavarovalna osnova v EUR znesek
veljavne min.
plače
734.15 890.06 1,335.10 1,780.13 2,225.16 2,670.19 3,115.22 3,560.26
Prisp. zavarovanca za PIZ 15.50% 113.79 137.96 206.94 275.92 344.90 413.88 482.86 551.84
Prisp. delodajalca za PIZ 8.85% 64.97 78.77 118.16 157.54 196.93 236.31 275.70 315.08
Skupaj prispevki za PIZ 178.76 216.73 325.10 433.46 541.83 650.19 758.56 866.92
Prisp. zavarovanca za ZZ 6.36% 46.69 56.61 84.91 113.22 141.52 169.82 198.13 226.43
Prisp. delodajalca za ZZ 6.56% 48.16 58.39 87.58 116.78 145.97 175.16 204.36 233.55
Prisp. za poškodbe pri delu 0.53% 3.89 4.72 7.08 9.43 11.79 14.15 16.51 18.87
Skupaj prispevki za ZZ 98.74 119.72 179.57 239.43 299.28 359.13 419.00 478.85
Prisp. zavarovanca za starš. var. 0.10% 0.73 0.89 1.34 1.78 2.23 2.67 3.12 3.56
Prisp. delodajalca za starš. var. 0.10% 0.73 0.89 1.34 1.78 2.23 2.67 3.12 3.56
Prisp. zavarovanca za zaposl. 0.14% 1.03 1.25 1.87 2.49 3.12 3.74 4.36 4.98
Prisp. delodajalca za zaposl. 0.06% 0.44 0.53 0.80 1.07 1.34 1.60 1.87 2.14
Skupaj drugi prisp. 2.93 3.56 5.35 7.12 8.92 10.68 12.47 14.24
PRISPEVKI SKUPAJ 280.43 340.01 510.02 680.01 850.03 1,020.00 1,190.03 1,360.01
*Povprečna bruto plača za april 2010 (PP), v EUR (končni podatki)
**Minimalna plača za leto 2009
***Povprečna bruto plača zaposlenih v RS za leto 2009, v EUR (končni podatki)
Zavezanec plača prispevke do 15. 7. 2010; v enakem roku mora pristojnemu davčnemu uradu predložiti obračun prispevkov na predpisanem obrazcu
OPSVZ, ki se odda po sistemu eDavki. Plačilne naloge zavezanec izpolni v skladu z navodili, ki jih je prejel od pristojnega davčnega urada.
PRISPEVKI SAMOZAPOSLENIH
6 7

RAČUNOVODSTVO
Prijavite se
na izbor naj
računovodski
servis 2010
Zbornica računovodskih servisov
(ZRS) že tretje leto organizira izbor Naj
računovodski servis, na katerem lahko
sodelujejo le člani zbornice. To je eden
izmed dogodkov, s katerim želimo v
širši poslovni javnosti širiti zavedanje o
pomenu kakovostnega računovodskega
servisa.
Prepričani smo, da bo ta sprememba marsikoga
prepričala, da sprejme izziv! Tako boste
računovodski servisi sami lahko doprinesli velik
prispevek k promociji dejavnosti, za katero se
na zbornici zavzemamo skupaj z vami! Aktivna
vloga računovodskih servisov na tem področju
je namreč eden od pogojev za uspešno
promocijo.
Da bi bila promocija dejavnosti in računovodskih
servisov samih še uspešnejša, bomo skupaj
z območnimi in samostojnimi regionalnimi
zbornicami organizirali tiskovne konference,
kjer se boste vsi računovodski servisi, prijavljeni
na izbor, lahko tudi predstavili. Na tak način
se boste lahko promovirali tudi v svoji regiji in
se dodatno predstavili tako sedanjim kot tudi
bodočim naročnikom vaših storitev.
Odnos do
denarja
V času krize se naš odnos do denarja
spremeni. Pojavijo se vprašanja, o
katerih ne želimo razmišljati. Kaj, če
ostanemo brez denarja? Kaj bo kriza še
prinesla? Kje bo moj denar najbolj varen?
Slovensko tržno raziskovalno podjetje se je zato
lotilo raziskovanja odnosa do denarja. Rezultati
kažejo, da je kar 22% Slovencev ''indiferentov'',
ki ne kažejo interesa za krizo niti za varčevanje
za starost. Sem spadajo predvsem mlajše osebe,
krize. 10% Slovencev kljub vsemu ostaja
''zapravljivcev''. Gre za osebe med 31 in 50 leti,
redno zaposlene, ki jih ni strah vzeti kredita,
istočasno del denarja namenjajo vlaganju in
varčevanju, sploh investicije v pokojninske
sklade. Najbolj varčni pa so t.i. ''storitveno –
orientirani preprečevalci''. V Sloveniji jih je 3%.
So zahtevne, a za banke nepomembne stranke,
ki se pred svojimi finančnimi odločitvami želijo
zelo dobro informirati.
Glede na rezultate raziskave smo Slovenci o
finančni krizi kar dobro informirani. Med narodi,
ki prebivajo na območju V in Srednje Evrope
smo glede varčevalnih in zapravljalnih navad v
zlati sredini. Le 16% Slovencev meni, da znajo
dobro upravljati s svojimi financami.
ODNOS SLOVENCEV DO DENARJA
Tokrat je izbor zasnovan drugače kot pretekla
leta, z namenom, da bi vzpodbudili zanimanje
kar največjega števila servisov. Izbirali bomo
namreč med tremi kategorijami računovodskih
servisov: MALI, SREDNJI in VELIKI!
Kako se lahko prijavite?
Vaš računovodski servis se lahko prijavi tako,
da izpolni prijavnico in jo izpolnjeno vrne
najkasneje do 10. septembra 2010 na Zbornico
računovodskih servisov. Prijave prispele po
tem datumu ne bodo upoštevane. Prijavnica je
dostopna na naslovu najrs.gzs.si.
Vir: poslovni-bazar.si
OLIMIA
V prenovljenem apartmaju v Termah
Olimia so prosti naslednji termini:
JULIJ 2010
03.07. - 10.07. / 42 €
AVGUST 2010
07.08. – 14.08. / 50 €
SEPTEMBER 2010
28.08. – 04.09. / 42 €
OKTOBER 2010
02.10. – 09.10. / 42 €
09.10. – 16.10. / 42 €
16.10. – 23.10. / 42 €
23.10. – 30.10. / 42 €
NOVEMBER 2010
30.10. – 06.11. / 40 €
06.11. – 13.11. / 40 €
13.11. – 20.11. / 40 €
20.11. – 27.11. / 40 €
DECEMBER 2010
27.11. – 04.12. / 42 €
04.12. – 11.12. / 42 €
11.12. – 18.12. / 50 €
18.12. – 25.12. / 50€
ki še niso poročene in ki doma ne odločajo o
nakupih. V t.i. skupino ''samozadostnih'' se je
uvrstilo le 4% Slovencev. To so ljudje, ki znajo
sami upravljati s svojimi finančnimi sredstvi in
so dobro obveščeni o dogajanju na področju
financ. 35% je ''varčevalcev'', ki raje varčujejo
kot vlagajo. Polovica teh je starejših od 50 let
in se izogiba zapravljanju. 26% pa sodi med
''začetnike'', ki jih varčevanje, investicije ipd.
ne zanimajo. So pa vseeno zaskrbljeni zaradi
Vir:
http://cekin.si/clanek/posojila_in_varcevanja/slovenci-innjihov-denar.html
in http://24ur.com/novice/gospodarstvo/
je-slovencem-vseeno-za-denar.html
8 9

DOPUSTI
Dopusti
V času poletnih mesecev, ki so nastopili,
si vsak delavec zaželi tudi počitek in
dopust, ko bi v miru, daleč stran od
službe in stresa napolnil telo z novimi
močmi. Pravica do dopusta pa ni sama
po sebi umevna.
Za delavca, katerega delovnik je razporejen na
pet delovnih dni v tednu minimalni letni doput
traja 20 delovnih dni, za delavca ki dela 6 dni v
tednu, pa minimalni štiritedenski letni dopust,
t.j. 24 delovnih dni. Letni dopust se lahko izrablja
le v delovnih dnevih, in ne po urah. Celoten
letni dopust delavcu pripada po pretečenem
času nepretrganega delovnega razmerja, ki ne
sme biti daljši od šestih mesecev. Starejši delavci
(nad 55 let), invalidi in delavci z najmanj 60%
telesno okvaro imajo pravico do najmanj treh
dodatnih dni dopusta, prav tako delavci, ki
varujejo in negujejo otroka s telesno ali duševno
prizadetostjo; en dodaten dan dopusta pa
pripada delavcem za vsakega otroka, ki še ni
dopolnil 15 let starosti. Delodajalec je dolžan
delavca najkasneje do 31. marca pisno
obvestiti o odmeri dopusta za tekoče
koledarsko leto, ob prenehanju delovnega
razmerja pa mu je dolžan izdati potrdilo o
izrabi dopusta.
z delodajalecm do 30.6. naslednjega leta.
Delavec lahko ves letni dopust, ki ni bil izrabljen
zaradi odsotnosti v primeru bolezni poškodbe,
porodniškega dopusta ipd., izrabi do 30.6.
naslednjega koledarskega leta, če je v preteklem
letu delal vsaj 6 mesecev.
Lahko delodajalec zahteva, naj se
delavec odpove dopustu?
Temeljna pravica delavca iz delovnega ramzerja
je pravica do letnega dopusta. Delavec se ji
ne more odreči niti z enostransko izjavo niti s
sporazumom z delodajalcem.
V primeru, ko delavec letnega dopusta zaradi
okoliščin na delovnem mestu ne more izrabiti,
mu pripada odškodnina.
Vir:
http://24ur.com/novice/gospodarstvo/delavec-smes-nadopust.html
in http://cekin.si/clanek/kariera_in_izobrazevanje/
delavec-smes-na-dopust.html in http://www.pravozatelebane.
com/delo-in-zaposlovanje/pravice-delavcev/splosno-o-letnemdopustu.html
2010
Utrinki
S PIKNIKA TRŽIŠKIH OBRTNIKOV
PIKNIK TRŽIŠKIH OBRTNIKOV
Kako je z dopustom pri menjavi
službe?
Vsak delodajalec je dolžan svojemu delavcu
zagotoviti izrabo sorazmernega dela dopusta
glede na trajanje zaposlitve. ZDR predvideva, da
se letni dopust izrablja za počitek in rekreacijo
delavca, upoštevajoč njegove družinske
obveznosti. O izbranem dnevu dopusta je
potrebno delodajalca obvestiti vsaj tri dni prej,
staršem šolarjev pa pripada vsaj teden dni
letnega dopusta v času šolskih počitnic.
Kako je z izrabljanjem dopusta po
delih?
Dopust lahko izrabimo v delih. Delavec je dolžan
do konca tekočega koledarskega leta izrabiti
najmanj dva tedna, preostanek pa po dogovoru
10 11

Za tokratno številko Obvestil je
svojo poklicno pot, skrivnosti
uspeha in nekatera druga
razmišljanja z mano delil
g. Tomaž Drnovšek, avtoličar
iz Sebenj pri Tržiču, ki se dobro
zaveda, da se doba avtomobilov
ne bo tako hitro končala, zato
verjame v perspektivnost svojega
poklica in dobro odločitev
mladih na tem področju.
Zgodba družinske delavnice se je začela
leta 1970, ko je g. Rudolf, Tomažev oče,
odprl avtokleparsko delavnico na istem
mestu, kjer le-ta stoji še danes. Zaljubljen
v avtomobile in še posebej starodobnike
je imel v lasti tudi modrega Renaulta 8,
letnik 1965, s katerim se je udeleževal
vseslovenskih srečanj ljubiteljev
starodobnikov in pobral kar nekaj
priznanj, pokalov in medalj.
Sinova Rudi in Tomaž sta se kaj kmalu prav
po fantovsko začela zanimati za popravila
v očetovi delavnici in navdušenje kasneje
nadgradila v poklic. Rudi je postal izučen
avtoklepar, Tomaž pa je s šolanjem
v Belgiji prejel priznanji za uspešno
opravljene preizkuse avtoličarskih znanj.
Njegovo izobraževanje je potekalo v
Antwerpnu v Belgiji, kjer ima ameriška
firma Depont svojo podružnico za
teoretično in praktično usposabljanje ter
proizvodnjo barv. Za izobraževanje je bilo
izbranih sedem Slovencev in Tomaž je
bil takrat med njimi. Leta 1996 je prevzel
očetovo delavnico in zaposlil še brata. Od
vsega začetka brata delata sama, le nekaj
dijakov je bilo na praksi, pa še ti so takoj,
ko so imeli nekaj znanja, odšli.
Tehnologija na področju avtokleparstva
napreduje, Tomaž se dobro zaveda, da
je izobraževanje nujno potrebno. Vsako
leto je nekaj novega, zato je udeležba
na seminarjih in izobraževanjih v
Sloveniji in tujini skorajda obvezna. V
delavnici v Sebenjah sicer potekajo vsa
avtokleparska dela, kot so na primer
karoserijska popravila, menjava stekel
in popravila skrivljene pločevine kot
posledice prometnih nesreč, obenem pa
še avtoličarska dela, kot je
barvanje karoserije, zaščita
in barvanje motorjev. Ravno
slednje je zelo zahtevno in
Drnovškova delavnica je, sploh
na Gorenjskem, ena redkih, ki se s
tem sploh ukvarja. Ukvarjajo se tudi
s hladnim ravnanjem udrtin od toče,
pri katerih ni prišlo do poškodb laka.
Za delo na posameznem avtomobilu
porabijo tudi do 30ur, vse kar je
več, se praktično ne splača. Med
popravilom avtomobila stranki
nudijo tudi nadomestno vozilo, preko
kooperantov poskrbijo za celotno
oskrbo poškodovanega vozila. V primeru
prometne nezgode v delavnici poskrbijo
tudi za vleko avtomobila, cenitev na
zavarovalnici in posebne ugodnosti v zvezi
s popravilom. Imajo kar nekaj pogodb z
zavarovalnicami, g. Drnovšek pa posebej
poudarja, da to ni pogoj za delo!!! Stranka
vozilo lahko pelje kamorkoli, pogodba
pomeni le 5% popust za zavarovalnico, s
katero je sklenjena.
Stranke očitno zelo dobro vedo, kjer
je doma kakovost, zato se k Tomažu
Drnovšku rade vračajo. Čeprav se v
firmi ne poslužujejo nobene reklame,
so med rednimi strankami tudi ljudje
iz bohinjskega konca, Kranja in celo
Ljubljane. Star pregovor pravi, da dober
glas seže v deveto vas, kar se kaže v vse
širšem krogu stalnih strank v delavnici
Drnovšek. »Avto je stvar, ki jo imamo
Slovenci najraje«, se pošali Tomaž in v
isti sapi doda, da se ravno zato trudi, da
imajo njegove storitve trajno vrednost, da
je poznan po kvaliteti in ugledu in da mu
svoje jeklene konjičke zaupa kar največ
ljudi.
Veliko mero zaupanja mu je nekaj časa
nazaj izkazal tudi solastnik družbe
Kvibo, ko je v njegovo delavnico pripeljal
starodobnika znamke Chevrolet Camaro
visokega cenovnega razreda, ki ga je
uvozil iz Amerike. Karoserijsko je bil
sprva v zelo slabem stanju, potrebnih
je bilo veliko zahtevnih popravil in ur
vloženega truda, a se je obrestovalo. Avto
so uredili do te mere, da danes pobira
najvišja priznanja tudi na mednarodnih
tekmovanjih starodobnikov.
In to ni edina prednost. Delavnica v
Sebenjah je ena redkih, ki združuje
avtokleparska in avtoličarska dela, kar
dodatno prispeva h kvaliteti. Kombinacija
avtokleparjev z različnimi avtoličarji
je lahko namreč precej spremenljive
kvalitete, poleg tega to za stranko pomeni
dvakratno čakalno dobo. »Pri nas je avto
urejen v najkrajšem možnem času, najbolj
pomembno pa je to, da tak ostane«, še
enkrat poudari Tomaž.
In če smo že v uvodu zapisali, da so
panoge, ki v svojem korenu nosijo avto,
pa naj bodo to avtomehaniki, avtokleparji
ali avtoličarji, zelo iskane, povprašam
še po dobrih in slabih lastnostih. G.
Drnovšek pove, da tu izstopa zanimivost
in razgibanost poklica. »Avto je vedno
drugače udarjen, obenem je tudi ogromno
različnih avtomobilov«, razloži in da
vedeti, da nikoli ni dolgčas. Seveda pa
obstaja tudi nekoliko temnejša plat
plinov, barv in topil, ki pa se jo z vestnim
upoštevanjem zakona o varstvu pri delu
da popolnoma zaobiti. Zagrizen in delaven
obrtnik ve, da na tem področju ne smeš
varčevati, saj je zdravje popotnica v še
naprej tako uspešno delo.
Neža Kralj

PIKNIK TRŽIŠKIH OBRTNIKOV
010
Utrinki
S PIKNIKA TRŽIŠKIH OBRTNIKOV
Kaj mora
vsebovati
pogodba o
zaposlitvi
Pogodba o zaposlitvi je bistvena za
nastanek delovnega razmerja med
delavcem in delodajalcem. Z njo
se podrobneje urejajo medsebojne
pravice in obveznosti. Zakon o delovnih
razmerjih določa minimalno vsebino
urejanja pogodbenega razmerja.
Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati:
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
■■
podatke o pogodbenih strankah, z navedbo
njunega prebivališča oziroma sedeža
datum nastopa dela. Pri tem je potrebno
opozoriti, da če tega določila v pogodbi
ni, velja kot datum nastopa dela datum
pogodbe o zaposlitvi
naziv delovnega mesta oziroma podatke
o vrsti dela, za katerega sklepa pogodbo o
zaposlitvi, s kratkim opisom dela, ki ga mora
opravljati po pogodbi.
kraj opravljanja dela. Če ni točno določenega
kraja, velja, da delavec opravlja delo na
sedežu delodajalca.
čas trajanja delovnega razmerja in določilo
o načinu izrabe letnega dopusta, če je
sklenjena pogodba o zaposlitvi za določen
čas
določilo ali gre za delovno razmerje s polnim
ali krajšim delovnim časom
določilo o dnevnem ali tedenskem rednem
delovnem času in razporeditvi delovnega
časa. V tem primeru bi veljalo pogodbo
sestaviti tako, da se sklicuje na veljavne
zakone, kolektivne pogodbe oziroma
splošne akte delodajalca, ki urejajo ta
vprašanja, saj se to pogosto spreminja in bi
bilo nesmotrno spreminjati pogodbo zaradi
takšnih sprememb
določilo o znesku osnovne plače delavca
v evrih, ki mu pripada za opravljanje dela
■■
■■
■■
■■
■■
po pogodbi o zaposlitvi, ter o morebitnih
drugih plačilih. Tudi to področje se
spreminja, zato je pomembno, kako je
to vprašanje opredeljeno v pogodbi o
zaposlitvi
določilo o drugih sestavinah plače, plačilnem
obdobju, plačilnem dnevu in načinu
izplačevanja plače
določilo o letnem dopustu oziroma načinu
določanja letnega dopusta. Z zakonom
je določen minimalni dopust v trajanju
4 tednov, zato se tudi v tem primeru
stranki lahko sklicujeta na veljavne zakone,
kolektivne pogodbe oziroma splošne akte
delodajalca
dolžino odpovednih rokov. Glede tega
določila se lahko stranki sklicujeta na
veljavne zakone, kolektivne pogodbe
oziroma splošne akte delodajalca
navedbo kolektivnih pogodb, ki zavezujejo
delodajalca, oziroma splošnih aktov
delodajalca, ki določajo pogoje dela
druge pravice in obveznosti v primerih,
določenih s tem zakonom, kot npr. glede
dela na domu, dela s krajšim delovnim
časom z več delodajalci, začasna napotitev
na delo v tujino, dopolnilno delo,
konkurenčna klavzula. Za konkurenčno
klavzulo izrecno velja, da če ni izražena
v pisni obliki, se upošteva, kot da ni
dogovorjena
Zakon izrecno določa, da v primeru, da kakšno
pogodbeno določilo krši minimalno raven
pravic, predpisanih z zakonom, kolektivno
pogodbo, splošnim aktom, ki zavezuje
delodajalca, ne more biti neveljavna celotna
pogodba o zaposlitvi. Hkrati pa tako posamezno
določilo, ki je v nasprotju z minimalno ravnijo
pravic, ne more veljati in se tako določilo ne
uporablja. Takrat se neporsredno uporabljajo
določbe zakona, kolektivnih pogodb oziroma
splošnih aktov delodajalca, kot da bi bile
sestavni del pogodbe o zaposlitvi.
Vir: poslovni-bazar.si
POGODBA O ZAPOSLITVI
14 15

SPREJETJE STEČAJNEGA ZAKONA
Pozdravjamo
sprejetje
stečajnega
zakona« je
po sprejetju
novele zakona
v parlamentu
povedal generalni
sekretar dr. Viljem
Pšeničny
V OZS in OOZ z optimizmom
pozdravljamo obsežno novelo zakona
o finančnem poslovanju, postopkih
zaradi insolventnosti in prisilnem
prenehanju (ZFPPIPP), ki je bila sprejeta
v parlamentu. Novela naj bi povečala
učinkovitost postopkov, izboljšala
položaj upnikov in omogočila dotok
svežega kapitala v podjetja v postopku
prisilne poravnave.
Poleg naštetega novela omogoča tudi nov
zagon poštenemu podjetniku, nad katerim
je uveden osebni stečaj. Kljub temu, da je
podjetnik znotraj stečaja, sedaj lahko na novo
začne in opravlja dejavnost in si s tem zagotovi
sredstva za preživetje. Z namenom, da se
prepreči stečaj v stečaju, bo to mogoče pod zelo
strogimi pogoji, nadzorom sodišča in stečajnega
upravitelja.
Pri oblikovanju novele ZFPPIPP je bila sprejeta
vrsta predlogov OZS (tudi navedeni zagon
samostojnega podjetnika v stečaju), s katerimi
zbornica želi prispevati k učinkovitosti
insolvenčnih postopkov, poplačila upnikov, s
tem pa k povečanju plačilne discipline.
V prihodnje si bo OZS prizadevala za nadaljnje
spremembe, ki v noveli tega zakona še niso
zajete:
■■
■■
da se stečaj samostojnega podjetnika
izenači s stečajem gospodarskih družb,
in sicer na način, da po zaključku stečaja
samostojni podjetnik ne bo več odgovarjal
za obveznosti iz preteklega poslovanja s
premoženjem, ki ga bo pridobil po zaključku
stečaja. Gospodarska družba in samostojni
podjetnik na trgu delujeta kot gospodarski
subjekta in oba prevzemata vse rizike, ki jih
ima gospodarska dejavnost.
za spremembo ureditve prisilne
poravnave, ki je po dosedanji ureditvi
namenjena ohranitvi dolžnika, ne pa tudi
zaščiti upnikov. Z njo mali upniki vedno
največ izgubijo in so brez realne možnosti
vplivanja na sprejem prisilne poravnave.
Vir: http://www.ozs.si/
OBVESTILO
Upokojeni član OOZ Jesenice odda
koncesijo za gradnjo brunarice do 100 m2
na zelo frekventni lokaciji blizu vhoda v
Karavanški tunel za Avstrijo in ob cesti za
Italijo.
Lokacija je uvrščena v Prostorski urbanistični
plan (PUP), lokacijska informacija, vodno
soglasje in vpis najema zemljišča v Zemljiško
knjigo. To je gozdna jasa med cesto in reko
Savo, obstoječa betonska plošča 18x15
m, asfaltno in peščeno parkirišče za 10
avtobusov. Dodatne informacije dobite na
tel. št. : 041/760-737 g. Rudolf
OZS za
celovito
ureditev
plačilne
discipline
Na OZS in OOZ pozdravljamo podpis
skupne izjave zbornic, gospodarskega in
finančnega ministrstva, Skupnosti občin
Slovenije in Združenja občin Slovenije
ter AJPES o spodbujanju k večji plačilni
disciplini v državi.
Za OZS je izjavo podpisal predsednik upravnega
odbora OZS gospod Štefan Grosar, ki je ob podpisu
poudaril, da OZS že več let zahteva celovito
ureditev plačilne discipline. V preteklosti, pa tudi
na letošnjem Forumu obrti in podjetništva, je OZS
od Vlade RS zahtevala, naj sprejme vrsto ukrepov,
s katerimi bi zagotovila boljšo plačilno disciplino,
in sicer:
■■
že uzakonjen 30-dnevni plačilni rok za
obveznosti države,
■■
30-dnevni plačilni rok za prevozništvo,
■■
posodobitev insolvenčne zakonodaje
(ZFPPIPP),
■■
v prejšnjem tednu sprejete novele zakona o
izvršbi in zavarovanju,
■■
poseg na področje menice,
■■
ureditev problematike dela na črno in sive
ekonomije ter
■■
zagotovitev obveznega večstranskega pobota
oziroma multilateralne kompenzacije vseh
gospodarskih subjektov.
Spodbujanje k poravnavi
medsebojnih obveznosti z
večstranskim pobotanjem
Gre za eno od rešitev, ki jo je OZS predlagala že
pred meseci na sestanku pri predsedniku Vlade
RS Borutu Pahorju, in predstavlja le kamenček v
mozaiku, ki bi prispeval k boljši plačilni disciplini. V
OZS opozarjamo, da se je urejanja le te potrebno
lotiti celostno, in sicer skupaj s sprejemanjem
zgoraj opisanih predlogov oz. zahtev OZS.
V kolikor bi bil pobot medsebojnih obveznosti
obvezen, za kar se je OZS tudi zavzemala, bi bila
uspešnost pobota prav gotovo mnogo večja,
saj bi bili vanj vključeni vsi poslovni subjekti, tudi
država in javni sektor v najširšem smislu, občine
oziroma lokalne skupnosti ... Seštevek obveznosti
gospodarstva bi se z obveznim pobotom
pomembno zmanjšal – po podatkih AJPES je
bilo 31.12.2009 na domačem trgu za preko 8
milijard evrov kratkoročnih poslovnih obveznosti.
Če bi v pobot vključili polovico obveznosti, ki
so že zapadle, bi po oceni AJPES lahko pobotali
okoli 800 milijonov evrov obveznosti.V sistem
pobota bi se še posebej morali vključiti veliki
gospodarski subjekti, ki imajo tudi največji delež
neporavnanih obveznosti. Obrtniki, mikro in mala
podjetja večinoma nastopajo kot podizvajalci
večjih podjetij, kar pomeni, da so tudi na koncu
plačilne verige, zaradi česar imajo pogosto težave
s prejemanjem izplačil za že opravljeno delo.
Ravno sodelovanje velikih gospodarskih subjektov
v pobotu bi bistveno prispevalo k večji plačilni
disciplini.
Za obrtnike, mikro in mala podjetja je vključevanje
v sistem pobota primerno predvsem zato, ker
le ti težko sami iščejo pobotne verige in tudi
nimajo organizirane službe za izterjavo. Večina
malih podjetij ima dokaj izravnane obveznosti in
terjatve ali pa ima več terjatev kot obveznosti. Ker
za enkrat ni pravega posluha za obvezen pobot,
OZS podpira čim bolj množičen večstranski pobot
na prostovoljni podlagi, ki so ga nedavno podprli
tudi predstavniki ministrstev in vlade. OZS se je
aktivnega reševanja plačilne nediscipline lotila
še pred podpisom današnje izjave. Med drugim
je svoje člane že večkrat seznanila o možnem
sodelovanju v prostovoljnem večstranskem
pobotanju, ki ga enkrat mesečno izvaja AJPES
preko svojega sistema ePOBOT. Najbližja
termina za vključitev v ePOBOT sta 7.7.2010
in 4.8.2010.
Vir: http://www.ozs.si/
PLAČILNA (NE)DISCIPLINA
16 17

SEJEM AGRA
Mladostna
rodovitnost
sejma Agra
Na sejmu AGRA bodo od sobote, 21. do
četrtka, 26. avgusta 2010 v razstavnem
delu ter v strokovnem in družabnem
v dogajanju množično sodelovali tudi
mladi.
Na skoraj 300 kvadratnih metrih razstavnih površin
se bo predstavil Konzorcij biotehniških šol, ki
letos deluje pod vodstvom centra biotehnike in
turizma, Grm Novo mesto. Konzorcij povezuje 11
perspektivnih šol, ki iščejo nove izzive za dobre
zaposlitve, za zdravo hrano, za zdravo okolje, ter
za načine izobraževanja, v katerih bodo dijaki in
študenti z veseljem in zadovoljstvom člani šolskih
kolektivov. S projektom Biotehniška področja,
šole za življenje in razvoj, uvajajo v slovenski šolski
prostor prenovljene programe, ki so jih izdelali v
predhodnem projektu Biotehniška področja, najbolj
učeča se okolja. Konzorcij odlično sodeluje z ožjim in
širšim okoljem: z osnovnimi šolami, katerih učence
vabijo, da postanejo njihovi dijaki; s ponudniki
zaposlitev, ki jim lahko ponudijo kakovostne
kadre; z univerzami, saj dijake dobro pripravijo
tudi na nadaljevanje
izobraževanja. Na sejmu bodo svoje programe in
dejavnosti predstavili: Grm Novo mesto–center
biotehnike in turizma, Biotehniška šola Rakičan, Šolski
center Šentjur, Biotehniški center Naklo, Biotehniška
šola Maribor, Šolski center Ptuj - Biotehniška šola,
Tehniški šolski center Nova Gorica - Biotehniška
šola, Biotehniški izobraževalni center Ljubljana,
Izobraževalni center Piramida, Šola za hortikulturo
in vizualne umetnosti Celje ter Srednja gozdarska
in lesarska šola Postojna. Šole bodo predstavile
svoje izobraževalne programe in dejavnosti,
pripravljajo pa tudi degustacijo in prodajo izdelkov,
ki so jih pridelali in izdelali njihovi dijaki v okviru
izobraževalnega procesa. Izobraževanje bodo
predstavile tudi slovenske fakultete s področja
kmetijstva in živilstva.
Na sejmu bodo predstavljeni poklici kot so:
kmetijsko-podjetniški tehnik, mehanik kmetijskih in
delovnih strojev, živilsko-prehranski tehnik, slaščičar,
naravovarstveni tehnik, pek, pomočnik v biotehniki
in oskrbi, veterinarski tehnik, konjar, trener konj,
učitelj jahanja, »greenkeeper«, mesar, cvetličar, vrtnar,
gospodar na podeželju, mlekar, hortikulturni tehnik...
Predstavljeni bodo tudi programi biotehniške
gimnazije in višješolsko izobraževanje za nazive, kot
so: inženir kmetijstva in krajine, inženir naravovarstva,
organizator poslovanja v gostinstvu in turizmu,
inženir živilstva in prehrane in drugi.
Na sejmu se bo predstavila tudi Zveza društev
podeželske mladine Slovenije. Ta bo še
posebej dejavna v nedeljo, 22. 8. 2010,
na Dan podeželske mladine. Tedaj
pripravljajo tekmovanje v košnji trave
na tradicionalen način, na katerem se
bodo pomerile skupine mladih iz vse
Slovenije. Strokovno dogajanje bo
ZPMS oplemenitila z okroglo mizo
na temo Prednost velikih družin. Z
njo želijo vzpodbuditi mlade, naj se
odločajo za družine z več otroki in v
njih vidijo prednosti. Dan podeželske
mladine bodo zaključili z revijo
narodnih noš in starih oblačil, ki jo
pripravljajo skupaj z Zvezo kmetic
Slovenije. Z revijo bi radi pokazali
način oblačenja kmečkega človeka
nekoč.
Kako izbrati
prvega iskalca
zaposlitve
Pri zaposlovanju novih sodelavcev
običajno poleg izobrazbe posvetimo
večji del pozornosti delovnim izkušnjam
kandidata. V ospredju so vprašanja, kje
in koliko časa je bil kandidat zaposlen,
kakšne so bile njegove zadolžitve, kako
je potekala njegova profesionalna
kariera in podobno. Kako pa ravnamo,
če dobimo na mizo življenjepis in prijavo
na prosto delovno mesto nekoga, ki
nima nobene formalne delovne izkušnje?
V nadaljevanju vam ponujamo nekaj
napotkov, kako se lotiti izbire prvega
iskalca zaposlitve.
Pri izobrazbi je poleg doseženega naziva in
šole, kjer se je kandidat izobraževal, zanimiv
podatek, koliko časa je trajal študij. Pri presojanju
in primerjanju časa študija je treba upoštevati,
da je po podatkih slovenskega statističnega
urada povprečna doba študija za diplomante
na splošno šest let in slabih pet mesecev, za
univerzitetne diplomante pa sedem let in dober
mesec.
Ravno tako ne spreglejmo študijske smeri,
naslova diplomske naloge in mentorja. Tematika
diplomske naloge nam razkrije, kakšna so
zanimanja kandidata, hkrati pa lahko dobimo
tudi informacijo, kako zahtevno temo in
mentorja si je.
prek študentskega servisa, vendar izbrana dela
niso bila v neposredni povezavi s študijem in
želeno kariero oziroma veljajo bolj za občasna.
Seveda se lahko zgodi, da nekdo »olepša« svoje
študentske delovne izkušnje, kar pa lahko hitro
preverimo z ustreznimi vprašanji na razgovoru.
Kljub temu lahko za študente, ki so se na
kakršen koli način vključevali v delovni proces,
predpostavljamo, da so seznanjeni z osnovami
dela v organizaciji. Glede na opravljena dela
in usmerjenost pa lahko sklepamo, kakšna so
njegova področja zanimanja.
Za diplomante velja stereotip, da so polni
teoretičnega znanja, o praksi pa vedo bolj
malo. Verjetno se res ne morejo primerjati z
nekom, ki je na vrhuncu kariere in ima za seboj
vrsto projektov, vendar lahko imajo druge
sposobnosti, ki morda našim zaposlenim
primanjkujejo. Zaradi neobremenjenosti z
notranjimi razmerami v organizaciji in tako
ali drugačno zgodovino nam lahko marsikdaj
predlagajo novo rešitev za neki problem.
Ena pomembnejših sposobnostih, ki jih je
vredno preveriti, je zagotovo sposobnost
»praktičnega« razmišljanja, torej kako bi se
kandidat odzval v nekih situacijah.
Klasičen življenjepis prvega iskalca zaposlitve
nam bo razkril, ali kandidat obvlada aktivno
angleščino (kar je mimogrede zelo nenatančen
način izražanja znanja tujega jezika), ima
vozniški izpit kategorije B in obvlada osnovno
računalniško okolje. Zagotovo pa lahko z
nekoliko natančnejšim pregledom ugotovimo še
katero zanimivost. Zanimivi so denimo kandidati,
ki tekoče govorijo dva ali več tujih jezikov. To
nam ne pove samo tega, da imajo kandidati
veliko znanja, temveč da imajo sposobnost
naučiti se še katerega tujega jezika.
Prvi iskalci zaposlitve nimajo »pravih« delovnih
izkušenj. Lahko pa imajo druge izkušnje, ki
Na razgovoru s prvim iskalcem zaposlitve
so lahko bolj ali manj podobne »pravim«. Na preverimo, kakšne so njegove karierne želje,
prvem mestu lahko izpostavimo delo prek
ambicije, področja zanimanja ipd., saj nam ti
študentskega servisa. Praksa nam kaže, da
podatki lahko koristijo tudi dolgoročno. Ne
študenti velikokrat opravljajo sistemizirana in nazadnje je pri zaposlovanju prvega iskalca
strokovno zahtevna dela. Torej taka, s katerimi zaposlitve vsekakor smiselno izkoristi možnosti,
se dnevno srečujejo redno zaposleni. Po drugi ki nam jih nudi zakonodaja, predvsem institut
strani pa je veliko študentov, ki sicer delajo
poskusnega dela, pripravništva, zaposlitve za
Vir: www.pomurski-sejem.si
18 19
ZAPOSLOVANJE

ADRIATIC PRIVILEGE CARD
določen čas, če za to obstajajo zakonski razlogi
ipd.
Pri preverjanju povprečne ocene, ki jo je
kandidat dosegel pri študiju, moramo biti
nekoliko previdni, predvsem pa jemljimo ta
podatek relativno. Bolj kot povprečna ocena
so lahko zanimive ocene pri posameznih
predmetih. Če npr. želimo zaposliti referenta v
računovodstvu, kandidatu šestica pri predmetih
z računovodsko vsebino ne bo ravno v ponos.
Vir: poslovni-bazar.si
Nova profitna
kartica za
Hrvaško obalo
ADRIATIC PRIVILEGE CARD je kartica,
ki turistom nudi popuste in ostale
ugodnosti na Jadranski obali od Istre do
Dubrovnika.
Cena kartice je 16 eur, velja pa 10 dni. V ceno je
vključena tudi obširna brošura, kjer so navedena
vsa mesta kjer se lahko koristijo popusti, opisi
in zemljevidi krajev na Jadranski obali. Koristniki
APC kartice imajo vključeno tudi nezgodno
zavarovanje CROATIA ZAVAROVALNICE. Prav
tako imajo naši člani v brošuri tudi pin, s katerim
imajo brezplačnih 10min. Tel. pogovorov. APC
vam nudi popuste ter druge pogodnosti v preko
500 objektov na Jadranski obali, število pa se iz
dneva v dan povečuje. V ponudbi se nahajajo
restavracije, hoteli, kampi, muzeji, galerije,
kulturne & zgodovinske zanimivosti, festivali,
zabava, izleti, rent a car, wellnesi, športne
aktivnosti. Kartico je mogoče kupiti v Poštah,
Kompasu, Atlasu, Trafikah Glasa Istre ter na
ostalih prodajnih mestih navedenih v brošuri
ter naši internetni strani.
Vir: poslovni-bazar.si
Stanje v juniju
Rast cen so zaznamovale sezonska
nihanja cein in podražitve nekaterih
energentov. V juniju so se cene
življenskih potrebščin v Sloveniji na
mesečni ravni zvišale za 0,3%. Inflacija
na letni ravni je znašala 1,9%. Cene
so se junija najbolj zvišale v skupinah
rekreacija, kultura, stanovanje,
stanovanjska oprema ter raznovrstno
blago in storitve.
Pocenitve pa so zabeležili v skupini oblek
in obutev za 1%, prevoz, ter gostinske in
nastanitvene storitve. Kljub podražitvi goriv, kjer
zadnja še ni upoštevana, so se junija pojasnila
pogonska goriva. Najbolj so skupno rast cen
znižale nižje cene obleke in obutve ter sajda.
Na letni ravni so se kar za 11,7% zvišale cene v
skupini stanovanja. Sploh so izstopale cene goriv
in energije. Za 4,5% so narastle cene alkoholnih
pijač in tobaka, za 2% pa raznovrstno blago in
storitve. Najbolj so se znižale cene tekstila in
obutve, in sicer za 2,3%.
Na Uradu RS za makroekonomske analize in
razvoj so ob teh podatkih dodali, da je bilo
junijsko povišanje cen pretežno posledica
običajnih sezonskih cenovnih gibanj pri
počitnicah v paketu in sadju. Gibanja cen
življenjskih potrebščin so v prvem polletju
potekala v skladu s pričavkoanju, predvsem so
bila odraz šibke gospodarske aktivnosti.
Vir:
STANJE V JUNIJU: http://www.siol.net/gospodarstvo/2010/06/
junija_v_sloveniji__inflacija.aspx in http://www.umar.gov.si/
informacije_za_javnost/obvestila_in_sporocila_za_javnost/
obvestilo/zapisi/junija_relativno_umirjena_rast_cen/1/
Regres za leto
2010
V letošnjem letu znaša bruto znesek
za izplačilo regresa najmanj v višini
minimalne plače, to je 734,15 EUR. V
kolikor v kolektivni pogodbi, ki zavezuje
delodajalca, znesek regresa za letni
dopust ni dogovorjen, je delodajalec
dolžan delavcu izplačati regres za letni
dopust najmanj v višini minimalne plače.
Regres je vedno vezan na pravico do
letnega dopusta.
131. člen Zakona o delovnih razmerjih pravi, da
je delodajalec dolžan delavcu, ki ima pravico do
letnega dopusta, izplačati regres za letni dopust
najmanj v višini minimalne plače.
Regres se mora delavcu izplačati najkasneje do
1. julija tekočega koledarskega leta. Regres se
lahko izplača v več delih.
S kolektivno pogodbo na ravni dejavnosti se
lahko v primeru nelikvidnosti delodajalca določi
kasnejši rok izplačila regresa, vendar najkasneje
do 1. novembra tekočega koledarskega leta.
V primeru, da ima delavec pravico le do
sorazmernega dela letnega dopusta, ima
pravico le do sorazmernega dela regresa.
Zakon o delovnih razmerjih zagotavlja
pravico do minimalnega letnega dopusta v
posameznem koledarskem letu, ki ne more biti
krajši kot 4 tedne, ne glede na to, ali dela delavec
polni ali krajši delovni čas od polnega. Delavec,
katerega delovna obveznost je razporejena
na 5 delovnih dni v tednu, ima pravico do
minimalnega letnega dopusta v trajanju
20 delovnih dni, delavec, katerega delovna
obveznosdt je razporejena na 6 dni v tednu, pa
minimalno 24 delovnih dni.
Letni dopust je mogoče izrabiti v več delih,
vendar mora en del trajati najmanj dva tedna
(162. člen ZDR). Delodajalec je dolžan delavcu
zagotoviti izrabo letnega dopusta do konca
tekočega koledarskega leta, delavec pa je dolžan
do konca tekočega koledarskega leta izrabiti
najmanj dva tedna, preostanek letnega dopusta
pa v dogovoru z delodajalcem do 30. junija
naslednjega leta.
Delavec pridobi pravico do letnega dopusta,
ko mu preteče čas nepretrganega delovnega
razmerja, ki ne sme biti daljši od šestih mesecev.
Ko delavec izpolni pogoj šestmesečnega
nepretrganega delovnega razmerja, pridobi
na začetku vsakega koledarskega leta pravico
do celotnega dopusta pri istem delodajalcu in
ni potrebna izpolnitev tega pogoja vsako leto
sproti.
Sorazmerni del letnega dopusta in regresa pa
pripada delavcu v posameznem koledarskem
letu za posamezni mesec in sicer 1/12 letnega
dopusta za vsak mesec dela
■■
■■
■■
v kolikor v letu, ko je sklenil delovno
razmerje, ni pridobil pravice do celotnega
letnega dopusta
če mu preneha delovno razmerje pred
potekom roka, po katerem b pridobil pravico
do celotnega letnega dopusta
če mu delovno razmerje v tekočem
koledarskem letu preneha pred 1. julijem
Vir: poslovni-bazar.si
REGRES 2010
20 21

Vici
"Koliko stane vožnja do železniške
postaje?" vpraša turist taksista.
"Pet tisoč tolarjev."
"In za prtljago?"
"Prevoz prtljage je brezplačen."
"No, potem mi pa peljite prtljago, jaz
pa pridem po njo za vami."
Odvetnika v restavraciji na večerji.
Med jedjo se prepirata o neki pravni
zadevi in eden od njiju pokliče
natakarja:
"Imate morda pri vas Kazenski
zakonik?"
Natakar odhiti in se vrne čez minuto.
"Šef strežbe je rekel, da vaju danes
časti hiša."
"Kako se počutite v novih očalih?"
vpraša optik svojo stranko.
"Odlično, srečal sem ljudi, ki jih že
leta nisem videl!"
V nekem slovenskem kraju se je
podrl betonski most. Sodišče je na
zagovor poklicalo železo, pesek in
cement, ki so se zagovarjali:
"Jaz o tem ne vem nič. Pripeljali so
me tja, me nategovali in zvijali," je
reklo železo.
"Polivali so me z vodo, me mešali in
še preden sem se zavedel, sem bil že
vgrajen," se je zagovarjal pesek.
"Kaj pa mene zraven mešate? Če
me prej niste, me še zdaj pustite pri
miru!" se je jezil cement.
"Jaz sem najboljši trgovec!" se
pohvali Miha. "Včeraj sem slepemu
prodal televizijo!"
"Jaz sem boljši!" se oglasi Janez.
"Gluhemu sem prodal hi-fi stolp!"
"Ne bosta verjela, toda prekašam
vaju!" se oglasi Jure. "Včeraj sem
nekomu prodal stensko uro s
kukavico!"
"Ja, in? To ni nič posebnega!" se
oglasita Miha in Janez.
"Kako da ne? Zraven sem mu prodal
še 25 kg hrane za kukavico!"
Pravilna rešitev prejšnje križanke: Vodoravno: IBAR, NADTLAK, OTO, IGO, CI, SKI, SESTAVLJ, ZANKA, ONA, POPRNICA, KROJ,
STRNAD, FLO, SM, AVE, NAL, ERATO, RADIJ, AVTOR, EVENKI, BOKA, NOSE, SLA, OR, LOJ, KSI, OČIST, OSEMURNIK, SOR, SE,
OPEKARSTVO, OBIRAČ, SUAREZ, SAVOJA, IMPALA. Geslo križanke: SESTAVLJAJMO ZNANJE SKUPAJ
Geslo nagradne križanke pošljite
skupaj s svojimi podatki po
navadni ali elektronski pošti
(anka.veternik@ozs.si). Izžrebali
bomo nagrado, ki jo prispeva
Frizerski salon Špela.
22 23