ZAHTEVE STANDARDA ZA PROIZVOD ZA OKNA, ZUNANJA ...

ZAHTEVE STANDARDA 

ZA PROIZVOD 

ZA OKNA, ZUNANJA 

VHODNA VRATA IN 

NOTRANJA VRATA 

Friderik Knez

ZAHTEVE STANDARDA 

ZA PROIZVOD 

ZA OKNA, ZUNANJA 

VHODNA VRATA IN 

NOTRANJA VRATA 

(brez zahtev glede poæarnih lastnosti) 

prEN 14351-1 in prEN 14351-2 

Friderik Knez 

Ljubljana, oktober 2003 

Zalo∫nik: Republika Slovenija, Ministrstvo za gospodarstvo; urednik: Andrej Gu∏tin, CAMBIO d.o.o.; 

elektronski prelom: CAMBIO d.o.o., Ljubljana; naslovnica: Bojan Kambi≠, CAMBIO d.o.o.

KAZALO 

1 UVOD …………………………………………………………………………………………… IV 

2 DIREKTIVA O GRADBENIH PROIZVODIH ……………………………………… 1 

3 SLOVENSKA ZAKONODAJA IN STANDARDIZACIJA ……………………… 3 

3.1 Opis proizvoda …………………………………………………………………………………… 4 

4 STANDARD ZA PROIZVOD ……………………………………………………………… 6 

4.1 Pregled vsebine standarda prEN 14351-1 in prEN 14351-2 ………………………………… 6 

4.1.1 Obseg veljavnosti standarda ……………………………………………………………… 7 

4.1.2 Normativne reference …………………………………………………………………… 7 

4.1.3 Izrazi in definicije ………………………………………………………………………… 7 

4.1.4 Lastnosti in posebne zahteve ……………………………………………………………… 7 

4.1.5 RazvrπËanje in oznaËevanje ……………………………………………………………… 7 

4.1.6 Rokovanje z izdelki, montaæa in vzdræevanje ter nega izdelkov ……………………… 7 

4.1.7 Potrjevanje (ovrednotenje) skladnosti …………………………………………………… 8 

4.1.8 OznaËevanje ………………………………………………………………………………… 8 

4.2 Lastnosti izdelkov v skladu s standardom za proizvod ……………………………………… 8 

4.2.1 Tabele lastnosti - doloËanje ……………………………………………………………… 9 

4.2.2 Tabele lastnosti - razvrπËanje …………………………………………………………… 13 

4.3 Harmonizirani del standarda (priloge ZA, ZB, ZC in ZD) ………………………………… 17 

4.4 Podporni standardi (standardi za razvrπËanje in za preskuπanja) ………………………… 19 

4.5 VzorËenje ……………………………………………………………………………………… 20 

4.6 ZaËetni preskus tipa proizvoda (ITT) in njegova veljavnost ob spremembah …………… 21 

5 NOTRANJA KONTROLA PROIZVODNJE (FPC) 

IN POVEZAVA Z ISO 9001:2000 ………………………………………………………… 25 

6 TEHNI»NA DOKUMENTACIJA IZDELKA ……………………………………… 27 

7 OSTALI POMEMBNI STANDARDI …………………………………………………… 28 

8 POTEK UREJANJA DOKUMENTACIJE IN IZDELAVE 

IZJAVE O SKLADNOSTI ………………………………………………………………… 30 

9 IZJAVA O SKLADNOSTI IN CERTIFIKAT O SKLADNOSTI ……………… 34 

10 PROSTOVOLJNO CERTIFICIRANJE ……………………………………………… 35 

III

1 UVOD 

Ta publikacija govori o potrjevanju skladnosti oken, zunanjih vhodnih vrat in notranjih vrat brez poæarnih 

karakteristik. Namen publikacije je podati informacije o postopku prilagajanja proizvodnje in 

izdelka zahtevam standarda za proizvod. Publikacija ne podaja izrecnih navodil za proizvajalce. 

Konkretne postopke prilagajanja proizvodnje in postopkov mora (velja za vse izdelke) z uporabo 

zadnje veljavne verzije standarda izvesti proizvajalec sam. Publikacija ne govori o garaænih in industrijskih 

vratih in ne o vratih v poslovne stavbe oziroma prostore. Standard za garaæna, industrijska 

vrata in vrata v poslovne stavbe je v pripravi in ima oznako prEN 13241-1, prav tako pa je v pripravi 

standard za okna, zunanja vhodna vrata in notranja vrata z zahtevami glede poæarnih lastnosti. Publikacija 

povzema in razlaga vsebino predloga harmoniziranega standarda za okna, zunanja vhodna vrata 

in notranja vrata brez zahtev za poæarne lastnosti prEN 14351-1 in 2 (verzija april, 2003). Glede na 

razvoj dogodkov v okviru standardizacije ne priËakujemo bistvenih razlik med predlogom in konËno 

verzijo standarda, πe posebej ne v delu, ki govori o lastnostih izdelkov. Naloga proizvajalca pa ostaja 

stalno spremljanje morebitnih sprememb zahtev standarda, neglede na status standarda. 

Publikacija je razdeljena v dva sklopa: prvi sklop govori o sploπnih vpraπanjih, in sicer predvsem o Direktivi 

o gradbenih proizvodih (o tem je na voljo loËena publikacija), o zakonodaji in o standardizaciji, 

drugi pa o vsebini standarda za proizvod, ki zadeva okna, zunanja vhodna vrata in notranja vrata 

brez zahtev za poæarne karakteristike. Drugi del publikacije podaja pomen vsebine posameznih toËk 

standarda in razlago zahtev, ponekod podprto s primeri. 

Navedbe, podane v publikaciji, so interpretacija avtorja in niso zakonsko obvezujoËe. 

Publikacija v elektronski obliki vkljuËuje tudi povezave na druge publikacije ali na Internetne strani. 

Naslovi povezav se lahko s Ëasom spreminjajo. 

IV

2 DIREKTIVA O GRADBENIH PROIZVODIH 

Direktiva o gradbenih proizvodih (Construction Products Directive - CPD) je ena izmed 21 direktiv, 

ki omogoËajo oznaËevanje s CE znakom. Direktive, ki so pogosto povezane z gradbenimi proizvodi, 

so πe: Direktiva o strojih (MD), Direktiva o elektromagnetni zdruæljivosti (EMC) in Direktiva o nizkonapetostni 

opremi (LVD). Seveda pa so z gradbenimi proizvodi lahko povezane tudi ostale direktive. 

O Direktivi o gradbenih proizvodih je na voljo samostojna publikacija. Na tem mestu je podanih le 

nekaj poudarkov, ki so pomembni za laæje razumevanje obravnavane tematike. 

Direktiva o gradbenih proizvodih (89/106/EEC) spada med direktive novega pristopa, kar pomeni, da 

se omejuje na bistvene zahteve za gradbene proizvode. Direktiva vpeljuje πest bistvenih zahtev, in sicer 

zahteve glede: 

● mehanske odpornosti in stabilnosti, varnosti pri poæaru, 

● higiene, zdravja in okolja, 

● varnosti pri uporabi, 

● zaπËite pred hrupom, 

● varËevanja z energijo in ohranjanja toplote. 

Poleg tega direktiva postavlja sploπne zahteve glede trajnosti gradbenih proizvodov. Nadalje uvaja 

sisteme potrjevanja skladnosti, v katerih razdeli posamezne naloge med proizvajalca in priglaπeni 

organ. Naloge v okviru potrjevanja skladnosti so: 

● zaËetni preskus (tipa) proizvoda - (initial type-test - ITT) s strani proizvajalca ali priglaπenega 

organa, 

● preskusi vzorcev, odvzetih po planu preskuπanja s strani proizvajalca ali priglaπenega organa, 

● zunanji kontrolni preskusi (audit tests) vzorcev, vzetih v obratu, na trgu ali na gradbiπËu s strani 

proizvajalca ali priglaπenega organa, 

● preskusi vzorcev, odvzetih pred dobavo proizvoda s strani proizvajalca ali priglaπenega organa, 

● notranja kontrola proizvodnje (v obratu) - (factory production control - FPC), 

● zaËetna preveritev obrata in notranje kontrole proizvodnje s strani priglaπenega organa, 

● stalni nadzor, presoja in ocenjevanje notranje kontrole proizvodnje s strani priglaπenega organa. 

Sistemi potrjevanja skladnosti, ki jih vpeljuje CPD, so oznaËeni s πtevilkami 1+, 1, 2, 2+, 3 in 4. Za 

obravnavano tematiko so pomembni sistemi 1, 3 in 4. V teh sistemih so naloge razdeljene takole: 

OznaËba 

sistema 

Naloge proizvajalca 

Naloge priglaπenega organa 

Podlaga za oznaËevanje 

z znakom CE 

1 Notranja kontrola Certificiranje skladnosti Izjava proizvajalca o skladnosti 

proizvodnje proizvoda na podlagi: proizvoda, ki temelji na certifikatu 

Notranji preskusi ● zaËetnega preskusa proizvoda, o skladnosti proizvoda. 

● zaËetne pregleda obrata 

in sistema notranje kontrole 

proizvodnje, 

● odobritve in stalnega nadzora 

notranje kontrole proizvodnje. 

3 Notranja kontrola ZaËetni preskus proizvoda Izjava proizvajalca o skladnosti 

proizvodnje 

proizvoda, ki temelji na poroËilu 

priznanega laboratorija. 

4 ZaËetni preskus 

proizvoda 

Izjava proizvajalca o skladnosti 

Notranja kontrola 

proizvoda. 

proizvodnje 

1

Zahteve standarda za proizvod za okna, zunanja vhodna vrata in notranja vrata – Direktiva o gradbenih proizvodih 

V Sloveniji je Direktiva o gradbenih proizvodih prevzeta v Zakon o gradbenih proizvodih (ZGPro, 

Uradni list RS πt. 52/2000). Poleg doloËb, ki so v celoti prevzete iz CPD, so za implementacijo direktive 

zlasti pomembni Ëleni ZGPro, ki: 

● doloËajo pogoje uporabe posameznih vrst harmoniziranih tehniËnih specifikacij (6. Ëlen), 

● doloËajo pogoje uporabe slovenskih nacionalnih tehniËnih specifikacij (7. Ëlen), 

● uvajajo podeljevanje slovenskih tehniËnih soglasij (19. do 21. Ëlen), 

● urejajo oznaËevanje gradbenih proizvodov (11. in 26. Ëlen), 

● predpisujejo naËin priznavanja organov za potrjevanje skladnosti (27. in 28. Ëlen), 

● urejajo inπpekcijsko nadzorstvo kot javni organ trænega nadzora (29. in 30. Ëlen). 

Podrobnejπe informacije so na voljo v posebni publikaciji POTRJEVANJE SKLADNOSTI IN CE 

ZNAK ZA GRADBENE PROIZVODE. 

2

3 SLOVENSKA ZAKONODAJA 

IN STANDARDIZACIJA 

Direktive, med njimi tudi CPD, so preneπene tudi v slovensko zakonodajo. Poleg same zakonodaje 

pa je za njeno operabilnost pomembna tudi standardizacija. »e gremo lepo po vrsti: 

Komisija Evropskih skupnosti izda direktivo, ki jo dræave Ëlanice implementirajo v svojo zakonodajo. 

Za posamezne proizvode Komisija podeli mandat za izdelavo harmonizirane tehniËne specifikacije 

bodisi evropski organizaciji za standardizacijo CEN bodisi evropski organizaciji za tehniËna soglasja 

EOTA. V primeru oken, zunanjih vhodnih vrat ter notranjih vrat je mandat podelila CEN, in 

sicer gre za dva mandata: mandat M/101 (ki je bil kasneje dopolnjen z mandatom M/126) in mandat 

M/122. Podrobna vsebina mandatov ni bistvena za razumevanje zahtev, ki jih za proizvod postavlja 

zakonodaja, je pa CEN na osnovi omenjenih mandatov priËel z izdelavo standarda za proizvod. Znotraj 

CEN je bil ustanovljen tehniËni odbor TC 33, ki se ukvarja s podroËjem oken in vrat. Postopek 

izdelave standarda za proizvod za okna, zunanja vhodna vrata in notranja vrata brez zahtev glede 

poæarnih lastnosti poteka v okviru CEN æe dalj Ëasa. 

Standard za okna, zunanja vhodna vrata in notranja vrata ima πtevilko prEN 14351 in πe ni potrjen 

(zaenkrat je v fazi potrjevanja). Standard je razdeljen na dva dela: prvi del (prEN 14351-1) govori o 

oknih in zunanjih vhodnih vratih, drugi del (prEN 14351 -2) pa govori o notranjih vratih. Za izdelke 

s poæarnimi zahtevami je predviden drug standard, ki bo vsebinsko podoben, vendar pa se bo skliceval 

tudi na standard za poæarne lastnosti (prEN 14600). Nekoliko bolj razvit je prvi del standarda, ki 

postavlja zahteve za zunanja vrata, med drugim tudi zato, ker je drugi del standarda, ki govori o notranjih 

vratih, enostavnejπi v smislu zahtev za izdelek. V primerjavi s prvim delom prinaπa samo eno 

specifiko, ki se nanaπa na vratna krila, Ëe so le-ta v prodaji brez podbojev, in sicer gre za geometrijske 

lastnosti kril. Trenutna faza standarda (oznaka prEN) pomeni, da ga πe ni moæno uporabljati kot kon- 

Ëen dokument in se naËeloma lahko πe spremeni. 

Æe vrsto let v CEN poteka tudi priprava podpornih standardov, to je predvsem standardov za preskuπanje 

in standardov za razvrπËanje izdelkov v razrede. Danes je veËina podpornih standardov v CEN 

sprejetih v konËni obliki in tudi preneπena v slovenski sistem standardov z dodatkom nacionalne 

predpone SIST (glej spodaj). 

V Sloveniji podroËje standardizacije ureja Zakon o standardizaciji, za razvoj in sprejemanje evropskih 

standardov v slovenski sitem standardov pa skrbi Slovenski inπtitut za standardizacijo (SIST). 

Znotraj SIST deluje veË tehniËnih odborov, med drugim tudi tehniËni odbor Stavbno pohiπtvo (SIST 

TC/STP), ki ima v svojem obsegu del predvideno tudi sodelovanje pri razvoju in sprejemanju evropskih 

standardov, ki nastajajo znotraj CEN/TC 33. Razvojno bo standard prEN 14351 (-1 in -2) preπel 

najprej postopke znotraj CEN in nato πe javno obravnavo. Ko bodo te procedure zakljuËene, bo standard 

v slovenski nacionalni sistem sprejel tudi Slovenski inπtitut za standardizacijo (SIST) in mu 

dodal predpono SIST, nastal bo torej standard SIST EN 14351-1 in -2. Slednje opravi SIST v devetih 

mesecih od uradnega sprejetja standarda znotraj CEN. S sprejemom standarda v slovenski sistem ga 

je moæno objaviti na seznamu standardov, ki ustvarijo domnevo o skladnosti gradbenih proizvodov za 

nameravano uporabo. V tem devetmeseËnem obdobju je standard na voljo, njegova uporaba v smislu 

sklicevanja na standard in izdajanja Izjave o skladnosti pa πe ni moæna. Seveda pa je mogoËe standard 

uporabljati za πtudijske namene, za pripravo na spremembe v proizvodnji in podobno. Po preteku devetmeseËnega 

obdobja postane uporaba standarda moæna, vendar lahko poleg harmoniziranega evropskega 

standarda obstajajo πe stari, nacionalni standardi (npr. v Sloveniji SIST 1018). Govorimo o 

tako imenovanem koeksistenËnem obdobju, ki traja dvanajst mesecev. V tem obdobju lahko uporabljamo 

vse standarde, torej je naËeloma moæna dvojna klasifikacija proizvoda: po starem, obstojeËem 

in πe ne umaknjenem nacionalnem standardu, in po novem, harmoniziranem standardu. Najkasneje 

ob prenehanju tega obdobja, lahko pa tudi æe prej, je potrebno umakniti konfliktne nacionalne standarde, 

kar pomeni, da sme po prenehanju koeksistenËnega obdobja obstajati le πe harmonizirani 

standard, prevzet v slovenski sistem, zato seveda uporaba starih nacionalnih standardov ni veË mogoËa. 

3

Zahteve standarda za proizvod za okna, zunanja vhodna vrata in notranja vrata – Slovenska zakonodaja in standardizacija 

TehniËni odbor Stavbno pohiπtvo pri SIST tekoËe spremlja razvoj standardizacije v okviru CEN in bo 

predvidoma sprejel standard EN 14351 (1. in 2. del) v sistem SIST v za to predvidenem roku. Predvideni 

datum sprejetja standarda je odvisen predvsem od procedur znotraj CEN, tehniËni odbor TC 

33 pa poskuπa standard Ëimprej konËati. Spremljanje razvoja standardizacije (ne samo standarda za 

proizvod, temveË tudi drugih, podpornih standardov) ostane dolænost proizvajalca. Prav tako pa je 

potrebno spremljanje objav v Uradnem listu, kjer bo standard predvidoma objavljen na seznamu 

standardov, ki ustvarijo domnevo o izpolnjevanju bistvenih zahtev. 

Standard sam po sebi ni dokument z obvezno uporabo, prav tako ne harmonizirani standard, obvezen 

postane πele z objavo v Uradnem listu. V Sloveniji imamo vpraπanje harmoniziranih standardov za 

gradbene proizvode reπeno tako, da pristojno ministrstvo v Uradnem listu objavi seznam standardov, 

ki ustvarijo domnevo o skladnosti gradbenih proizvodov za nameravano uporabo. S to objavo, ki 

vkljuËuje tudi datum moæne in datum obvezne uporabe, postane uporaba standarda v Sloveniji tudi 

moæna oziroma obvezna (kar izhaja iz ZGPro - iz Ëlenov, ki govorijo o dajanju proizvodov v promet). 

Poleg Zakona o gradbenih proizvodih pa se oken in zunanjih vhodnih vrat neposredno dotika tudi 

druga tehniËna zakonodaja, in sicer Pravilnik o toplotni zaπËiti in uËinkoviti rabi energije v stavbah 

(Uradni list RS 42/02). Ta doloËa, da morajo okna in vrata izpolnjevati zahteve glede toplotne prehodnosti 

(14. Ëlen) in glede vodotesnosti in prepustnosti zraka (22. Ëlen). Pravilnik predvideva dokazovanje 

izpolnjevanja lastnosti z Izjavo o skladnosti ali kako drugaËe. Slednje je namenjeno prehodnemu 

obdobju, ko Izjave o skladnosti proizvajalec πe ne more podati. 

V samem standardu in v besedilu te knjiæice najdemo dostikrat reference na predloge standardov 

prEN. Z razvojem standardizacije in sprejemom v slovenski sistem standardov bodo ti standardi postali 

polno veljavni, predpone pr ne bo veË v njihovem naslovu, πtevilka standarda pa, razen v redkih 

izjemnih primerih, ostane nespremenjena, zato tukaj podane navedbe uporabljamo smiselno skupaj 

z zadnjo verzijo standarda. 

3.1 OPIS PROIZVODA 

Tradicija opisovanja proizvoda (oken in vrat) je v Evropi raznolika. Tudi novi standardi na tem podroËju 

ne podajajo izrecnih navodil o tem, kako naj proizvajalec izdelek opiπe. Standardi so namreË 

pisani v duhu izpolnjevanja zahtev in ne navodil za izdelavo oziroma za pravilnost konstrukcije. Podajajo 

seznam deklariranih lastnosti izdelka z navedbo vseh relevantnih parametrov, kot so npr. kategorija 

prepustnosti zraka na pripirah, kategorija vodotesnosti, toplotna prehodnost, energijska prepustnost, 

zvoËna izolirnost, stopnja protivlomne zaπËite in podobno. Tak opis je s staliπËa uporabnika 

izdelka in s staliπËa naËrtovalca stavbe zadosten, saj za uporabnika konstrukcijski detajli niso bistveni. 

DrugaËen pristop pa je potreben, Ëe proizvajalec opisuje izdelek za potrebe definiranja konstrukcije. 

Tedaj izdelek opiπe s sestavnimi komponentami, ki jih lahko povzamemo po tabeli medsebojnih vplivov 

(povzeto po tabeli standarda prEN 14351-1 in -2), in sicer z opisom: 

● okovja, 

● tesnil / odvajanja vode, 

● okvirjev - materiala in profilov, 

● zasteklitve oziroma polnila. 

Omenjene komponente vkljuËujejo raznovrstne elemente. Na primer: okovje vkljuËuje teËaje, gonilke, 

kljuËavnice, zapirnike in podobno. Okovje je navadno sestavljeno iz elementov enotnega sistema, 

za primerjavo oziroma izmenljivost sistemov pa je smotrno uporabiti oznaËevanje okovja na poenoten 

naËin (glej tudi poglavje Ostali pomembni standardi). 

Tesnila oziroma odvodnjavanje (odvajanje vode iz notranjosti izdelka v zunanjost) vkljuËujejo vse 

elemente, ki vodo vodijo po poteh, ki so za to predvidene: geometrijo odkapnega profila oziroma odkapnih 

lukenj, karakteristike tesnil (glej tudi poglavje Ostali pomembni standardi ) in podobno. 

Opis okvirjev vkljuËuje opis materialov, geometrijo s tolerancami, naËin oblikovanja, spajanje, povrπinsko 

obdelavo... Opis je bolj zapleten pri uporabi lastnih profilov, kar je predvsem aktualno pri 

lesenih izdelkih in do neke mere pri kovinskih izdelkih, medtem ko pri PVC izdelkih slovenski proizvajalci 

uporabljajo tuje sisteme. Pri teh za omenjeni opis, ki je sicer tudi zelo kompleksen, poskrbi 

proizvajalec sistema (glej tudi poglavje Ostali pomembni standardi). 

4

Zahteve standarda za proizvod za okna, zunanja vhodna vrata in notranja vrata – Slovenska zakonodaja in standardizacija 

Zasteklitev oziroma polnilo opiπemo podobno: z geometrijo, z opisom materialov, z opisom naËina 

spajanja in podobno. Pri steklu opiπemo najmanj sestavo, npr. 4-16-4, kar podaja debeline posameznih 

πip in πirino vmesnega prostora v izolacijskem steklu), toplotno zaπËito, npr. Ug = 1,1 W/m 2 K, 

zvoËno izolirnost, npr. Rw = 36 dB in podobno. Tudi tu opis temelji na opisu lastnosti in ne na opisu 

izdelave. Tudi za steklo obstaja veË standardov (Ostali pomembni standardi). 

5

4 STANDARD ZA PROIZVOD 

Kot smo æe omenili, podroËje oken, zunanjih vhodnih ter notranjih vrat ureja standard za proizvod 

prEN 14251-1 (okna in zunanja vhodna vrata) in prEN 14351-2 (notranja vrata). Oba standarda veljata 

za izdelke brez posebnih poæarnih lastnosti, ki bodo dodatno podane v standardu prEN 14600. 

©e enkrat povejmo, da oznaka pr pred πtevilko standarda pomeni, da je standard πe v obravnavi kot 

predlog in so zato moæne πe spremembe same vsebine. Na osnovi dosedanjega razvoja standarda in 

na osnovi vsebine pripomb in zahtev za spremembe pa lahko sklepamo, da do bistvenih sprememb 

standarda prEN 14351 -1 in -2 ne bo veË priπlo. Prav tako poudarimo πe enkrat, da je dolænost proizvajalca 

zasledovati spremembe, ki se na podroËju standardizacije dogajajo, tako v standardu za proizvod 

kot v podpornih standardih - v standardih za razvrπËanje ali v standardih za preskuπanje. 

V naslednjih dveh poglavjih je najprej podan pregled vsebine standarda prEN 14351-1 in -2 (verzija 

april 2003) tako, kot je zapisan v standardu, nato pa πe obπirnejπa razlaga posameznih pomembnejπih 

delov standarda, in sicer najprej lastnosti izdelkov, nato pa πe harmoniziranega dela standarda, podpornih 

standardov, vzorËenja in zaËetnega preskusa tipa proizvoda. 

4.1 PREGLED VSEBINE STANDARDA PREN 14351-1 IN PREN 14351-2 

Oba dela standarda, prEN 14351-1 in prEN 14351-2, sta razdeljena v osem poglavij: 

● Obseg veljavnosti standarda 

● Normativne reference 

● Izrazi in definicije 

● Lastnosti in posebne zahteve 

● RazvrπËanje in oznaËevanje 

● Rokovanje z izdelki, montaæa in vzdræevanje ter nega izdelkov 

● Potrjevanje (ovrednotenje) skladnosti 

● OznaËevanje 

Poleg tega vsebujeta πe dodatke, in sicer prvi del, prEN 14351-1: 

Dodatek A: primeri sestav 

Dodatek B: medsebojni vplivi med lastnostmi in komponentami 

Dodatek C: zvoËna izolirnost oken 

Dodatek D: standardi za steklo 

Dodatek E: doloËitev lastnosti izdelkov 

Dodatek F: doloËitev predstavnika tipov 

Dodatek G: primeri zaporedij preskuπanj 

Dodatek H: primer profila karakteristik 

Dodatek ZA: zahteve, ki se nanaπa na Direktivo o gradbenih proizvodih 

Dodatek ZB: del standarda, ki se nanaπa na Direktivo o strojih 

Dodatek ZC: del standarda, ki se nanaπa na Direktivo o elektromagnetni zdruæljivosti 

Dodatek ZD: del standarda, ki se nanaπa na Direktivo o nizkonapetostni opremi 

V drugem delu, prEN 13251-2, pa najdemo πe naslednje dodatke: 

Dodatek A: medsebojni vplivi med lastnostmi in komponentami 

Dodatek B: standardi za materiale oziroma komponente 

Dodatek C: doloËitev lastnosti izdelkov 

Dodatek ZA: zahteve, ki se nanaπajo na Direktivo o gradbenih proizvodih 

Dodatek ZB: del standarda, ki se nanaπa na Direktivo o strojih 

Dodatek ZC: del standarda, ki se nanaπa na Direktivo o elektromagnetni zdruæljivosti 

Dodatek ZD: del standarda, ki se nanaπa na Direktivo o nizkonapetostni opremi 

V nadaljevanju poglavja je podana kratka vsebina posameznih toËk standardov. Poglavja, ki so πe posebej 

pomembna, so z razlagami podrobneje opisana v naslednjih poglavjih publikacije. 

6

Zahteve standarda za proizvod za okna, zunanja vhodna vrata in notranja vrata – Standard za proizvod 

4.1.1 Obseg veljavnosti standarda 

Obseg veljavnosti standarda poda skupine proizvodov, za katere standard velja, ter proizvode, za katere 

standard izrecno ne velja. Zadnja navedba je pomembna zaradi dvomov v posameznih primerih. 

Standard prEN 14351-1 velja za okna, francoska okna in veËdelne sestave za namestitev v fasadne 

odprtine, za streπna okna za namestitev v streπne odprtine in za zunanja eno- ali dvokrilna vhodna 

vrata (tudi z vkljuËeno nadsvetlobo), Ëe niso namenjena za vgradnjo na mestih, kjer so zahtevane 

poæarne karakteristike. Standard prEN 14351-2 pa velja za notranja enokrilna ali dvokrilna vrata ter 

za vratna krila za notranja vrata prav tako za vgradnjo na mestih, kjer niso zahtevane poæarne karakteristike. 

Standarda veljata za omenjene izdelke z roËnim ali z mehanskim pogonom (avtomatska 

vrata in okna). Izdelki so lahko zastekljeni s steklom ali pa vkljuËujejo razliËna polnila. 

Standard izrecno ne velja za okna ali vrata za vgradnjo na mesta, kjer so zahtevane poæarne karakteristike, 

za svetlobne kupole, za obeπene fasade, vrata za promet z vozili in za vrtljiva vrata. 

4.1.2 Normativne reference 

V tem poglavju standard naπteva pomembne standarde, na katere se sklicuje. Seznam standardov je 

sorazmerno dolg in ga na tem mestu ne kaæe ponavljati. Glavne skupine standardov pa se nanaπajo 

na preskusne metode, standarde za razvrπËanje in standarde za posamezne komponente. 

4.1.3 Izrazi in definicije 

V poglavju Izrazi in definicije standarda najdemo definicije nekaterih izrazov, ki se pojavljajo v besedilu 

standarda. Obseg definicij je omejen in ga uporabljamo skupaj s terminoloπkim standardom za 

okna in vrata prEN 12519, ki je tudi v pripravi. SËasoma bo morda standard za proizvod in tudi standard, 

ki podaja izrazoslovje, preveden tudi v slovenπËino, zaenkrat pa to πe ni terminsko predvideno. 

4.1.4 Lastnosti in posebne zahteve 

To poglavje je eno najpomembnejπih poglavij obeh delov standarda, saj podaja zahteve za lastnosti 

proizvodov. Za vsako lastnost je podan standard, ki opisuje metodo, po kateri lastnost doloËimo, in 

tudi standard, po katerem izdelek glede na rezultat razvrstimo v razred, Ëe so razredi za specifiËno 

lastnost definirani. Podrobnejπi opis lastnosti, preskusnih metod in klasifikacije je podan v nadaljevanju. 

Za primer: vodotesnost izdelkov doloËamo po metodi, ki jo podaja standard EN 1027, rezultat 

pa vrednotimo (razvrstimo v kategorijo) po standardu za razvrπËanje proizvodov glede vodotesnosti 

EN 12208 (npr. kategorija vodotesnosti 9A). Primer lastnosti brez kategorije je na primer toplotna 

prehodnost, kjer le-to izmerimo po standardu EN ISO 12567-1 ali pa izraËunamo po standardih EN 

ISO 10077-1 in -2. Dobljeni rezultat deklariramo kot πtevilËno vrednost (npr. Uw = 1,4 W/m 2 K). 

4.1.5 RazvrπËanje in oznaËevanje 

V tem poglavju je podan naËin razvrπËanja lastnosti skladno s tabelami, ki so povzetek kategorij iz 

standardov za razvrπËanje, kjer ti obstajajo, oziroma doloËajo uporabo deklarirane vrednosti. Tabele 

so prikazane v nadaljevanju publikacije v posebnem poglavju (Tabele). Namen izpisa tabel je prikazati 

zbrane zahteve za izdelke in preskuπanje v slovenskem jeziku (gre za neuradni prevod avtorja), 

kar omogoËi laæje razumevanje πirine problematike preskuπanja in razvrπËanja izdelkov. 

4.1.6 Rokovanje z izdelki, montaæa in vzdræevanje ter nega izdelkov 

Poglavje standarda podaja zahteve glede informacij, ki jih mora proizvajalec podati o svojih izdelkih 

in ki se nanaπajo na rokovanje z izdelki, njihovo montaæo ter nego in vzdræevanje. Poglavje je novost v 

primerjavi s standardi, ki smo jih poznali do sedaj (npr. SIST 1018 / DIN 18055). Standard v tem poglavju 

izrecno zahteva, da proizvajalec poda naslednje informacije, navadno v spremni tehniËni dokumentaciji: 

● SkladiπËenje in rokovanje z izdelkom, Ëe proizvajalec ni odgovoren za montaæo izdelka. To pomeni, 

da je potrebno v tehniËno dokumentacijo vkljuËiti tudi to navodilo, razen Ëe proizvajalec 

7


vse svoje proizvode nekega tipa tudi sam montira (Ëe izdelka brez montaæe ni moæno kupiti). 

● Navodila in zahteve za vgradnjo, Ëe proizvajalec ni odgovoren za montaæo izdelka. Navodila 

je potrebno podati v enakem primeru kot zgoraj. Navodila morajo biti zadostna, da je po njih 

moæno izdelek pravilno vgraditi (vkljuËno z definiranimi materiali, opisom priprave odprtine, 

z detajli tesnenja, opisom uravnavanja lege izdelka...). 

● Navodila za vzdræevanje in ËiπËenje. Navodila morajo opredeliti primeren naËin vzdræevanja in 

ËiπËenja in praviloma podajajo zahteve za periodo vzdræevanja, naËin vzdræevanja in materiale, 

ki jih pri tem uporabljamo (npr.: barvanje na vsaki dve leti s pokrivno barvo v izbranem tonu, 

mazanje okovja na za to predvidenih mestih enkrat letno s strojnim oljem,...) kot tudi navodila 

za ËiπËenje (npr.: ËiπËenje z vlaæno krpo s tekoËino iz kompleta za ËiπËenje ali z milnico). Smiselno 

je tudi, da proizvajalec navede nedovoljene preparate. 

● Navodila za uporabo skupaj z navodili za zamenjavo posameznih komponent. V dokumentaciji 

proizvajalec poda opis uporabe izdelka in naËin zamenjave komponent, ki jih uporabnik lahko 

zamenja sam. Za komponente, ki naj jih uporabnik ne bi zamenjal sam, poda npr. naslov servisne 

sluæbe proizvajalca. Smiselno je, da proizvajalec poda tudi oznake sestavnih delov, ki naj 

bodo zamenjani. V ta del navodil je, kot pokaæe praksa, smiselno dodati tudi navodilo za zraËenje 

prostorov, Ëeprav standard o tem ne govori. 

● Navodilo za varno uporabo izdelka. V tem navodilu proizvajalec opozori na napaËno uporabo 

in od tod izhajajoËe nevarnosti. 

4.1.7 Potrjevanje (ovrednotenje) skladnosti 

V tem poglavju standard govori o naËinu potrjevanja skladnosti izdelkov z deklariranimi lastnostmi. 

Podan je sploπni del, ki pove, da ta del standarda govori o naËinih zagotavljanja skladnosti dejanskih 

lastnosti izdelkov z deklariranimi lastnostmi. Definira tudi tri dejavnosti v okviru dokazovanja lastnosti, 

in sicer: vzorËenje, tipsko preskuπanje - (zaËetni preskus tipa proizvoda - Initial Type Testing) in 

notranjo kontrolo proizvodnje (Factory Production Control). O vsaki izmed toËk je govora v posebnem 

poglavju publikacije (vzorËenje, ITT, FPC). 

4.1.8 OznaËevanje 

V tem poglavju standard postavlja zahtevo, da proizvajalec izdelek oznaËi tako, da zagotovi njegovo 

sledljivost (npr. z uporabo proizvodnih kod). Zagotoviti mora povezavo med izdelkom in proizvajalcem 

ter proizvodnjo, ki je konkreten izdelek proizvedla. Ta podatek se mora nahajati ali na samem 

proizvodu ali pa v spremni dokumentaciji proizvoda. 

Zahtevo standarda razlagamo tako, da naj bi proizvajalec, kjer je to mogoËe, na izdelek namestil oznako 

(npr. logotip), ki izkazuje povezavo med konkretnim izdelkom in proizvajalcem. Predlog sicer 

ni izrecno zapisan v samem standardu. 

4.2 LASTNOSTI IZDELKOV V SKLADU S STANDARDOM ZA PROIZVOD 

Standard prEN 14351-1 in -2 definira dve skupini lastnosti izdelka. Prve so obvezne (mandatne) lastnosti, 

to je lastnosti, ki so definirane na osnovi mandata Komisije EU in so povezane z izpolnjevanjem 

πestih bistvenih zahtev Direktive o gradbenih proizvodih. Druge so neobvezne (nemandatne) 

lastnosti, ki so dodatne, mnogokrat zelo pomembne lastnosti, vendar so komercialnega znaËaja, saj 

ne govorijo o izpolnjevanju katere izmed πestih bistvenih zahtev in tudi niso navedene v mandatu 

Komisije EU. Lastnosti so skupaj z navedenimi standardi za razvrπËanje povzete v tabelah. 

Poleg razvrπËenih lastnosti pa standard postavlja πe posebno zahtevo za izdelke z mehanskim ali 

elektriËnim pogonom glede varnosti pri uporabi (glej tudi priloge ZA, ZB, ZC in ZD). Za take izdelke 

veljajo zahteve πe drugih direktiv (Direktive o strojih - MD, Direktive o elektromagnetni zdruæljivosti 

- EMC in Direktive o nizkonapetostni opremi - LVD), ki so prav tako prevzete v slovensko 

zakonodajo. Standard prEN 14351-1 se glede tega vpraπanja sklicuje na standard prEN 12650-1 in 

-2. Prvi del je predlog harmoniziranega standarda (ima svoj lastni dodatek ZA), v katerem je navedeno, 

da z izpolnjevanjem zahtev tega standarda sklepamo na izpolnjevanje zahtev omenjenih treh 

direktiv. 

8


Trenutno standard prEN 12650-1 πe ni konËan (je v fazi potrjevanja) in tudi ne sprejet v slovenski 

sistem standardov (tedaj bo imel oznako SIST EN 12650-1), zato se pri izpolnjevanju zahtev slovenske 

zakonodaje, ki povzema direktive MD, EMC in LVD, nanj ne moremo sklicevati. Vseeno pa dokument 

lahko uporabljamo kot dobro vodilo za analizo izdelka glede zahtev zakonodaje, ki izhajajo 

iz omenjenih treh direktiv. 

4.2.1 Tabele lastnosti - doloËanje 

DoloËanje lastnosti oken, zunanjih vhodnih vrat in notranjih vrat (brez zahtev glede poæarnih karakteristik) 

je razvidno iz naslednjih treh tabel. V tabelah je najprej navedena lastnost, nato standard za 

razvrπËanje lastnosti, sledi standard za preskuπanje in tip preskusa, potrebno πtevilo preskuπancev za 

pridobitev rezultata, velikost preskuπanca in obseg veljavnosti preskusa. 

Pomembni poudarki so naslednji: tip preskusa (poruπni / neporuπni) poda moænost izvedbe nadaljnjih 

preskusov na vzorcu, na katerem smo izvedli preskuπanje. Npr.: Ëe na vzorcu izvedemo preskus 

odpornosti na veter, ugotovimo, da gre za poruπni preskus in na istem vzorcu ne moremo veË izvajati 

preskuπanj - vzorec je uniËen. Podatek je pomemben zato, da izberemo pravilno πtevilo vzorcev 

in pravilen vrstni red preskuπanj. ©tevilo preskuπancev poda minimalno πtevilo posameznih preskusov 

za doloËitev rezultata preskuπanja (navadno je πtevilo preskuπancev enako 1, ni pa nujno). Nekatere 

preskuse izvajamo na preskuπancih z vnaprej doloËenimi dimenzijami (npr. preskuπanje 

toplotne prehodnosti ali zvoËne izolirnosti), kar razberemo iz stolpca √velikost preskuπanca«. V zadnjem 

stolpcu (√obseg«) razberemo zelo pomemben podatek, in sicer podroËje veljavnosti preskusa. 

Iz njega npr. sledi, da preskuπanje odpornosti na veter, ki smo ga izvedli na vzorcu, velja samo za 

manjπe izdelke (tudi Ëe so veËji izdelki konstrukcijsko enaki preskuπancu), preskuπanje prepustnosti 

zraka na pripirah pa velja tudi za izdelke, ki so do 50 % veËji od preskuπanca (Ëe so seveda konstrukcijsko 

enaki). Omenjena tabela je kljuËna tudi pri konkretni izbiri vzorcev za zaËetni preskus 

tipa proizvoda (ITT). 

Sledijo najpomembnejπe tabele, v katerih je podano doloËanje lastnosti oken (odziv na ogenj je dodan 

zaradi celovitosti, skladno z mandatom), doloËanje lastnosti zunanjih vhodnih vrat in doloËanje 

lastnosti notranjih vrat. 

9


Dolo≠anje lastnosti oken 

10


Dolo≠anje lastnosti zunanjih vhodnih vrat 

11


Dolo≠anje lastnosti notranjih vrat 

12


4.2.2 Tabele lastnosti - razvrπËanje 

V naslednji tabeli so podane lastnosti izdelkov z moænimi kategorijami. Vsaka izmed lastnosti ima 

predvideno tudi karakteristiko √npd - no performance determined«, ki jo uporabimo, ko neka lastnost 

za izdelek ni znana ali relevantna. TeoretiËno lahko ima izdelek vse lastnosti, oznaËene z oznako 

npd, vendar pa je pri tem potrebno paziti na regulativo v posameznih dræavah Ëlanicah. »e je neka 

lastnost v neki dræavi Ëlanici za specifiËno nameravano uporabo regulirana (npr. da je doloËeno, 

da mora biti za specifiËno nameravano uporabo - npr. zunanja okna v stanovanjskih stavbah v ogrevanih 

prostorih - toplotna prehodnost oken niæja od 1,6 W/m 2 K) in Ëe je izdelek namenjen za to specifiËno 

nameravano uporabo, potem oznaka te lastnosti v konkretni dræavi Ëlanici z √npd« ni moæna. 

Tedaj je lastnost potrebno deklarirati po standardu bodisi s kategorijo bodisi z deklaracijo vrednosti, 

kakor je predvideno v standardu za proizvod. V nasprotnem primeru je treba spremeniti obseg nameravane 

uporabe izdelka. 

V naslednjem podpoglavju so podane tri tabele obveznih in neobveznih lastnosti, in sicer posebej za 

okna, za zunanja vrata in za notranja vrata. 

Z izrazom obvezne lastnosti prevajamo termin √mandated characteristics«. Slednje pomeni, da doloËevanje 

specifiËne lastnosti neposredno izhaja iz mandata Komisije EU. Samo take lastnosti so 

lahko predmet zakonodaje v dræavi Ëlanici (z izjemami specifiËnih lastnosti v posameznih dræavah za 

posebno uporabo - npr. odpornost na sneæne plazove, ki je standard sicer ne definira). 

Neobvezne lastnosti (√non-mandated characteristics«) so lastnosti, ki ne izhajajo iz mandata Komisije 

EU, so pa smiselne. Tak primer je na primer stopnja protivlomne zaπËite, ki je vsekakor pomembna 

lastnost oken ali vrat, vendar ni neposredno povezana s katero izmed bistvenih zahtev, kot jih prinaπa 

CPD, zato ne more biti predmet zakonodaje. Spada v takoimenovani prostovoljni del standarda. 

Opozoriti velja na podobnost zahtev med vsemi tremi tipi izdelkov. Obvezne lastnosti so nesen- 

Ëene, neobvezne lastnosti pa so oznaËene s senËenjem zaporedne πtevilke lastnosti. V vsaki tabeli najdemo 

moæne kategorije, ki jih doloËimo skladno z ustreznimi standardi na osnovi preskuπanj ali izra- 

Ëunov. Razporeditev kategorij v tabelah nima posebnega pomena. Iz izgleda tabele za razvrπËanje 

oken bi lahko namreË sklepali, da so za lastnost 1 in 2, obe po toËki standarda 4.2, moæne kombinacije 

1A, 2A, 3B, 4B, 5C, ExxxC, vendar ni tako, dejansko so moæne vse kombinacije, torej tudi 5A. 

13


Razvr∏≠anje oken glede na lastnosti 

14


Razvr∏≠anje zunanjih vhodnih vrat glede na lastnosti 

15


Razvr∏≠anje notranjih vrat glede na lastnosti 

16


4.3 HARMONIZIRANI DEL STANDARDA (PRILOGE ZA, ZB, ZC IN ZD) 

V harmoniziranem delu standarda je najobseænejπa priloga ZA, ki se nanaπa na zahteve Direktive o 

gradbenih proizvodih. Ostali trije dodatki, to so dodatki ZB, ZC in ZD, prinaπajo opozorilo, da je 

potrebno upoπtevati tudi zahteve ostalih direktiv, in sicer Direktive o strojih, Direktive o elektromagnetni 

zdruæljivosti in Direktive o nizkonapetostni opremi, samih navodil, kako zagotoviti izpolnjevanje 

zahtev, pa ne podajajo. Tu zapisani prevodi naslovov direktiv so neuradni, same direktive 

pa so prevzete (transponirana besedila) tudi v slovensko zakonodajo. Izpolnjevanje zahtev omenjenih 

treh direktiv je aktualno, Ëe izdelek vkljuËuje elektriËne ali mehanske komponente, na primer 

pogonski motor ali elektriËno kljuËavnico. Za veËino izdelkov, ki jih obravnavamo v tej publikaciji, 

so zahteve MD, LVD in EMC nepomembne, vsekakor pa to ne dræi za vse primere.V tem primeru 

mora proizvajalec konËnega izdelka poskrbeti za izpolnjevanje zahtev omenjenih treh direktiv oziroma 

zakonodaje, ki jih povzema. Zahtevam mora ustrezati konËni izdelek (torej okno ali vrata). »e 

sam proizvajalec ne proizvaja teh komponent, je najlaæja pot za izpolnjevanje veËine zahtev ta, da 

ustreznost omenjenim direktivam zagotovi dobavitelj komponent (npr. dobavitelj elektriËne kljuËavnice), 

proizvajalec konËnega izdelka (npr. vrat) pa zagotovi montaæo in uporabo komponente skladno 

z zahtevami dobavitelja komponente. Na ta naËin lahko proizvajalec zagotovi tudi skladnost konËnega 

(celotnega) izdelka z zahtevami omenjene zakonodaje oziroma direktiv, kar je v vsakem primeru 

potrebno. »e pa proizvajalec konËnega izdelka od svojega dobavitelja ne pridobi Izjave o skladnosti, 

mora sam izvesti podrobno analizo ustreznosti celotnega izdelka. 

V tem trenutku so omenjene tri direktive (LVD, EMC in MD) æe preneπene v slovensko zakonodajo, 

zato so iz njih izhajajoËe konkretne zahteve za izdelek obvezujoËe ne glede na to, da standard za 

proizvod (prEN 14351-1 in -2) πe ni izdan. Zgodi se namreË lahko, da izdelek (okna ali vrata) vklju- 

Ëujejo mehanizme za pogon, npr. uteæi pri drsnem oknu ali elektriËni pogon vrat. V tem primeru mora 

proizvajalec posebej prouËiti zahteve zakonodaje. V prvem primeru elektriËne komponente niso 

prisotne, zato je potrebno zadostiti le zahtevam Direktive o strojih (oziroma zakonodaje, ki jo povzema, 

saj sama direktiva ni neposredno obvezujoËa). V drugem primeru, ko je vkljuËeno tudi elektriËno 

napajanje, je izpolnjevanje zahtev zakonodaje, ki povzema Direktivo o elektromagnetni zdruæljivosti 

oziroma Direktivo o nizkonapetostni opremi, relevantno. Poleg tega v primeru izdelkov z mehanskim 

ali elektriËnim pogonom ni dovolj, da zakonodaji zadoπËajo posamezne komponente, temveË 

mora zakonodaji ustrezati tudi celoten izdelek (npr. avtomatska vrata so v smislu Direktive o strojih 

stroj in morajo ustrezati zahtevam zakonodaje kot celota in ne samo po posameznih delih). 

Pri obravnavanju zahtev MD, EMC in LVD si pri oknih ali vratih z mehanskim pogonom, kar je najpogostejπi 

primer, ko so relevantne zahteve vseh treh omenjenih direktiv, lahko pomagamo s predlogom 

harmoniziranega standarda za avtomatska okna in vrata prEN 12650-1. V njegovem harmoniziranem 

delu namreË najdemo navedbo, da se z izpolnjevanjem zahtev standarda (prEN 12650-1) 

sme priËakovati izpolnjevanje zahtev MD, LVD in EMC. Prav tako standard za proizvod prEN 14351- 

1v posebni toËki Varnost pri uporabi izrecno citira standard prEN 12650-1 in -2. ©e enkrat pa je potrebno 

opozoriti, da standard prEN 12650-1 ni dokonËen dokument in tudi ne izdan v okviru CEN 

in seveda tudi ne prevzet v slovenski sistem standardov, zato neposredno sklicevanje nanj ta trenutek 

ni mogoËe. Ko pa bo standard sprejet v slovenski sistem, ko bo torej postal SIST EN 12650-1 in -2, bo 

sklicevanje nanj seveda moæno. 

Sama vsebina standarda prEN 12650-1 je kompleksna, v bistvu pa povzema zahteve MD, LVD in 

EMC. Tako najdemo v standardu tabele posameznih zahtev omenjenih direktiv in toËko (ali toËke) 

standarda, ki se s konkretno zahtevo ukvarja. Tako je standard tudi v sedanji obliki dobro orodje pri 

obravnavanju zahtev MD, LVD in EMC, Ëeprav sklic nanj πe ni mogoË. 

Zahteve Direktive o gradbenih proizvodih, ki so zapisane v aneksu ZA standarda prEN 14351 -1 in 

-2, pa so, razumljivo, mnogo obseænejπe, in obsegajo: 

● internetni naslov s seznamom nevarnih snovi, 

● tabelo obveznih (mandatnih) lastnosti izdelkov z razvidnimi mandati, 

● postopek potrjevanja skladnosti (Atestation of Conformity - AoC): 

◆ sistem potrjevanja skladnosti, 

◆ posebne pogoje za doloËitev lastnosti, 

◆ doloËitev naloge vzorËenja, 

◆ doloËitev izrazov termina √serijska« in √neserijska« proizvodnja, 

● tabelo razdelitve nalog v okviru postopka potrjevanja skladnosti, 

17


● vsebino certifikata o skladnosti in izjave o skladnosti, 

● oznaËevanje z znakom CE. 

Nevarne snovi obravnavamo z identifikacijo prisotnosti teh snovi v izdelku. Identifikacijo izvedemo 

s primerjavo s seznamom nevarnih snovi. Internetni naslov seznama nevarnih snovi je izpisan v standardu. 

Druga moænost dostopa do istega sklopa podatkov je internetna stran na naslovu 

http://europa.eu.int/comm/enterprise/construction/index.htm 

kjer nato na desni strani izberemo √dangerous substances«, nato pa izbiramo s seznama nevarnih snovi 

ali pa s seznama dræav. Poleg tega na slednjem naslovu najdemo πe veË koristnih informacij o sami 

direktivi in razlagalnih dokumentih. 

Tabela obveznih lastnosti z mandati podaja povezavo med posameznimi mandati in lastnostmi, ki jih 

predvideva standard. 

Sistem potrjevanja skladnosti je v standardu podan v tabeli, ki jo povzemamo v nadaljevanju (sistem 

potrjevanja skladnosti, ki doloËa razdelitev nalog med proizvajalca in priglaπeni organ, je podan æe 

v mandatu). 

sistem 

potrjevanja 

skladnosti 

izdelki 

1 vrata (zunanja ali notranja) za vgradnjo na beæalnih poteh, streπna okna za 

uporabo na mestih vgradnje, kjer je pomemben odziv na ogenj * 

3 okna ali zunanja vrata za vgradnjo na mesta brez poæarnih zahtev, streπna okna za 

vgradnjo na mesta, kjer je pomemben odziv na ogenj **, streπna okna za vgradnjo 

na mesta brez poæarnih zahtev 

4 notranja vrata, namenjena notranji komunikaciji 

* za izdelke, pri katerih obstaja faza v proizvodnem procesu, v kateri se izboljπuje karakteristika 

odziva na ogenj 

** za izdelke, ki niso vkljuËeni pod opombo (*) 

V sistemih 1 in 3 je v sploπnem predviden zaËetni preskus tipa proizvoda (Initial Type Testing - ITT), 

ki ga izvede priglaπeni laboratorij. Standard pa predvideva tudi, da lahko ITT opravi proizvajalec 

sam, priglaπeni organ pa ga le potrdi. Skladno s tem je v doloËenih primerih moæno ITT tudi privzeti. 

VzorËenje vzorcev za ITT izvede priglaπeni organ (v primeru sistema AoC 1) oziroma proizvajalec 

(v primeru sistema AoC 3 in 4). 

Standard vpeljuje tudi izraza √serijska« in √neserijska« proizvodnja. Serijska proizvodnja je proizvodnja 

izdelkov, ki jih proizvajalec oglaπuje za neznanega kupca (tudi, Ëe so konkretni izdelki izdelani za 

znanega kupca). Taki izdelki se med seboj razlikujejo po velikosti, sestavi, tipu zasteklitve, barvi in 

podobno, skratka gre za izdelke, ki jih proizvajalec izdeluje z vnaprej znano sestavo. Neserijska proizvodnja 

je proizvodnja izdelkov za toËno doloËen objekt (taki izdelki so navadno tudi razviti posebej 

za konkretno stavbo). Primer neserijske proizvodnje so na primer cerkvena vrata. 

Standard prEN 14351-1 in -2 definira razdelitev nalog potrjevanja skladnosti med proizvajalca in priglaπeni 

organ na sledeË naËin: 

Standard v dodatku ZA definira πe vsebino Certifikata o skladnosti (v primeru sistema 1) in vsebino 

Izjave o skladnosti (v vsakem primeru). Podrobnosti so podane v 8. poglavju. 

18


4.4 PODPORNI STANDARDI (STANDARDI ZA RAZVR©»ANJE IN ZA PRESKU©ANJA) 

Podporni standardi, ki jih navaja standard prEN 14351-1 in -2, so treh vrst, in sicer gre za standarde, 

ki doloËajo preskusne in raËunske metode, za standarde, ki doloËajo razvrπËanje posameznih lastnosti, 

in ostale standarde. Med zanimivejπe sodijo standardi za razvrπËanje, skupaj z metodami preskuπanja. 

Nekatere, zanimivejπe, navajamo po lastnostih in jih na kratko povzemamo. 

Odpornost na veter: izdelke razvrπËamo po standardu EN 12210 v skupno 15 razredov. Oznaka je 

sestavljena iz Ërke A, B ali C, ki izraæa dovoljeno deformacijo 1/150, 1/200 ali 1/300) in iz oznake tlakov 

(od 1 do 5). Tako na primer oznaka C5 pomeni, da so deformacije okenskih profilov manjπe od 

1/300 dolæine daljπe stranice vse do tlaËne razlike 2000 Pa. Preskuπanje se izvaja po standardu EN 

12211. 

Vodotesnost: izdelke razvrπËamo po standardu EN 12208. Predpisani so razredi do tlaËne razlike 600 

Pa, moæni pa so razredi posebnih obremenitev s poljubno definiranimi tlaËnimi razlikami. Preskuπanje 

se izvaja po standardu EN 1027. 

19


Prepustnost zraka na pripirah (zrakotesnost): izdelke razvrπËamo po standardu EN 12207. Predpisani 

so πtirje razredi, pri Ëemer je osnovni razred 1, najzahtevnejπi razred pa 4. Izdelke razvrπËamo 

glede na dolæino pripir in glede na povrπino. Posebnost standarda je v tem, da se v primeru razhajanja 

obeh klasifikacij za en razred upoπteva ugodnejπi (stroæji) razred, Ëe se klasifikaciji razlikujeta za 

dva razreda, se upoπteva srednji razred, Ëe pa se klasifikaciji razlikujeta za veË kot dva razreda, razvrstitev 

ni mogoËa. Preskuπanje izvajamo po standardu EN 1026. 

Toplotna prehodnost: izdelkov ne razvrπËamo v razrede, temveË navajamo vrednost z dvema mestoma 

(npr. Uw = 1,4 W/m 2 K). Ugotavljanje je moæno na osnovi meritev po EN ISO 12567 -1 in -2 ali na 

osnovi izraËunov po EN ISO 10077-1. V slednjem primeru lahko toplotno prehodnost profilov in 

zasteklitve merimo, lahko pa jo izraËunamo (EN ISO 10077-2). Standard prEN 14351 -1 in -2 navaja, 

da je referenËna metoda za doloËitev toplotne prehodnosti, meritev po EN ISO 12567-1 in -2. Meritev 

in izraËun se izvajata na vzorcih predpisanih velikosti (veË moænosti, odvisno od tipa izdelka), 

rezultati pa veljajo za vse dimenzije. 

Energijske lastnosti g in t podajamo z deklariranimi vrednostmi. Lastnosti se nanaπata na zasteklitev 

in jo kot tako tudi podajamo. Energijska prepustnost (g) pove, kolikπen deleæ sonËne energije v 

spektru vidne in infrardeËe svetlobe prepusti zasteklitev. Svetlobna prepustnost (?) pa pove, kolikπen 

deleæ vidne svetlobe v sonËnem spektru prepusti zasteklitev. Vrednosti doloËamo po standardu EN 

410 ali po prEN 13363-1. S staliπËa proizvajalca oken ali vrat gre za podatek, ki ga priskrbi dobavitelj 

stekla. 

ZvoËna izolirnost: izdelkov ne razvrπËamo, temveË podajamo vrednost zvoËne izolirnosti. Standard 

prEN 14351-1 v dodatku C podaja priËakovane vrednosti za zvoËno izolirnost okna v odvisnosti od 

zvoËne izolirnosti zasteklitve. Navaja tudi predvideno πtevilo potrebnih tesnil za doseganje æeljene 

zvoËne izolirnosti. Meritev, kot referenËna metoda, se izvaja po standardu EN ISO 140-3. 

Mehanska trajnost (odpornost na ponavljajoËe se odpiranje) izdelka se doloËa po standardu prEN 

12400. Standard za okna predvideva tri kategorije: 5000, 10000 in 20000 (oznaka pomeni πtevilo odpiranj 

okoli vseh osi, kjer se okno vrti), za zunanja vhodna vrata pa kategorije 5000, 10.000, 20.000, 

50.000, 100.000, 200.000, 500.000 in 1.000.000. Najdaljπi test (1.000.000 ciklov odpiranja vrat) traja veË 

mesecev. 

Protivlomna zaπËita se razvrπËa v 6 razredov po standardu ENV 1627. DoloËa se po standardih ENV 

1628, ENV 1629 in ENV 1630. Stopnja protivlomne zaπËite naraπËa z viπjo kategorijo, torej viπja kot 

je πtevilka kategorije, viπja je stopnja protivlomne zaπËite. 

4.5 VZOR»ENJE 

VzorËenje vzorcev za zaËetni tipski preskus je v sistemu AoC 3 in 4 naloga proizvajalca. Smiselno je 

vzorËenje reprezentanËnih vzorcev, pri Ëemer si pri oknih lahko pomagamo s tabelo F v standardu 

prEN 14351-1. Za okna standard predvideva osem osnovnih predstavnikov tipov. Osnovni predstavnik 

tipa je izdelek, ki ga preskuπamo, nato pa na osnovi rezultatov preskusov sklepamo na lastnosti 

tudi ostalih tipov, ki jih izbrani predstavnik zastopa. Predstavnik tipov je najπibkejπi izdelek v izbrani 

skupini izdelkov. Tako na primer preskuπanja, ki so opravljena na enokrilnem vrtljivo - nagibnem 

oknu, veljajo tudi za elemente s fiksno zasteklitvijo, vrtljiva okna in nagibna okna. Seveda pa rezultati 

preskuπanja na enokrilnih oknih ne veljajo za dvo- ali veËkrilna okna. Tabela predstavnikov je 

podana spodaj. 

Enako kot za okna naredimo tudi v primeru zunanjih vhodnih vrat ali notranjih vrat, le da za ta primer 

v standardu nimamo na voljo tabele. Smiselno pa lahko tudi v teh primerih loËimo enokrilna in 

dvokrilna vrata. NaËin zdruæevanja po ostalih komponentah je enak kot pri oknih. 

Pri izbiri vzorca upoπtevamo tudi tabele za izvedbo preskuπanj, ko gre za izvedbo zaËetnega preskuπanja 

tipa proizvoda (ITT) ali za preskuπanja v okviru FPC, in sicer predvsem glede obsega veljavnosti 

preskusa in velikost vzorca (oboje vpliva na izbrano velikost vzorca), πtevila preskuπancev in tip 

preskuπanja (s Ëimer ugotovimo ali lahko vzorec namenimo πe za druga preskuπanja ali ne). 

20


Tipi oken 

Predstavnik 

Fiksna zasteklitev 

Enokrilno okno, vrtljivo okoli stranske 

navpiËne osi 

Vrtljivo nagibno okno 

Krilo, vrtljivo okoli zgornje vodoravne osi 

Okno, vrtljivo okoli spodnje vodoravne osi 

Dvo ali veËkrilno okno 

Vodoravno drsno (eno ali dvokrilno) okno 

Vodoravno nagibno - drsno okno 

(enokrilno ali dvokrilno) 

NavpiËno drsno okno 

(enokrilno ali dvokrilno) 

Okno z vodoravno / navpiËno nasajenim 

okenskim krilom 

VeËdelno vrtljivo okno z osmi vrtenja 

(vodoravno ali navpiËno) v sredini 

Drsno zloæljivo (harmonika) okno 

Vrtljivo nagibno okno 

Okno z najveËjim πtevilom kril 

Vodoravno drsno okno z dvema kriloma 

Vodoravno nagibno - drsno okno z dvema kriloma 

NavpiËno drsno okno z dvema kriloma 

Okno z vodoravno ali navpiËno nasajenim 

okenskim krilom 

VeËdelno vrtljivo okno z osmi vrtenja (vodoravno 

ali navpiËno) v sredini z najviπjim πtevilom 

vrtljivih segmentov 

Drsno zloæljivo (harmonika) okno z najviπjim πtevilom 

zloæljivih kril 

Tabela predstavnikov posameznih tipov izdelkov (Dodatek F standarda prEN 14351-1) 

4.6 ZA»ETNI PRESKUS TIPA PROIZVODA (ITT) IN 

NJEGOVA VELJAVNOST OB SPREMEMBAH 

ZaËetni preskus tipa proizvoda (Initial Type Test) opravimo tako, da na izbranem vzorcu izvedemo 

relevantna preskuπanja. Pri tem pazimo na zaporedje preskuπanja. Kljub temu, da standard v dogovoru 

s priglaπenim organom omogoËa izvedbo veËine preskuπanj s strani proizvajalca, pa to mnogokrat 

ni mogoËe zaradi proizvajalËeve opremljenosti. ZaËetni preskus tipa proizvoda opravimo na 

predstavnikih tipov, ki jih izberemo tako (glej tudi VzorËenje), da z enim preskuπanjem objamemo 

Ëim veËji spekter izdelkov, sicer lahko πtevilo potrebnih preskusov naraste preko razumne mere. 

Pri vpraπanju, ali je potrebno zaËetni tipski preskus proizvoda ponavljati pri vsaki spremembi proizvoda 

ali proizvodnje, si pomagamo s tabelami medsebojnih vplivov. V teh tabelah lahko za vsako lastnost 

razberemo vpliv bistvene komponente proizvoda na to lastnost. Standard prEN 14351-1 in -2 

predvideva tri moænosti: spreminjanje komponente ne vpliva na lastnost, spreminjanje komponente 

bi lahko vplivalo na lastnost ter spreminjanje komponente verjetno vpliva na lastnost. 

Konkreten primer: Na odpornost na obremenitve z vetrom skladno s tabelo medsebojnih vplivov 

vplivata material in oblika profilov ter zasteklitev, lahko bi vplivalo tudi okovje, tesnilo pa na to lastnost 

ne vpliva. To pomeni, da zaradi menjave tesnila ni potrebno ponavljati preskuπanja odpornosti 

na obremenitve z vetrom. Pri spremembi okovja je potrebno pretehtati, ali je preskus potreben. »e 

gre za majhno spremembo, se lastnost ne spremeni, Ëe pa gre za povsem drugaËno okovje, se lastnost 

verjetno spremeni. V slednjem primeru velja πe: Ëe gre za moËnejπe okovje, preskus najbræ ni potreben, 

Ëe pa gre za πibkejπe okovje, je preskus verjetno potreben. »e zamenjamo profil ali zasteklitev, 

se odpornost na veter spremeni. Ni nujno, da je slabπa, zato tudi ni nujno, da je potrebno preskus ponoviti. 

Vsekakor pa ga ponovimo, Ëe uporabimo πibkejπe profile. 

Standard prEN 14351-1 in -2 predvideva moænost privzetja prvega preskusa tipa proizvoda, ki ga 

opravi dobavitelj sistema ali proizvodne strojne opreme pod doloËenimi pogoji, za konkretno proizvodnjo, 

Ëe je zagotovljeno: 

● da so preskusi izvedeni po ustreznih standardih, 

● da proizvajalec pri proizvodnji v celoti upoπteva navodila in tehniËne pogoje za proizvodnjo, 

● da ima proizvajalec za proizvodnjo proizvoda ustrezne naprave. 

21


Medsebojni vpliv sestavnih delov in lastnosti - okna in zunanja vrata 

22


Medsebojni vpliv sestavnih delov in lastnosti - notranja vrata 

23


V praksi je omenjena olajπava najbolj aktualna v primerih, ko proizvajalec kupuje sistem v celoti od 

zunanjega dobavitelja (v Sloveniji predvsem PVC proizvodi in v veliki meri proizvodi iz kovinskih 

profilov). Poseben poudarek velja zahtevi √v celoti upoπteva navodila...«, kar v praksi zahteva podrobno 

poznavanje navodil za izdelavo. 

Dodatno tolmaËenje, ki je aktualno glede tega vpraπanja in se oblikuje znotraj sektorske skupine 

GNB (gre za neobvezno, a zelo priporoËeno staliπËe), pa pravi, da vsak proizvajalec potrebuje dokazilo 

o prvem tipskem preskusu, ki se glasi na ime tega proizvajalca. »e æeli uveljaviti preskuπanja, ki 

jih je izvedel nekdo drug, mora pridobiti potrditev s strani priglaπenega organa (kar lahko razumemo 

kot neke vrste del preskusa tipa proizvoda). 

24

5 NOTRANJA KONTROLA PROIZVODNJE 

(FPC) IN POVEZAVA Z ISO 9001:2000 

Zahteve, ki jih postavljata standarda prEN 14351 -1 in -2 za notranjo kontrolo proizvodnje, so navedene 

v poglavju 7.4 oziroma 7.3. Osnovno vodilo pri opisu notranje kontrole proizvodnje (Factory 

Production Control) izraæa zahteva, da mora biti proces notranje kontrole proizvodnje vpeljan, dokumentiran, 

ter da ga je potrebno vzdræevati. Cilj FPC je zagotoviti, da lastnosti proizvodov, ki jih 

proizvajalec proizvaja, ustrezajo deklariranim lastnostim. Ta sploπni cilj je zelo pomembno vodilo 

pri izpeljavi sistema FPC, pri organizaciji in opisu FPC itd. Posredno to namreË pomeni, da mora biti 

notranja kontrola proizvodnje zasnovana smiselno in celovito, torej tako, da preverjanja in/ali preskuπanja 

dajejo odgovor na vpraπanje, ali izdelek ustreza deklariranim lastnostim. 

V sploπnem standard tudi zahteva, da proizvajalec imenuje osebo, odgovorno za FPC, in sicer za vsak 

obrat posebej. Slednje pomeni, da morajo proizvajalci, ki proizvajajo izdelke na dveh razliËnih lokacijah, 

za vsako lokacijo posebej imenovati osebo, odgovorno za FPC. 

Standard tudi izrecno navaja, da sistemi notranje kontrole proizvodnje, ki ustrezajo zahtevam ISO 

9001:2000, ustrezajo tudi zahtevam standardov prEN 14351 -1 in -2, Ëe so v FPC zajete vse izrecne 

zahteve navedenega standarda. To pomeni, da samodejno sklepanje na izpolnjevanje zahtev v bistvu 

ni moæno, ampak je potrebno preveriti, Ëe sistem FPC res vkljuËuje vse potrebne komponente. Enako 

zahteva tudi ISO 9001:2000, ko zahteva, da proizvajalec pri svojem delu uporablja ustrezno tehniËno 

dokumentacijo, kamor sodi standard. Iz napisanega torej sledi, da je izpolnjevanje zahtev standarda 

prEN 14351-1 in -2 ter standarda ISO 9001:2000 v toËki FPC ekvivalentno. V nobenem primeru 

pa proizvajalec ni odvezan zagotavljanja izpolnjevanja zahtev standarda za proizvod (tudi v primeru, 

ko ima pridobljen certifikat po ISO 9001:2000, mora proizvajalec zagotoviti izpolnjevanje vseh 

zahtev prEN 14351-1 in -2). Omenjena navedba glede povezave FPC in ISO 9001:2000 v standardu 

omogoËa le laæje preverjanje sistemskih zahtev: glede dokumentacije, ravnanja z neskladnimi proizvodi, 

imenovanja oseb, kalibracije meril itd. 

Notranja kontrola proizvodnje obsega: a) dokumentiran sistem postopkov in b) redne preglede in 

preskuπanja oziroma ocene ter uporabo kontrolne opreme za preverjanje vhodnih surovin, proizvodnega 

procesa in izdelka. Pri tem mora upoπtevati tip izdelka, naravo proizvodnega procesa in proizvedeno 

koliËino. FPC torej obsega vhodno kontrolo (kontrolo surovin), medfazno kontrolo (kontrolo 

med proizvodnjo) in konËno kontrolo (kontrolo izdelka). DrugaËno poimenovanje ali dodatno 

drobljenje in prepletanje strukture FPC je moæno, standard tega posebej ne definira. 

Omenjeni komponenti FPC pomenita naslednje: 

Zahteva za dokumentiran proces pomeni, da standard od proizvajalca zahteva, da opiπe sistem notranje 

kontrole proizvodnje. Navadno je ta dokumentacija v obliki navodil, ki definirajo naËin kontrole, 

povezavo kontrolne dejavnosti z deklariranimi lastnostmi in ciljne vrednosti ter obmoËje sprejemljivih 

vrednosti. Standard tudi izrecno zahteva, da proizvajalec vzpostavi dokumentiran postopek o ravnanju 

z neskladnimi proizvodi (to je proizvodi, za katere v teku FPC ugotovi, da ne izpolnjujejo deklariranih 

zahtev). Prav tako standard zahteva vzpostavljen sistem zapisovanja rezultatov FPC, ki jih 

mora podpisati oseba, pooblaπËena in odgovorna za izvajanje FPC. Ti zapisi morajo biti takπni, da so 

jasno dokazilo o tem, da so bile vse faze proizvodnje izdelka pravilne. Sama forma zapisov ni predpisana, 

kar pomeni, da je prepuπËena proizvajalcu, ki si sam poiπËe ustrezen sistem. Lahko predvidi posebne 

formularje, kamor zapisuje ugotovitve FPC, lahko predvidi zapisovanje na proizvodno dokumentacijo 

(delovni nalog), lahko tudi kako drugaËe. Seveda je moæna tudi elektronska oblika zapisovanja. 

Zahteva za redne preglede in/ali preskuπanja pomeni, da mora proizvajalec redno nadzorovati proizvodni 

proces. Navadno je ta nadzor izveden v obliki kontinuiranega nadzora nad vsakim kosom, nujno 

pa to ni, frekvenca je lahko tudi niæja, vendar pa je s tem poveËano tveganje za neodkritje napak. 

Prav tako standard predvideva preskuπanja in/ali nadzor, kar pomeni, da ne zahteva neposrednega 

preskuπanja, temveË predvideva tudi posredno preskuπanje. Konkretno: toplotno prehodnost okenskih 

profilov lahko v okviru FPC merimo neposredno v predpisanih intervalih, lahko pa jo nadzoru- 

25

Zahteve standarda za proizvod za okna, zunanja vhodna vrata in notranja vrata – Notranja kontrola proizvodnje... 

jemo posredno z vplivnimi parametri (npr. z geometrijo, volumsko maso lesa, orientacijo vlaken...). 

Seveda pa je pri tem potrebno vplivne parametre poznati in jih tudi ovrednotiti, saj le na ta naËin 

lahko izpolnimo smisel FPC, to je zagotavljanje deklariranih lastnosti. Standard ne podaja vodil za 

identifikacijo vplivnih parametrov, lahko pa si pri tem vsaj nekoliko pomagamo s tabelama medsebojnih 

vplivov za okna in zunanja vrata oziroma notranja vrata. V teh tabelah namreË lahko razberemo 

povezanost posamezne komponente s specifiËno lastnostjo. 

Primer: prva lastnost v tabeli za okna in zunanja vrata govori o obremenitvah z vetrom. Iz tabele 

razberemo, da na obnaπanje izdelka glede te karakteristike ne vpliva tesnilo, pogojno vpliva okovje, 

pomembni pa so profili (tako material kot tudi vrsta profila) in zasteklitev, torej med vplivne parametre 

sodijo opis materiala (npr. preko vrste in gostote lesa, v primeru lepljencev tudi trdnosti stikov 

med lamelami) in opis profilov (npr. z opisom geometrije), opis stekla (npr. z opisom sestave zasteklitve). 

Vpliv okovja najlaæje opiπemo z oznako okovja po standardu za okovje (glej tudi Ostali pomembni 

standardi). Proizvajalec sam mora presoditi kako in v kolikπni meri bo vrednotil posamezne 

vplivne parametre. Zdi se smiselno, da proizvajalec predvidi tudi obËasna neposredna preskuπanja 

celotnega izdelka po standardih za preskuπanje, Ëeprav standard za proizvod tega ne zahteva. Na ta 

naËin lahko namreË tudi preverja pravilnost doloËitve vplivnih parametrov. V vsakem primeru je odloËitev 

med neposrednim preskuπanjem in izkljuËnim nadzorovanjem procesa odloËitev proizvajalca. 

26

6 TEHNI»NA DOKUMENTACIJA IZDELKA 

TehniËna dokumentacija izdelka v standardu prEN 14351-1 in -2 ni predpisana niti ni podana njena 

vsebina. Smiselno pa je, da je dokumentacija zbrana na enem mestu in da vkljuËuje: 

● ime izdelka, 

● sploπni opis izdelka, 

● seznam komponent z variacijami, 

● opis proizvodnega procesa, 

● opis lastnosti, 

● opis notranje kontrole proizvodnje (FPC), 

● popis relevantnih direktiv, 

● dokumentacijo, izhajajoËo iz MD, EMC in LVD, Ëe je potrebno, 

● certifikat o skladnosti (Ëe obstaja), 

● tabelo deklariranih lastnosti in variacij sestave (popis enakih sestav po posameznih lastnostih), 

● poroËila o zaËetnem preskusu tipa, 

● navodila za rokovanje in vzdræevanje, 

● Izjavo o skladnosti, 

● oznako CE in spremljajoËo deklaracijo lastnosti. 

Za veËino postavk lahko v tehniËni dokumentaciji navedemo le sklic na originalni dokument, ki je 

lahko spravljen loËeno. 

27

7 OSTALI POMEMBNI STANDARDI 

Poleg standardov za proizvod, za razvrπËanje in za preskusne metode so za celovito razumevanje 

standarda ter za obvladovanje podroËja pomembni πe standardi za posamezne komponente ter seveda 

standard, ki definira terminologijo. Izbor pomembnejπih standardov je podan v spodnji tabeli. 

Tabela ne podaja vseh standardov, ki so v izdelavi v CEN/TC 33. 

©tevilka originalni (angleπki) naslov povzetek vsebine 

EN 12608 Unplasticized polyvinilchloride Standard podaja zahteve za PVC-U profile za izdelavo 

(PVC-U) profiles for the 

oken, med drugim tudi za vhodni material, izgled, 

fabrication of windows and dimenzije in tolerance, odpornost na udarce itd. 

doors - Classification, 

requirements and test methods 

EN 179 Building hardware - Emergency Harmoniziran standard za okovje za vrata, 

exit devices operated by a lever vgrajena na beæalnih poteh. 

handle or push pad - 

Requirements and test methods 

EN 1125 Building hardware - Panic exit Harmoniziran standard za okovje za 

devices operated by a horizontal protipaniËna vrata. 

bar - Requirements and 

test methods 

EN 1154 Building hardware - Controlled Standard podaja zahteve in naËin razvrπËanja naprav 

door closing devices - za samozapiranje vrat. Standard ima dodatek A1, 

Requirements and test methods ki podaja popravke skupaj s harmoniziranim delom. 

EN 1155 Building hardware - Electrically Standard skupaj z dodatkom (harmonizirani del) 

powered hold-open devices for podaja zahteve za elektriËne naprave za zadræevanje 

swing doors Requirements and vrat v odprtem poloæaju (do izpada elektriËnega 

test methods 

napajanja). 

EN 1158 Building hardware - Standard skupaj z dodatkom (harmonizirani del) 

Door coordinator devices - podaja zahteve za koordinacijske naprave za vrata 

Requirements and test methods (naprave, ki zagotavljajo pravilno zaporedje 

zapiranja vratnih kril). 

EN 1906 Building hardware - Lever Standard podaja zahteve in naËin preskuπanja za 

handles and knob furniture - kljuke in bunke. 


EN 1303 Building hardware - Cylinders Standard podaja oznaËevanje lastnosti cilindrov za 

for locks - Requirements and kljuËavnice. 

test methods 

EN 1527 Building hardware - Hardware Standard podaja zahteve in oznaËevanje lastnosti 

for sliding doors and folding okovja za drsna in pregibna (harmonika) vrata. 

doors - Requirements and 

test methods 

EN 1935 Building hardware - Single axis Harmoniziran standard za enoosne teËaje. 

hinges - Requirements and 

test methods 

EN 12051 Building hardware - Door and Standard podaja zahteve in naËin preskuπanja 

window bolts - Requirements okenskih in vratnih zapahov. 

and test methods 

prEN 12209 Building hardware - Standard podaja zahteve in preskusne metode za 

Mechanically operated locks, mehanske kljuËavnice, zapahe in zapirnike. 

atches and striking plates - 


28

Zahteve standarda za proizvod za okna, zunanja vhodna vrata in notranja vrata – Ostali pomembni standardi 

©tevilka originalni (angleπki) naslov povzetek vsebine 

prEN Building hardware - Locks and Standard podaja zahteve in preskusne metode za 

12209-3 latches - Part 3: Electromecha- elektriËne kljuËavnice in zapirnike. 

nically operated locks and 

striking plates - Requirements 

and test methods 

prEN 12519 Doors and windows - Standard definira izrazoslovje v uporabi za okna in 

Terminology 

vrata (terminoloπki standard). 

prEN Industrial, commercial and Harmoniziran standard za proizvod (garaæna in 

13241-1 garage doors and gates - industrijska vrata ter vrata v javne prostore) - 

Product standard - Part1: 

za izdelke brez zahtev glede poæarnih lastnosti. 

Products without fire resistance 

or smoke control devices 

prEN 13561 External blinds - Requirements Standard podaja zahteve in razvrπËanje zunanjih 

and classification 

senËil (tende, markize...). 

prEN 13633 Building hardware - Electrically Harmoniziran standard za avtomatsko okovje 

controlled panic exit systems for (zveza z EN 1125). 

use on escape routes - 


prEN 13637 Building hardware - Electrically Harmoniziran standard za avtomatsko okovje 

controlled emergency exit (zveza z EN 179). 

systems for use on escape 

routes - Requirements and 

test methods 

prEN 14024 Metal profiles with thermal Standard govori o mehanskih lastnostih kovinskih 

barrier - Mechanical perfor- (aluminijastih) profilov za okna in vrata s prekinjenim 

mance - Requirements, proof toplotnim mostom. 

and test of assessment 

prEN 14600 Fire resisting and/or smoke Standard podaja naËin doloËanja poæarnih lastnosti 

control doorsets and operable ter zahetve za izdelke z deklariranimi 

windows - Requirements and poæarnimi lastnostmi. 

classification 

prEN Building hardware - Gasket Standard definira naËin oznaËevanja tesnil in tesnilnih 

12365 -1 and waetherstripping for trakov. Sklicuje se na 2., 3. in 4. del, ki podajajo 

doors, windows, shutters and metode preskuπanja. 

curtain walling - Part 1: 

Performance requirements 

and classification 

prCEN/TS Building hardware, fittings for Standard definira naËin oznaËevanja okovja. Sklicuje 

13126 -1 windows and door height se na 2. do 17. del, ki podajajo zahteve za posamezne 

windows - Requirements and elemente okovja. 

test methods - Part 1: 

Prvi del identificira dele okovja, ki so relevantni za 

Requirements common to all posamezen tip okna. 

types of fittings 

29

8 POTEK UREJANJA DOKUMENTACIJE IN 

IZDELAVE IZJAVE O SKLADNOSTI 

Nujni diagram poteka, ki izhaja iz razdelitve nalog v sistemu potrjevanja skladnosti: 

(*) PraktiËna razlika med sistemoma 3 in 4 je v izvedbi zaËetnih preskuπanj 

tipa proizvoda, ki je v sistemu 3 naloga pooblaπËenega organa, v sistemu 4 

pa naloga proizvajalca. 

Na naslednjem diagramu poteka je podan predlog dejavnosti za izpolnitev zahtev standarda. Predlog 

je podan na osnovi izkuπenj in ga standard ne predvideva, niti ni obvezen. 

Predlagani potek preveritve notranje kontrole proizvodnje je naslednji: (slika 3). 

Na prikazanih diagramih so z barvami loËene posamezne navidezno neodvisne dejavnosti, katerih 

izhodi pa se dopolnjujejo. »rtkane povezave nakazujejo povezavo izhoda zunanjega procesa in opazovanega 

procesa. 

PraktiËno iz diagramov razberemo naslednje: proizvajalec mora najprej ugotoviti, ali proizvodi spadajo 

v obseg veljavnosti standarda prEN 14351 -1 in -2 ali ne, ter doloËiti nameravano uporabo proizvoda. 

Prav tako mora pretehtati, ali je za presojo ustreznosti proizvoda treba vkljuËiti tudi druge 

direktive (πe posebej je pri tem potrebno paziti na direktive LVD, EMC in MD). »e jih je treba upoπtevati, 

so te direktive relevantne, njihove zahteve obravnavamo loËeno, lahko pa si pomagamo s 

predlogom harmoniziranega standarda za avtomatska okna in zunanja vhodna vrata prEN 12650 -1 

in -2. Zahteve CPD doloËimo natanËneje po tem, ko iz dodatka ZA.2 razberemo sistem potrjevanja 

skladnosti, ki je lahko 1, 3, ali 4. Od sistema potrjevanja skladnosti je odvisno, ali moramo v potrjevanje 

skladnosti vkljuËiti priglaπeni laboratorij in priglaπeni certifikacijski organ. 

Preden pa ta organa vkljuËimo, poskrbimo za skladnost FPC z zahtevami standarda in za zmanjπanje 

obsega zaËetnega preskusa tipa proizvoda. Slednje poteka tako, da doloËimo tipe izdelkov po kon- 

30

Zahteve standarda za proizvod za okna, zunanja vhodna vrata in notranja vrata – Potek urejanja dokumentacije... 

31


strukciji in tudi po variantah izvedbe (npr: tipi po konstrukciji so enokrilno okno, dvokrilno okno, 

panoramska stena, zunanja vhodna vrata, varianta po izvedbi pa je npr. enokrilno okno z okovjem 

A ali z okovjem B ter odkapnim profilom X ali odkapnim profilom Y). Na ta naËin pridemo do navadno 

zelo velikega πtevila (nekaj 10 ali 100) razliËnih variant, ki jih nato zdruæujemo po predvidoma 

enakem obnaπanju, vendar po posameznih lastnostih. Ni nujno, da so skupine podobnih variant izvedbe 

enake za vse lastnosti (celo nasprotno: verjetno so te skupine razliËne). Tako lahko npr. za 

prepustnost zraka zdruæimo vse izdelke z enakim tesnenjem, ne glede na tip okovja ali odkapnega 

profila, loËimo pa izdelke z razliËnimi tesnili, medtem ko za lastnost vodotesnosti zdruæimo izdelke 

z razliËnimi tesnili, loËimo pa izdelke z razliËnimi odkapnimi letvami. Zdruæevanje izdelkov v skupine 

mora praviloma temeljiti na izkuπnjah proizvajalca. 

Ko doloËimo skupine za posamezne lastnosti, je modro, da jih zberemo v pregledni tabeli. Nato izberemo 

predstavnike za preskuπanje, pri Ëemer upoπtevamo prenosljivost rezultatov skladno s tabelami 

v standardu. Sestavimo lahko tudi tabelo povezav proizvodne faze / kontrolnih dejavnosti in lastnosti 

izdelkov. V taki tabeli za vsako proizvodno fazo zapiπemo, kako izdelek preverjamo. Zapiπemo lahko 

tudi dokumente, ki so osnova za izvajanje preverjanja (interna navodila, standardi...). V vrstice 

zapiπemo lastnosti in jih poveæemo s kontrolnimi dejavnostmi. Iz tabele lahko razberemo, kako intenzivno 

posamezne lastnosti nadzorujemo, ter tudi to, na katere lastnosti posamezna proizvodna 

faza vpliva. Primer moæne oblike tabele je podan spodaj: 

32


proizvodna faza razrez spajanje montaæa okovja steklitev 

kontrola 

lastnost 

dimenzije 

celovitost 

oblika 

ujem 

spoj 

odpornost na da da - da da da - - da da da - 

obremenitve 

z vetrom 

vodotesnost - - da - - da - da - da - da 

prepustnost zraka - - - - - da da - - - - da 

celovitost 

tip 

parameter 3 

parameter 4 

sestava 

podlaganje 

tesnenje 

Preden priglaπeni certifikacijski organ izvede zaËetni nadzor nad proizvodnjo (samo v sistemu AoC 

1), preverimo πe ustreznost FPC. Slednje naredimo tudi v primeru sistema AoC 3 ali 4 pred izdajo 

Izjave o skladnosti. Organizacija FPC je poljubna, predlagani diagram omogoËa laæjo pot za preverjanje 

in organizacijo FPC tako, da ustreza standardu. Pomembno je, da v okviru FPC faze nadzora 

poveæemo z nadziranjem deklariranih lastnosti. V primeru sistema AoC 1 proizvajalec pridobi tudi 

certifikat o skladnosti, ki dovoljuje oznaËevanje z znakom CE. 

Ko je izbor predstavnikov tipov pripravljen, izvedemo vzorËenje ali pa ga prepustimo certifikacijskemu 

organu (sistem AoC 1). Nato izvedemo πe teste (sistem AoC 4) ali pa jih izvede priglaπeni laboratorij 

(sistem AoC 1 in 3) in pridobimo poroËila o preskuπanju. 

V vsakem primeru (ne glede na sistem AoC) proizvajalec poda Izjavo o skladnosti, njena vsebina pa 

je odvisna od sistema AoC. 

33

9 IZJAVA O SKLADNOSTI IN 

CERTIFIKAT O SKLADNOSTI 

Izjava o skladnosti mora biti napisana v vseh uradnih jezikih træiπËa, na katerem se izdelek prodaja. 

Vsebina izjave o skladnosti je odvisna od sistema AoC in je podana v dodatku ZA 2.2 standarda. 

Vsebovati mora najmanj (sistem AoC 4): 

● ime in naslov proizvajalca ali njegovega zastopnika, 

● opis proizvoda, 

● ustrezna tehniËna specifikacija za proizvod (kateri dokument ureja ustreznost), 

● posebne pogoje, ki veljajo za uporabo proizvoda, 

● ime in poloæaj osebe, ki podpisuje izjavo v imenu proizvajalca. 

V primeru AoC 3 je potrebno zgornjim alinejam dodati πe 

● ime in naslov priglaπenih laboratorijev. 

V primeru AoC 1 je potrebno dodati πe: 

● ime in naslov certifikacijskega organa, 

● πtevilko spremljajoËega certifikata o skladnosti. 

Primer deklaracije na izdelku 

Znak CE 

1234 

Okna-Slovenija d.o.o., 

Lesarska ulica 1 

10000 Kraj 

05 

01234-CPD-00254 

EN 14351-1: 2005 

Enojno enokrilno okno za uporabo v stavbah 

Odpornost na obremenitve z vetrom: 5C 

Odpornost na obremenitve s snegom: npd 

...(nadaljnje naπtevanje obveznih lastnosti in 

deklariranih kategorij) 

Identifikacijska πtevilka priglaπenega certifikacijskega 

organa (samo v primeru sistema AoC 1) 

Ime proizvajalca 

Naslov proizvajalca 

Leto (zadnji dve cifri) oznaËitev z znakom CE 

©tevilka certifikata (samo v primeru sistema 

AoC 1) 

©tevilka evropskega standarda 

Opis izdelka 

Deklaracija obveznih lastnosti 

(Opomba: eventuelne neobvezne lastnosti morajo 

biti jasno loËene od obveznih lastnosti!) 

34

10 PROSTOVOLJNO CERTIFICIRANJE 

Poleg potrjevanja skladnosti proizvodov po zahtevah standardov prEN 14351-1 in -2, ki postane z 

vpeljavo standarda v zakonodajo obvezno, bo v prihodnosti obstajalo tudi prostovoljno certificiranje 

izdelkov. Ta postopek je neobvezen in ne sme biti predmet zakonodajnih zahtev, lahko pa je predmet 

individualnega dogovora med proizvajalcem in kupcem izdelka. 

Pomen prostovoljnega certificiranja je dodajanje vrednosti izdelku, bodisi skozi zahtevnejπi sistem 

potrjevanja skladnosti, bodisi skozi vkljuËevanje neobveznih lastnosti, ki jih definira standard in s 

tem veËanje konkurenËne prednosti. 

Tudi na podroËju prostovoljnega certificiranja v Evropi obstajajo trendi proti enotnemu prostovoljnemu 

certificiranju oken in vrat, vendar zaenkrat πe niso vpeljani. Prostovoljno certificiranje na evropskem 

nivoju praviloma poteka v okviru CEN. Gre za certificiranje za znak kljuËa (keymark). VeË 

informacij o certificiranju z znakom kljuËa (keymark) lahko najdemo na naslednji spletni strani: 

http://www.cenorm.be/conf_assess/keymark/keymarktext.htm 

35

ZAHTEVE STANDARDA ZA PROIZVOD ZA OKNA, ZUNANJA ...

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?