predstavitev projekta phare 2003, krepitev izbranih tehnoloških ...

Stimulirati mala in srednja podjetja pri povečanju njihovih razvojno raziskovalnih
aktivnosti, še posebno skozi skupne raziskave
Zagotoviti konstantno in regionalno uravnoteţeno gospodarsko rast osnovano na
tehnoloških in inovativnih podjetjih
Zakaj smo prijavili projekt z naslovom Proizvodnja funkcionalne hrane. Emona razvojni
za prehrano ţe več let raziskovalno deluje na tem področju. Poleg tega je proizvodnja
ţivil, predvsem ţivil ţivalskega porekla proces, ki zdruţuje cel niz akterjev. V projekt smo
vključili celotno verigo proizvajalcev od proizvodnje krme, preko vzreje ţivali na farmah
do prodaje končnih izdelkov na trţnih policah. Skozi projekt smo sodelovali Emona
razvojni center za prehrano d.o.o v vlogi raziskovalne organizacije, Jata-Emona d.d. kot
največji slovenski proizvajalec krmnih mešanic in konzumnih jajc, Farme Ihan d.d. kot
največji proizvajalec prašičjega mesa v Sloveniji, Mesnine Ţerak d.o.o. in Gruda Jurmes
kot proizvajalca mesnih izdelkov ter Ema d.o.o. kot informacijski partner.
Splošen cilj projekta je bil vpeljati proizvodnjo in prodajo funkcionalnih ţivil .
Funkcionalna ţivila so ţivila, ki zaradi vsebnosti določenih biološko aktivnih snovi
ugodno vplivajo na zdravje človeka oziroma preprečujejo nastanek nekaterih bolezni
(Raspor, Rogelj 2001). Omega-3 nenasičene maščobne kisline so za za ţivljenje človeka
in ţivali nujno potrebne. So prekursorji prostaglandinov (tkivnih hormonov), ki zniţujejo
raven holesterola v krvi in preprečujejo nastanek cele vrste bolezni. Med drugimi bolezni
srca in oţilja, nastanek nekaterih vrst raka, avto imunih obolenj, luskavice itd. Zato ţivila,
ki vsebujejo znatne količine omega-3 maščobnih kislin prištevamo med funkcionalna
ţivila. V projektu smo prehrano ţivali uporabili kot način spreminjanja ţivil ţivalskega
porekla v funkcionalna ţivila (Salobir & Salobir 2003).
Za učinkovitost omega-3 maščobnih kislin v metabolizmu je velikega pomena pravilno
razmerje med omega-3 in omega-6 maščobnimi kislinami v prehrani. Prehrana
prebivalstva v razvitem svetu ima neugodno, preširoko razmerje omega-6:omega-3 ki se
giblje od 15:1 do 20:1 in več. Priporočila Svetovne zdravstvene organizacije (WHO 2003)
pa svetujejo oţje razmerje od 1:2 do 1:8.
Preglednica 1: Priporočila WHO (2003)
Table 1: Recomendation WHO (2003)
Kriterij zauživanja maščob
Skupne maščobe - Total fats
% energije maščob od skupno
zauţite energije
nasičene maščobne kisline - SFA
% skupne energije
enkrat nenasičene maščobne
kisline - MUFA
% skupne energije
večkrat nenasičene maščobne
kisline - PUFA
% skupne energije
Razmerje omega6 : omega3
Ratio omega6 : omega3
najmanj
največ
min.
max.
15 30
0 10
9 24
6 10
2/1 8/1