Aktualno: Ali imamo dovolj soli ⦠v glavi? / Grenke ... - Naša lekarna
Aktualno: Ali imamo dovolj soli ⦠v glavi? / Grenke ... - Naša lekarna Aktualno: Ali imamo dovolj soli ⦠v glavi? / Grenke ... - Naša lekarna
evija za zdrav življenjski slog | številka 17, letnik 02, december 2007 Aktualno: Ali imamo dovolj soli … v glavi? / Grenke resnice o sladkorni bolezni / Kako zdraviti: Deset let u~inkovitega zdravljenja osteoporoze / Preudarno za zdravje: Prehlad ≠ gripa / Svetovanje bolniku s težavami med kemoterapijo in po njej / V gibanju: Rekreativno drsanje / Za mizo: Kozarec vina naj koristi ali vsaj ne {kodi
- Page 2: UVODNIK Kaj je kolostrum in zakaj j
- Page 6: ZA ZA^ETEK revija za zdrav `ivljenj
- Page 10: ZA ZA»ETEK Novo za na{e najmlaj{e
- Page 14: AKTUALNO Slovenija v {tevilkah •
- Page 18: AKTUALNO S krb vzbujajoči so
- Page 22: AKTUALNO Glede na predvidevanja str
- Page 26: KAKO ZDRAVITI V zadnjih desetih let
- Page 30: ZDRAVILNE RASTLINE Dragoceni ginsen
- Page 34: MEDICINSKO ZRCALO Težave z uhajanj
- Page 38: MEDICINSKO ZRCALO Na koga naj se ob
- Page 42: PREUDARNO ZA ZDRAVJE Prehlad ≠ gr
- Page 46: PREUDARNO ZA ZDRAVJE Ve~ informacij
- Page 50: PREUDARNO ZA ZDRAVJE Svetovanje bol
evija za zdrav življenjski slog | številka 17, letnik 02, december 2007<br />
<strong>Aktualno</strong>: <strong>Ali</strong> <strong>imamo</strong> <strong>dovolj</strong> <strong>soli</strong> … v <strong>glavi</strong>? / <strong>Grenke</strong> resnice o sladkorni bolezni /<br />
Kako zdraviti: Deset let u~inkovitega zdravljenja osteoporoze / Preudarno za zdravje:<br />
Prehlad ≠ gripa / Svetovanje bolniku s težavami med kemoterapijo in po njej /<br />
V gibanju: Rekreativno drsanje / Za mizo: Kozarec vina naj koristi ali vsaj ne {kodi
UVODNIK<br />
Kaj je kolostrum<br />
in zakaj je tako dragocen?<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Ekolostrum odlikuje<br />
visoka vsebnost biološko<br />
aktivnih protiteles, ki je<br />
najpomembnejša mera<br />
kakovosti in učinkovitosti<br />
kolostruma.<br />
Neprecenljiva sestava Ekolostruma pozitivno<br />
vpliva na različne življenjske procese v človeškem<br />
organizmu in nam podarja pomembne koristi.<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Novo!<br />
100% naravni<br />
kolostrum!<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
Spodleti mi in boljši<br />
grem naprej<br />
Še dobro, da čas tako hitro leti in da lahko tudi na novoletne obljube hitro pozabimo.<br />
Te so največkrat hudo mazohistična zadeva, ki pa nas, na srečo, zvečine ne<br />
spravljajo prav dolgo v obup in slabo voljo. Še sreča, saj je pravzaprav nemogoče, da<br />
bi prav 1. januarja res začeli načrtovano dieto, se redno, vsak dan rekreirali, popolnoma<br />
prenehali kaditi, se lotili pisanja nedokončane diplomske naloge in se nujno<br />
vpisali na podiplomski študij, začeli iskati novo službo, partnerja ali samo ljubimca<br />
in seveda nepogrešljivo sklenili – drugo leto bom pa res …!<br />
Še prav dobro se spomnim svoje študentske prijateljice Jane, s katero sva si delili<br />
sobo. Njen seznam novoletnih obljub je bil tako dolg, da bi lahko v kosih z njim<br />
prekrili ves hodnik. Bila je prava mojstrica v iskanju izgovorov, ko je bilo treba utemeljiti,<br />
zakaj se obljube in velikopotezni načrti ne uresničijo. Začelo se je že takoj<br />
po polnoči na silvestrovo, češ, praznovanje še traja, zato se še en kozarček ali grižljaj<br />
(beri kos) torte na to noč pač ne šteje. Pritisk študija in drugih obveznosti, med<br />
katere so bile vključene seveda tudi številne zabave, so učinkovito strli voljo tudi v<br />
naslednjih tednih in mesecih. Pa je bilo novo novo leto spet tukaj, nove obljube in<br />
kajpak izgovori pa tudi. In svet se je lepo vrtel naprej.<br />
Danes ni nič drugače. Prej nasprotno, hiter življenjski ritem, visoka pričakovanja<br />
v službi in domačem okolju od nas zahtevajo vse večje napore. Le kdo ima potem<br />
še voljo živeti in delati brez malih sladkih prekrškov, v kakršni koli obliki že. In<br />
s tem res ni nič narobe! Obljube naj bodo raje želje, te so po navadi hitreje in lažje<br />
uresničljive. In kot vedo pogosto povedati zlasti športniki – in gre jim verjeti: želje<br />
so uresničljive, če si le zastavljamo realne in kratkoročno dosegljive cilje. Vsakodnevna<br />
zmernost pri različnih dobrinah, ki so nam danes večinoma lahko dosegljive,<br />
pa nam bo pomagala, da bodo nihanja manjša, skrajnosti pa redkejše.<br />
V uredništvu naše revije vam, drage bralke in bralci, v mesecu, ko se poslavljamo<br />
od starega leta in smo v pričakovanju novega, želimo uresničitev prav teh, torej<br />
realnih želja. Naj bodo povezane predvsem z vašim zdravjem in dobrim počutjem.<br />
Samo tako boste lahko uresničili tudi vse preostale! In ne pozabite: ničesar, kar<br />
vam je dano, nikar ne jemljite za samoumevno. Sreča je dragocenost.<br />
Vanja Badovinac, odgovorna urednica<br />
Naπa <strong>lekarna</strong> je<br />
poljudno strokovni vodiË<br />
za uËinkovito in pravilno<br />
jemanje zdravil.<br />
Foto: Æiga Koritnik<br />
<br />
Naπa <strong>lekarna</strong> je revija<br />
za izboljπanje kakovosti<br />
zdravja in æivljenja.<br />
<br />
NA©A LEKARNA 3
AKTUALNO<br />
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
V GIBANJU<br />
ZA MIZO<br />
MESE^NI MO@NAR<br />
12<br />
<strong>Ali</strong> <strong>imamo</strong> <strong>dovolj</strong> <strong>soli</strong> …<br />
v <strong>glavi</strong>?<br />
42<br />
Prehlad ≠ gripa<br />
50<br />
Svetovanje bolniku<br />
s težavami med<br />
kemoterapijo in po njej<br />
68<br />
Rekreativno drsanje<br />
72<br />
Kozarec vina naj koristi<br />
ali vsaj ne {kodi<br />
80<br />
Od decembra spet nekaj<br />
novih zdravil na listi<br />
1. decembra smo<br />
zaznamovali svetovni dan<br />
boja proti aidsu. Kljub<br />
vsem opozorilom {tevilo<br />
okuženih in obolelih {e vedno<br />
nara{~a. Na svetu jih je<br />
že 40 milijonov.<br />
Zaradi so~asnosti pojavljanja<br />
gripe in prehladov ter nekaj<br />
podobnih bolezenskih znakov<br />
pogosto pride do zamenjave<br />
obeh obolenj. Vedeti<br />
moramo, da prehlad ni gripa,<br />
saj ga povzro~ajo popolnoma<br />
druga~ni virusi.<br />
Bolniki z rakom pogosto i{~ejo<br />
informacije o razli~nih dietah,<br />
prehranskih dodatkih,<br />
komplementarnih prehranskih<br />
dopolnilih ter telesni<br />
dejavnosti, da bi izbolj{ali<br />
prognozo bolezni in kakovost<br />
življenja.<br />
Drsanje je {port vseh<br />
generacij, poleg tega pa je tudi<br />
eden najcenej{ih zimskih<br />
{portov. Vse, kar potrebujemo,<br />
so drsalke.<br />
“Vino je lahko za ~loveka<br />
~udovito in primerno,<br />
s predpostavko, da ga pri dobrem<br />
in slabem zdravju uživamo<br />
preudarno in zmerno ter da ga<br />
uskladimo s posameznikom.”<br />
Hipokrat<br />
Iz Zavoda za zdravstveno<br />
zavarovanje Slovenije so<br />
sporo~ili, da je upravni odbor<br />
sprejel predlog nove,<br />
jesenske liste zdravil.<br />
VSEBINA<br />
UVODNIK Spodleti mi in bolj{i grem naprej 3<br />
ZA ZA^ETEK Makroskop 6<br />
AKTUALNO <strong>Ali</strong> <strong>imamo</strong> <strong>dovolj</strong> <strong>soli</strong> … v <strong>glavi</strong>? 12<br />
<strong>Grenke</strong> resnice o sladkorni bolezni 16<br />
KAKO ZDRAVITI Deset let u~inkovitega zdravljenja osteoporoze 24<br />
ZDRAVILNE RASTLINE Dragoceni ginseng 30<br />
MEDICINSKO ZRCALO Težave z uhajanjem urina 34<br />
PREUDARNO ZA ZDRAVJE Prehlad ≠ gripa 42<br />
Svetovanje bolniku s težavami med kemoterapijo in po njej 50<br />
Mati~ne celice in izpadanje las 54<br />
Zdravi na pot in nazaj 58<br />
SANJSKA KOLUMNA Take posebne za tiste ta posebne 64<br />
PORTRET FARMACEVTA Marjana Semi~ Peni~, mag. farm. 66<br />
V GIBANJU Rekreativno drsanje 68<br />
ZA MIZO Kozarec vina naj koristi ali vsaj ne {kodi 72<br />
NAGRADNA IGRA Sudoku 78<br />
BRALCI PI[EJO Pisma bralcev 79<br />
MESE^NI MO@NAR Od decembra spet nekaj novih zdravil na listi 80<br />
NA[A LEKARNA SVETUJE 82<br />
4 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 5
ZA ZA^ETEK<br />
revija za<br />
zdrav `ivljenjski slog<br />
Makroskop<br />
Pripravlja: Eva Esih, mag. farm.<br />
December 2007, letnik 2, πt. 17<br />
MeseËnik, izhaja 1. petek v mesecu.<br />
Naklada: 41.000 izvodov<br />
Vrednost izvoda: 3,67 (880 SIT )<br />
Letna naroËnina: 41,10 (9.850 SIT)<br />
Izdajatelj: Entrapharm, d.o.o.,<br />
Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana<br />
E: urednistvo@nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
UREDNI©TVO<br />
Glavna urednica:<br />
znanstv. sod. dr. Martina Brank, mag. farm.<br />
Odgovorna urednica:<br />
mag. Vanja Badovinac, dipl. soc. del.<br />
Strokovna sodelavka uredniπtva: Eva Esih, mag. farm.<br />
PomoËnica uredniπtva: Verena Kogoj<br />
UREDNI©KI ODBOR<br />
dr. Aleπ MlinariË, mag. farm.<br />
Monika Sonc, mag. farm., spec.<br />
Janez ©pringer, mag. farm., spec.<br />
prof. dr. Ema MuπiË, dr. med.<br />
Andreja ©irca »ampa, univ. dipl. ing. æivil. teh.<br />
prim. Peter Kapπ, dr. med.<br />
mag. Damjan Slabe, prof. zdrav. vzgoje<br />
prim. dr. Alenka Kraigher, dr. med.<br />
Ervin Strbad, dr. med.<br />
Oblikovanje celostne podobe: IODG<br />
AD: Duπan Grobovπek<br />
Oblikovanje in prelom: Silvija »erne<br />
Lektura: Darka Tepina Podgorπek<br />
Fotografija naslovnice: Niko V. Kala{<br />
Fotogra≥je: Æiga Koritnik, iStockPhoto<br />
Uvodnik izraæa staliπËa avtorja in ne nujno vsega<br />
uredniπtva.<br />
Tisk: Delo T»R, Dunajska 5, 1000 Ljubljana<br />
Oglasno træenje:<br />
Entrapharm, d.o.o.,<br />
Pot k sejmiπËu 30, 1000 Ljubljana<br />
T: 01 5611 341, Faks: 01 5611 342<br />
E: marketing@entrapharm.com<br />
Naπa <strong>lekarna</strong> je meseËnik, na voljo v <strong>lekarna</strong>h po<br />
Sloveniji. Revijo lahko bralci v slovenskih <strong>lekarna</strong>h<br />
prejmejo brezplaËno.<br />
Vse pravice pridræane. Celoto ali posamezne dele<br />
je mogoËe ponatisniti le s pisnim privoljenjem<br />
izdajatelja.<br />
Za Ëlanke, v katerih je obravnavano delovanje uËinkovin in zdravil, ki<br />
se izdajajo na zdravniπki recept, velja opozorilo Ministrstva za zdravje:<br />
Ministrstvo za zdravje opozarja, da besedilo obravnava zdravilo, ki se<br />
sme izdajati le na zdravniπki recept. O primernosti zdravila za uporabo<br />
pri posameznem bolniku lahko presoja le pooblaπËeni zdravnik.<br />
Dodatne informacije dobite pri svojem zdravniku ali farmacevtu.<br />
Podatki, ki so objavljeni v prispevkih o zdravljenju, so namenjeni izkljuËno<br />
sploπnemu informiranju in ne morejo nadomestiti osebnega<br />
obiska pri zdravniku ali posveta s farmacevtom. »e menite, da<br />
potrebujete zdravniπko pomoË, se obrnite na osebnega zdravnika ali<br />
farmacevta, ki sta edina poklicana za pravilno presojo in zdravstvene<br />
nasvete glede vaπe bolezni oziroma vaπih teæav ter za izbiro in naËin<br />
jemanja zdravil.<br />
Prehrana lahko vpliva na zanositev<br />
Ženske lahko pove~ajo mo`nost<br />
zanositve z zdravim na~inom prehranjevanja<br />
in spremembo na~ina `ivljenja.<br />
Znanstveniki iz Bostona so prepri~ani, da<br />
lahko ve~ino primerov neplodnosti zaradi<br />
motenj ovulacije pri sicer zdravih `enskah<br />
prepre~imo s pravo dieto in z zdravim<br />
na~inom `ivljenja. Dieta za plodnost, kot<br />
jo imenujejo, predpisuje u`ivanje<br />
nenasi~enih ma{~ob, zelenjavnih<br />
beljakovin, polnozrnatih izdelkov,<br />
multivitaminskih pripravkov in `eleza ter<br />
zmerno u`ivanje polnomastnih mle~nih<br />
izdelkov. Strokovnjaki priporo~ajo<br />
opustitev kajenja in u`ivanje zmernih<br />
koli~in kave in alkohola ter seveda fizi~no<br />
aktivnost. Ženske, ki `elijo zanositi, bi<br />
morale razmisliti o tak{nem na~inu<br />
`ivljenja, saj je skladen z zdravim<br />
na~inom, pripomore pa lahko tudi k ve~ji<br />
mo`nosti za zanositev.<br />
^e ka{ljamo – ka{ljajmo pravilno<br />
^as, ko nas razli~ni virusi in bakterije<br />
napadajo z vseh strani, je tukaj. Ka{elj je<br />
pogost spremljevalec prehladov in gripe.<br />
Ko ka{ljamo ali kihamo, smo navajeni, da<br />
si usta pokrijemo z roko. Vendar pa z<br />
dlanjo najla`e prena{amo viruse na ljudi<br />
okoli sebe, zato strokovnjaki svetujejo, da<br />
ka{ljamo ali kihamo v rob~ek ali zgornji<br />
del rokava. Da bi zmanj{ali {tevilo<br />
respiratornih oku`b, so se v ljubljanskem<br />
klini~nem centru lotili posebne akcije.<br />
Izobesili so plakate, ki nas u~ijo pravilno<br />
ka{ljati.<br />
Carski rez pove~a tveganje<br />
za mater in otroka<br />
Carski rez v primerjavi z vaginalnim<br />
porodom, kjer je dojen~ek v normalnem<br />
polo`aju z <strong>glavi</strong>co navzdol, za dvakrat<br />
pove~a tveganje za zaplete in umrljivost<br />
tako pri materi kot pri novorojen~ku.<br />
Kadar pa je dojen~ek v maternici obrnjen<br />
z nogicami naprej, so prednosti carskega<br />
reza veliko ve~je od tveganja, so ugotovili<br />
v raziskavi, v katero se zajeli skoraj 95<br />
tiso~ `ensk. Pri tistih, ki so rodile s<br />
carskim rezom, je bilo tveganje za<br />
histerektomijo (kirur{ko odstranitev<br />
maternice) dvakrat ve~je, ve~krat so<br />
potrebovale transfuzijo krvi, intenzivno<br />
nego ali podalj{ano bivanje v bolni{nici.<br />
Te `enske so tudi v ve~jem odstotku<br />
prejemale poporodno antibioti~no<br />
terapijo.<br />
Izvle~ek brokolija {~iti ko`o<br />
pred UV-`arki<br />
Brokoli ni le zdrava hrana, ampak lahko<br />
tudi {~iti ko`o pred {kodljivim delovanjem<br />
UV-`arkov, pravi dr. Paul Talalay z<br />
Univerze Johna Hopkinsa. Delovanje<br />
brokolija ni enako delovanju za{~itnih<br />
faktorjev, ki UV-`arke absorbirajo ali<br />
odbijajo. Ekstrakt brokolija naj bi pomagal<br />
pove~ati nastajanje encima, ki {~iti celice<br />
pred {kodljivimi `arki. Ugotovili so, da je<br />
najbolj koncentriran ekstrakt zmanj{al<br />
porde~itev ko`e zaradi delovanja son~nih<br />
`arkov za kar 37 odstotkov. U~inek je bil<br />
dolgotrajen. Ekstrakt bi bil lahko zelo<br />
uporaben kot za{~itno sredstvo, {e<br />
posebej pri ljudeh z oslabljenim<br />
delovanjem imunskega sistema, ki so {e<br />
posebej ogro`eni, da bi zboleli za ko`nim<br />
rakom. Brokolijev ekstrakt pa ni<br />
nadomestilo za za{~itne kreme.<br />
Skoraj 40 % rojstev po svetu<br />
je neregistriranih<br />
Po podatkih Svetovne zdravstvene<br />
organizacije (SZO) se vsako leto na svetu<br />
rodi 128 milijonov otrok, od tega pa skoraj<br />
40 odstotkov rojstev ni uradno<br />
registriranih. Prav tako nista dokumentirani<br />
dve tretjini vseh smrti na svetu. Le 31<br />
od 193 ~lanic SZO naj bi imelo zanesljivo<br />
statistiko vzrokov umrljivosti. SZO<br />
poro~a, da nepopoln register rojstev in<br />
smrti onemogo~a mnogim dr`avam v<br />
razvoju, da ugotovijo, kolik{na je<br />
povpre~na `ivljenjska doba in predvsem,<br />
kateri so vodilni vzroki umrljivosti. Ti<br />
podatki pomagajo vladi pri snovanju<br />
u~inkovite zdravstvene politike. Otroci,<br />
katerih rojstvo ni registrirano, imajo v<br />
`ivljenju manj mo`nosti za zagotavljanje<br />
osnovnih ~lovekovih pravic ter manj<br />
mo`nosti za socialne, politi~ne,<br />
dr`avljanske in ekonomske pravice.<br />
Ob svetovnem dnevu boja proti aidsu Zavod za zdravstveno<br />
varstvo Celje opozarja na preventivo in testiranje<br />
V celjski regiji je bilo v letu 2006<br />
evidentiranih {est primerov novih<br />
diagnoz oku`be s HIV, leta 2007 do<br />
septembra pa {tirje novi primeri. Na Celjskem<br />
so lani odkrili en primer aidsa,<br />
letos do septembra pa prav tako en nov<br />
primer. “Preventiva je naju~inkovitej{e<br />
oro`je v boju proti oku`bi s HIV in edino<br />
z njo lahko sku{amo ustavljati aids. HIV<br />
oku`bi se lahko posameznik izogne, ~e<br />
skrbi za varno spolnost in uporablja<br />
kondome,” je poudarila dr. Alenka<br />
Skaza, dr. med., specialistka epidemiologije,<br />
predstojnica oddelka za<br />
epidemiologijo na Zavodu za<br />
zdravstveno varstvo Celje. “Aids<br />
vsekakor ni samo problem oku`enih in<br />
bolnih. Dotakne se lahko vsakogar med<br />
nami. Promiskuitetno vedenje mo{kih<br />
ogro`a njihove partnerice – stalne ali<br />
'naklju~ne. V povpre~ju imajo mo{ki ve~<br />
spolnih partneric kot `enske spolnih<br />
partnerjev. Velika ve~ina `ensk (ve~ kot<br />
90 odstotkov) v razli~nih raziskavah po<br />
svetu navaja, da so bile v preteklem<br />
letu zveste enemu partnerju, med<br />
mo{kimi pa je dele` precej ni`ji. Ker<br />
imajo mo{ki v povpre~ju ve~ spolnih<br />
partneric in ker je prenos oku`be z<br />
oku`enega mo{kega na neoku`eno<br />
`ensko dvakrat verjetnej{i kot prenos<br />
oku`be z `enske na mo{kega, imajo<br />
mo{ki ve~ mo`nosti, da prena{ajo HIV<br />
naprej.” Najpomembnej{o pot prenosa<br />
in {irjenja oku`be s HIV predstavljajo<br />
spolni odnosi. Tako se oku`i od 75 do 85<br />
odstotkov odraslih. 70 odstotkov teh<br />
oku`b je posledica neza{~itenih<br />
heteroseksualnih odnosov.<br />
V Sloveniji je s HIV oku`ena manj kot<br />
ena oseba na 1.000 prebivalcev. To je<br />
relativno malo v primerjavi z ve~ino<br />
dr`av Evropske unije. Toda v Sloveniji je<br />
v primerjavi s {tevilnimi drugimi<br />
evropskimi dr`avami tudi obseg<br />
testiranja za odkrivanje oku`be s HIV<br />
relativno majhen. V letu 2006 je bilo na<br />
100 prebivalcev opravljenega le<br />
1,3 testa. “Pravo~asno testiranje je<br />
velikega pomena, saj pri pozno odkritih<br />
oku`bah s HIV zamudimo prilo`nost za<br />
zgodnej{e uspe{no zdravljenje.<br />
Testiranje na oku`bo s HIV priporo~amo<br />
vsakomur, ki je bil izpostavljen<br />
dolo~enemu tveganju,” {e poudarja<br />
dr. Skaza.<br />
V ambulanti Zavoda za zdravstveno<br />
varstvo Celje omogo~ajo prostovoljno,<br />
strogo zaupno, anonimno in brezpla~no<br />
testiranje na oku`bo s HIV, in sicer vsak<br />
torek ali sredo od 10. do 12. ure.<br />
Najkraj{i ~as, v katerem je mogo~e<br />
ugotoviti morebitno sve`o oku`bo, je<br />
dva tedna po dogodku, ob katerem bi<br />
lahko pri{lo do prenosa HIV.<br />
Informacije o mo`nosti testiranja<br />
so dostopne na telefonski {tevilki<br />
03/425 11 22. Na Zavodu za<br />
zdravstveno varstvo Celje je lani<br />
test opravilo 259 posameznikov, do<br />
novembra letos 181.<br />
Za dodatne informacije se lahko<br />
obrnete neposredno na dr. Alenko<br />
Skaza, dr. med., specialistko<br />
epidemiologije, predstojnico<br />
oddelka za epidemiologijo na<br />
Zavodu za zdravstveno varstvo<br />
Celje, tel.: 03/425 11 20,<br />
e-po{ta: alenka.skaza≤zzv-ce.si.<br />
Informacije o mo`nosti anonimnega,<br />
brezpla~nega testiranja na<br />
oku`be s HIV dobite tudi na Zavodu<br />
za zdravstveno varstvo Celje,<br />
tel.: 03/425 11 22, vsak dan od<br />
8. do 12. ure.<br />
Ve~ o HIV in aidsu pi{emo v rubriki<br />
<strong>Aktualno</strong>.<br />
6 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 7
ZA ZA»ETEK<br />
Slovenski mladinski manifest o tobaku in telefonska {tevilka<br />
za pomo~ pri odvajanju od kajenja<br />
V hi{i Evropske unije so novembra<br />
predstavili Slovenski mladinski manifest<br />
o tobaku (SMMT), ki je zadnje leto<br />
nastajal v sodelovanju Mladinskega<br />
zdru`enja Brez izgovora, Mladinskega<br />
sveta Slovenije in Evropske komisije.<br />
SMMT je nastal z `eljo, da bi ustvarili<br />
dokument, ki bo osredoto~en na<br />
Slovenijo in bo predstavljal mnenje<br />
slovenske mladine o tobaku. Ustvarjalci<br />
SMMT se zavedajo, da je tobak<br />
eden ve~jih povzro~iteljev smrti na<br />
svetu. Vsakega umrlega kadilca mora<br />
toba~na industrija nadomestiti z vsaj<br />
enim novim, ki bo njihove izdelke<br />
kupoval ~im dlje. Veliko ljudi se {e vedno<br />
odlo~a za kajenje predvsem zaradi<br />
pomanjkanja informacij o njegovi<br />
{kodljivosti in o prijemih toba~ne<br />
industrije, ki na nemoralen na~in<br />
posku{a zasvojiti ~im ve~ uporabnikov,<br />
meri pa predvsem na mlade. SMMT se<br />
osredoto~a predvsem na mlade med<br />
12. in 25. letom starosti, torej na isto<br />
ciljno skupino, kot jo je izbrala toba~na<br />
industrija. V SMMT so zapisani<br />
konkretni predlogi za ukrepe, ki bi lahko<br />
izbolj{ali trenutni polo`aj na podro~ju<br />
tobaka v Sloveniji. Po mnenju<br />
Mladinskega sveta Slovenije je treba<br />
mlade spodbuditi h kriti~nemu<br />
razmi{ljanju, predlaganju ukrepov in<br />
izvajanju zamisli, obenem pa v<br />
mladinskih organizacijah omogo~iti<br />
medgeneracijski dialog med odlo~evalci<br />
in mladimi. Mladinski svet Slovenije bo<br />
SMMT prek svoje nacionalne mre`e<br />
podal v roke aktivnim mladim v Sloveniji<br />
in pomagal zgraditi most do<br />
odlo~evalcev. Pomembnej{i predlogi iz<br />
SMMT so strogo kaznovanje posrednega<br />
ogla{evanja toba~nih izdelkov in<br />
prodaja izdelkov le v specializiranih<br />
prodajalnah. Bistvo, ki bo prineslo<br />
generacijsko izbolj{anje stanja na<br />
podro~ju tobaka, pa je neformalno<br />
vrstni{ko ozave{~anje o u~inkih<br />
aktivnega in pasivnega kajenja ter o<br />
toba~ni zaroti na vseh stopnjah<br />
izobra`evanja. Cilj vseh kampanj o<br />
tobaku, namenjenih starostni skupini do<br />
25 let, naj bo zni`anje dele`a novih<br />
kadilcev. To pa je mogo~e dose~i le<br />
z aktivnim vklju~evanjem mladih<br />
v kampanje.<br />
Ve~ informacij najdete na spletni strani<br />
http://www.noexcuse.si.<br />
^e vas je SMMT prepri~al in si<br />
`elite prenehati kaditi, lahko `e<br />
danes pokli~ete na brezpla~no<br />
telefonsko {tevilko za pomo~ pri<br />
opu{~anju kajenja 080 2777, ki jo je<br />
vzpostavilo ministrstvo za zdravje.<br />
Ministrstvo za zdravje se je odlo~ilo<br />
za vzpostavitev svetovalnega<br />
telefona, da se ~im ve~ kadilcem, ki<br />
si `elijo opustiti kajenje, ~im prej<br />
ponudi strokovna pomo~ pri<br />
opu{~anju oziroma podpora v ~asu<br />
vzdr`evanja abstinence.<br />
Vzpostavitev svetovalnih telefonov za<br />
pomo~ pri opu{~anju kajenja se je v<br />
Evropi izkazala kot u~inkovita dopolnitev<br />
preostalim programom odvajanja od<br />
kajenja. Raziskave so pokazale, da<br />
70 odstotkov kadilcev in kadilk `eli<br />
prenehati kaditi, zato je pomembno, da<br />
imajo informacijo, kam se lahko obrnejo<br />
po pomo~, vedno pri roki, torej<br />
natisnjeno na toba~nem izdelku.<br />
Svetovalni telefon je primerna<br />
pomo~ za vse, ki se organiziranih<br />
oblik odvajanja od kajenja ne `elijo<br />
udele`iti, so ~asovno zadr`ani ali<br />
krajevno preve~ oddaljeni.<br />
Strokovno usposobljeni svetovalci<br />
kadilcem pomagajo skozi proces<br />
odvajanja od kajenja, na telefon pa<br />
lahko pokli~ejo tudi tisti, ki so `e<br />
prenehali kaditi, vendar {e<br />
potrebujejo podporo v ~asu<br />
vzdr`evanja abstinence.<br />
Svetovalno telefonsko {tevilko, za<br />
katero sta podlaga za vzpostavitev<br />
Zakon o spremembah in dopolnitvah<br />
zakona o omejevanju uporabe toba~nih<br />
izdelkov in Pravilnik o delovanju<br />
svetovalnega telefona za opu{~anje<br />
kajenja, bo organiziral in vodil CINDI<br />
Slovenija.<br />
Več o novi možnosti<br />
življenja brez cigarete na<br />
www.brezcigarete.si<br />
in na svetovalnem telefonu<br />
040 666 333<br />
vsak torek in četrtek<br />
od 17. - 19. ure<br />
Zakon o omejevanju uporabe toba~nih izdelkov podprl tudi Sindikat igralni{kih delavcev Slovenije<br />
Z Ministrstva za zdravje so sporo~ili,<br />
da je Sindikat igralni{kih delavcev<br />
Slovenije nanje naslovil dopis, v katerem<br />
opozarjajo, da odlo~no nasprotujejo<br />
vsaki spremembi obstoje~ega zakona,<br />
pri pripravi katerega so v ~asu javne<br />
razprave tudi sami aktivno sodelovali.<br />
Opozarjajo, da bi morebitne spremembe<br />
zakona vplivale na zdravje zaposlenih,<br />
zato predlagajo, naj se kajenje gostom<br />
omogo~a izklju~no v za to primernih<br />
kadilnicah. Ministrstvo za zdravje trdno<br />
“Dan meritev” ali brezpla~na merjenja kazalnikov ~ezmerne telesne teže<br />
Debelost ali ~ezmerna telesna teža<br />
sta bolezni s ◊tevilnimi neželenimi<br />
u~inki. Zato farmacevtsko podjetje<br />
Abbott po <strong>lekarna</strong>h v Sloveniji<br />
organizira brezpla~na merjenja<br />
krvnega tlaka, ravni sladkorja v krvi,<br />
telesne teže, obsega pasu in ITM<br />
(indeksa telesne mase). Ob meritvah<br />
tudi brezpla~no svetujejo, kako<br />
izgubiti telesno maso. ^e se tudi vi<br />
spoprijemate s ~ezmerno telesno<br />
te`o, obi{~ite lekarno, kjer bodo<br />
brezpla~no merili kazalnike ~ezmerne<br />
telesne te`e.<br />
Za`eleno je, da se za meritve<br />
predhodno prijavite v lekarni ali<br />
po telefonu. Za ve~ informacij, kje<br />
v va{i bli`ini bo dan meritev, se<br />
obrnite na Abbott Laboratories<br />
d.o.o., Dolenjska cesta 242c, ga.<br />
Tamara Ši◊i}, tel.: 01/236 31 78.<br />
Informativno<br />
gradivo za<br />
udeležence na<br />
dnevih meritev<br />
zagovarja sprejeti zakon, ki {~iti<br />
temeljni ~lovekovi pravici do varovanja<br />
zdravja in zdravega `ivljenjskega okolja,<br />
zato spremembe zakona ne na~rtuje.<br />
Podporo zakonu sta izrazila tudi<br />
generalni direktor Regionalnega urada<br />
SZO za Evropo Marc Danzon in evropski<br />
komisar za zdravje Markos Kyprianou.<br />
Danzon je na Bledu, kjer se je udele`il<br />
konference SZO, na{o zakonodajo<br />
ozna~il za dobro in moderno ter dodal,<br />
da bi sprememba zakona pomenila<br />
Dneve meritev bodo decembra organizirali tudi v naslednjih <strong>lekarna</strong>h:<br />
datum<br />
<strong>lekarna</strong><br />
torek, 4. december<br />
od 9 h do 18 h<br />
Ëetrtek, 6. december<br />
od 9 h do 18 h<br />
petek, 14. december<br />
od 9 h do 16 h<br />
torek, 11. december<br />
od 9 h do 18 h<br />
Ëetrtek, 13. december<br />
od 9 h do 18 h<br />
sobota, 15. december<br />
od 9 h do 12 h<br />
torek, 18. december<br />
od 9 h do 18 h<br />
Ëetrtek, 20. december<br />
od 8.30 h do 16 h<br />
korak nazaj, ki bi bil, {e posebej zaradi<br />
slovenskega predsedovanja Svetu<br />
Evropske unije v prihodnjem letu, viden<br />
po vsej Evropi. Komisar Kyprianou pa je<br />
podporo noveli Zakona o omejevanju<br />
uporabe toba~nih izdelkov in prizadevanju<br />
ministrstva, da se tudi v Sloveniji<br />
za{~iti zaposlene pred izpostavljenostjo<br />
pred pasivnim kajenjem, izrazil<br />
v pogovoru z ministrico ob sre~anju<br />
v Bruslju.<br />
Lekarna Koper<br />
Kidri~eva 2, 6000 Koper<br />
tel.: 05/611 00 00<br />
Lekarna Portoro`<br />
Obala 41, 6320 Portoro`<br />
tel.: 05/674 86 70<br />
Lekarna Pesnica<br />
Pesnica 42C, 2211 Pesnica pri Mariboru<br />
tel.: 02/653 62 61<br />
Lekarna Lucija<br />
Cesta <strong>soli</strong>narjev 1, 6320 Lucija<br />
tel.: 05/677 82 50<br />
Lekarna Toplek<br />
Potr~eva cesta 23 , 2250 Ptuj<br />
tel.: 02/787 84 80<br />
Lekarna Arnica Montana<br />
Knafel~eva ulica 31, 2000 Maribor<br />
tel: 02/332 65 34<br />
Lekarna Izola<br />
Ulica oktobrske revolucije 11,<br />
6310 Izola<br />
tel.: 05/640 03 00<br />
Lekarna Ankaran<br />
Regentova ulica 4 B, 6280 Ankaran<br />
tel.: 05/652 00 62<br />
8 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 9
ZA ZA»ETEK<br />
Novo za na{e najmlaj{e – `itne ka{ice Novalac<br />
Ko dojen~ek dopolni {tiri mesece, mu samo mle~na prehrana ne zado{~a ve~.<br />
Zaradi njegovega hitrega razvoja se pove{a tudi potreba po dodatni energiji.<br />
To mu lahko zagotovimo z uravnote`enimi obroki, npr. z `itnimi ka{icami<br />
Novalac. Žitne ka{ice Novalac vsebujejo zdravju koristne `itarice<br />
(ri`, koruza, manioka), 12 vitaminov, kalcij, `elezo in fosfor. Imajo<br />
naraven in blag okus, so brez glutena, brez dodanih sladkorjev,<br />
umetnih arom, barvil in konzervansov. Njihova priprava in uporaba sta<br />
preprosti. Žitne ka{ice Novalac so na voljo le v <strong>lekarna</strong>h<br />
in specializiranih trgovinah, kjer lahko dobite tudi ustrezen nasvet.<br />
Tosama je Onkolo{kemu in{titutu podarila monitor<br />
za spremljanje `ivljenjskih funkcij<br />
Podjetje Tosama d. d. je ob koncu<br />
uspe{nega poslovnega leta<br />
Onkolo{kemu in{titutu podarilo<br />
prepotrebni monitor za spremljanje<br />
`ivljenjskih funkcij. G. Janko Velkavrh,<br />
predsednik uprave Tosama d. d., je<br />
direktorju Onkolo{kega in{tituta, g.<br />
Aljo{i Rojcu, izro~il donacijski ~ek in<br />
monitor za spremljanje `ivljenjskih<br />
funkcij. G. Rojec se je g. Velkavrhu<br />
iskreno zahvalil. Za rakom vsako leto<br />
zboli ve~ ljudi in zdravstvena blagajna le<br />
ste`ka sledi vsem spremembam in<br />
tehnolo{kemu napredku pri odkrivanju<br />
in zdravljenju te bolezni. Zato<br />
humanitarne geste in donacije<br />
slovenskih podjetij, kakr{na je Tosama,<br />
pridejo izjemno prav. G. Velkavrh je ob<br />
tem dejal, da njihova tokratna donacija<br />
zagotovo ne bo zadnja.<br />
Donacijski dogodek je povezovala<br />
igralka Alenka Teti~kovi~, ki se v<br />
zadnjem letu seznanja z lepoto<br />
materinstva. Zbranim je povedala, da je<br />
vsak dan posebej hvale`na za svoje in<br />
otrokovo zdravje ter za zdravje svojih<br />
bli`njih.<br />
Po nasvet o u`ivanju vitaminov in<br />
mineralov v lekarne po Sloveniji<br />
tudi v decembru!<br />
Zima `e trka na vrata, z njo pa<br />
prihajajo tudi prehladi in gripa, ki nas<br />
lahko onesposobijo tudi za ves teden<br />
in {e ve~. Na{e telo potrebuje veliko<br />
vitaminov in mineralov, da lahko<br />
kljubuje vsem virusom in bakterijam.<br />
Obi{~ite izbrane lekarne po Sloveniji,<br />
kjer boste na posebnem svetovalnem<br />
mestu v lekarni dobili strokoven<br />
nasvet o jemanju vitaminskih<br />
dodatkov, informacije, kaj so vitamini<br />
in zakaj jih na{e telo potrebuje ter kaj<br />
se zgodi, ~e nam jih primanjkuje.<br />
Vabljeni!<br />
Datum<br />
13., 14. dec.<br />
sobota, 15. dec.<br />
Ura<br />
od 10 h do 17 h<br />
od 8.30 do 15.30<br />
Lekarne<br />
in specializirane trgovine<br />
Lekarna Planet<br />
Naslov<br />
Mariborska 128, Celje<br />
10. in 11. dec od 11 h do 19 h Lekarna v Evroparku Pobreška cesta 18, Maribor<br />
17., 18. in 19. dec. od 10 h do 16 h Lekarna Center Maribor Gosposka 12, Maribor<br />
13. dec.<br />
14. dec.<br />
sobota, 15. dec.<br />
13. in 14. dec.<br />
sobota, 15. dec.<br />
od 12 h do 18 h<br />
od 10 h do 16 h<br />
od 9 h do 12 h<br />
od 10 h do 16 h<br />
od 9 h do 13 h<br />
Lekarna Tezno<br />
Centralna <strong>lekarna</strong> Ljubljana<br />
Ptujska c. 95, Maribor<br />
Prešernov trg 5, Ljubljana<br />
3., 4. in 5. dec. od 11 h do 17 h Lekarna Bavarski dvor Slovenska 55, Ljubljana<br />
17., 18. in 19. dec. od 11 h do 17 h Lekarna Bežigrajski dvor KržiËeva ulica 9, Ljubljana<br />
5. in 6. dec. od 11 h do 17 h Lekarna MiklošiË MiklošiËeva cesta 24, Ljubljana<br />
6. in 7. dec.<br />
sobota, 8. dec.<br />
od 11 h do 17 h<br />
od 8 h do 13 h<br />
Lekarna Šiška<br />
Celovška cesta 83, Ljubljana<br />
3., 4. in 5. dec. od 11 h do 17 h Lekarna ViË Postojnska ulica 24, Ljubljana<br />
12., 13. in 14. dec. od 11 h do 17 h Lekarna Poliklinika Prisojna ulica 7, Ljubljana<br />
20., 21. dec.<br />
sobota, 22. dec.<br />
6. in 7. dec.<br />
sobota, 8. dec.<br />
od 9 h do 15 h<br />
od 9 h do 13 h<br />
od 11 h do 17 h<br />
od 9 h do 13 h<br />
Lekarna Fužine<br />
Lekarna Rakovnik<br />
Preglov trg 4, Ljubljana<br />
Dolenjska cesta 43, Ljubljana<br />
20. in 21. dec. od 11 h do 18 h Lekarna Bizjak Šmartinska 152/BTC, hala A, Ljubljana<br />
12. dec. od 10 h do 17 h Lekarna Barsos GregorËiËeva 9a, Ljubljana<br />
sobota, 22. dec. od 11 h do 17 h Lekarna pri Supernovi Stara cesta 25b, Kranj<br />
10., 11., 12. dec. od 13 h do 19 h Lekarna Toplek PotrËeva 23, Ptuj<br />
10., 11., 12. dec. od 10 h do 16 h Lekarna Nova Gorica RejËeva ulica 2, Nova Gorica<br />
17., 18. dec. od 9 h do 15 h Lekarna Postojna PreËna 2, Postojna<br />
20., 21. dec.<br />
sobota, 22. dec.<br />
17. dec.<br />
18. dec.<br />
19. dec.<br />
od 11 h do 17 h<br />
od 9 h do 12 h<br />
od 13 h do 19 h<br />
od 8.30 do 15.30<br />
od 13 h do 19 h<br />
Lekarna Velenje<br />
Lekarna Novak<br />
Vodnikova 1, Velenje<br />
Novi trg 9, Novo mesto<br />
10 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 11
AKTUALNO<br />
<strong>Ali</strong> Imamo Dovolj Soli …<br />
v <strong>glavi</strong>?<br />
Eva Esih, mag. farm.<br />
Ne vedno in ne povsod. Spet je za<br />
nami 1. december, ko zaznamujemo<br />
svetovni dan boja proti aids-u.<br />
In čeprav mislimo, da o tej zahrbtni<br />
bolezni vsi že vse vemo in da je<br />
vsakoletno ponavljanje enih in<br />
istih opozoril in nasvetov nepotrebno,<br />
dejstvo, da stanje še zdaleč<br />
ni rožnato, ostaja in nič ne kaže,<br />
da bo kmalu bolje. Niti približno<br />
še ne vemo vsega; tistega, kar vemo,<br />
pa očitno ne jemljemo <strong>dovolj</strong> resno.<br />
Pandemija okužbe z virusom hiv<br />
in aidsom se še vedno širi. Na svetu<br />
je okuženih z virusom hiv ali<br />
obolelih za aidsom že 40 milijonov<br />
ljudi, od tega 2,3 milijona otrok,<br />
njihovo število pa je vsak dan večje.<br />
5.<br />
junija leta 1981 so zdravniki v tedenskem<br />
glasilu ameriškega centra za<br />
nadzor in preprečevanje nalezljivih<br />
bolezni opisali prve primere okužbe<br />
z aidsom. Od takrat je zaradi aidsa umrlo že več<br />
kot 25 milijonov ljudi. Samo leta 2006 se je z njim<br />
okužilo 4,3 milijona ljudi, 2,9 milijona – od tega<br />
380 tisoč otrok – pa jih je zaradi aidsa umrlo. Najbolj<br />
prizadeta je podsaharska Afrika, kjer živi 63<br />
odstotkov vseh okuženih ljudi, tam pa živi tudi 12<br />
milijonov otrok, ki so zaradi aidsa osiroteli.<br />
Od leta 1986 do leta 2006 je bilo po podatkih<br />
Inštituta zavarovanje zdravja rs v Sloveniji prepoznanih<br />
skupno 320 primerov okužbe s hiv;<br />
130 okuženih oseb je že zbolelo za aidsom, med<br />
njimi pa jih je 76 umrlo. V letu 2006 so v Sloveniji<br />
odkrili 33 novih primerov okužbe s hiv, 30<br />
moških in 3 ženske.<br />
Še enkrat od začetka – da bomo to,<br />
kar vemo, jemali resneje …<br />
Kaj je aids<br />
aids je skupek bolezenskih znakov in simptomov,<br />
ki pomenijo zadnjo fazo okužbe z virusom<br />
hiv. Virus človeške imunske pomanjkljivosti<br />
(angl. Humman Immunodeficiency Virus,<br />
okrajšano hiv) napade celice imunskega sistema.<br />
Svoj genetski material vgradi v celice, ki potem<br />
ne morejo več normalno delovati. Virus uniči<br />
predvsem tiste celice, ki so pomembne za odpornost<br />
proti nalezljivim in rakavim boleznim. Predvsem<br />
so prizadeti limfociti t, pa tudi druge celice,<br />
ki imajo na svoji površini receptorje cd4, posebne<br />
beljakovinske molekule, ki pomagajo pri<br />
vdoru virusa v celico. Osebe, okužene s hiv, so<br />
lahko od osem do deset let brez vsakršnih simptomov,<br />
vendar lahko virus kljub temu prenašajo<br />
na druge osebe. Med tem časom, ko ni nobenih<br />
simptomov, virus slabi in uničuje imunski sistem,<br />
dokler ne nastopi aids. Bolezenski znaki so<br />
zelo različni: povišana telesna temperatura, povečane<br />
podkožne bezgavke, izpuščaji, dolgotrajne<br />
driske, kašelj, hujšanje, utrujenost, kožne spremembe,<br />
izguba teka, pljučnice, motnje v delovanju<br />
osrednjega živčevja itd. Potek okužbe z virusom<br />
hiv lahko razdelimo na več faz, ki pa niso<br />
nujno vse izražene. Okužba s hiv se večinoma<br />
konča s smrtjo. Človek, okužen s hiv, navadno<br />
ne umre zaradi hiv, temveč zaradi drugih okužb,<br />
ki napadajo zaradi hiv oslabljeno telo.<br />
Zdravljenje<br />
Zdravila, ki bi okužbo pozdravilo, še niso odkrili.<br />
Prav tako še ne poznamo cepiva, ki bi jo preprečilo.<br />
Bolnikom so na voljo le zdravila, ki okužbo<br />
zavirajo in upočasnjujejo njeno napredovanje<br />
v aids. Protivirusna terapija zavre reprodukcijo<br />
virusa hiv v telesu. Kombinacija več protiretrovirusnih<br />
zdravil, imenovana visokoaktivna antiretroviralna<br />
terapija (haart), je zelo uspešna, saj<br />
pomaga, da se imunski sistem spet začasno “postavi<br />
na noge” in poveča število t-limfocitov.<br />
Kako se virus HIV prena{a in kako ne<br />
Dokazano je, da se hiv prenaša le s krvjo, semensko<br />
tekočino, z vaginalnimi izcedki in materinim<br />
mlekom.<br />
Najpogosteje se virus hiv prenaša z nezaščitenimi<br />
spolnimi odnosi z okuženo osebo. Virus<br />
se prenaša s stikom okužene telesne tekočine ali<br />
izločkov s sluznicami, ki so v zadnjiku, nožnici,<br />
sečnici, očeh, nosni votlini in ustih. Tveganje je<br />
največje pri analnih spolnih odnosih in manjše<br />
pri vaginalnih. Tvegani so tako nezaščiteni heteroseksualni<br />
kot homoseksualni odnosi.<br />
12 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 13
AKTUALNO<br />
Slovenija v {tevilkah<br />
• V dvajsetih letih je v Sloveniji<br />
zaradi aidsa umrlo 76 ljudi.<br />
• V letu 2006 smo v Sloveniji<br />
evidentirali 33 primerov novih<br />
diagnoz oku`be s HIV, 30 med<br />
mo{kimi in tri med `enskami.<br />
Za aidsom je zbolelo 5 ljudi.<br />
• Leta 2007 smo do septembra<br />
v Sloveniji odkrili 27 primerov<br />
novih oku`b s HIV in 6 primerov<br />
aidsa. Letos sta zaradi aidsa<br />
umrla dva bolnika.<br />
Virus hiv se lahko prenaša s transfuzijo krvi<br />
(ali tkiv in organov), če so bili darovalci okuženi z<br />
virusom hiv, ali z rabljenimi iglami (tvegamo vedno,<br />
kadar uporabljamo isti pribor pri okuženi in<br />
zdravi osebi, npr. ko gre za intravenozno vbrizgavanje<br />
drog, piercing, tetoviranje, akupunkturo).<br />
Virus hiv se lahko med nosečnostjo prenese<br />
z matere na otroka, doječa mati pa lahko otroka<br />
okuži tudi z mlekom.<br />
hiv se ne prenaša s fizičnimi kontakti, npr. z<br />
objemanjem in dotikanjem, s prijemanjem krožnikov<br />
oz. drugih predmetov okuženega ali uporabe<br />
stranišča po tem, ko ga je uporabljal okuženi. Tudi<br />
z znojem ali prek komarjev okužba ni mogoča.<br />
^e nismo prepri~ani, se testirajmo!<br />
Okužbo z virusom hiv lahko odkrijemo s<br />
preiskavo krvi že 4 do 12 tednov po okužbi. Po<br />
treh mesecih so protitelesa proti virusu hiv prisotna<br />
pri 95 % bolnikov, po šestih mesecih pa že<br />
pri 99 %. Kdor je ravnal tvegano, bi moral opraviti<br />
testiranje po treh in znova po šestih mesecih,<br />
kar velja tako za moške kot za ženske.<br />
Kje se lahko testiramo<br />
Testiranje na okužbo s hiv poteka na različnih<br />
mestih po Sloveniji. Testiranje je lahko anonimno<br />
ali neanonimno, brezplačno ali s plačilom. Vsa testirna<br />
mesta ne omogočajo anonimnega ali brezplačnega<br />
testiranja. Testiranja izvajajo na Kliniki<br />
za infekcijske bolezni in vročinska stanja Kliničnega<br />
centra v Ljubljani, na Zavodu za transfuzijo v<br />
Ljubljani, v vseh splošnih bolnišnicah po Sloveniji<br />
ter na območnih Zavodih za zdravstveno varstvo.<br />
Za konec …<br />
Z virusom hiv se res ne moremo okužiti kar<br />
tako mimogrede, kar pa ne pomeni, da nam ni<br />
treba biti previdni. Tveganje za okužbo s hiv<br />
lahko znatno zmanjšamo z varno spolnostjo –<br />
torej če <strong>imamo</strong> stalnega spolnega partnerja in<br />
uporabljamo kondome. Kondom je še vedno edina<br />
zaščita pred okužbo z virusom hiv in drugimi<br />
spolno prenosljivimi boleznimi. Okužbo s<br />
hiv lahko preprečimo tudi z uporabo sterilnih<br />
igel in drugih inštrumentov.<br />
Izogibati se je treba postopkom prebadanja<br />
kože, kjer se uporabljajo nesterilni inštrumenti in<br />
celo večkrat uporabljeni inštrumenti za enkratno<br />
uporabo, na primer pri prebadanju ušesnih mečic<br />
ali drugih delov telesa, tetoviranju in akupunkturi.<br />
Tveganje je večje v okoljih, kjer je okužba s hiv<br />
pogostejša. Mnogokrat je vzrok za hitro širjenje<br />
okužb s hiv tudi souporaba pribora (igel, brizg)<br />
pri injiciranju med uživalci ne<strong>dovolj</strong>enih drog. <br />
Aids v {tevilkah<br />
• letos se je z virusom HIV na novo oku`ilo<br />
2,5 milijona ljudi,<br />
• 2,1 milijona ljudi je zaradi oku`be umrlo<br />
• dnevno se po navedbah UNAIDS-a (Program<br />
Zdru`enih narodov za boj proti aidsu) z virusom HIV<br />
oku`i 6.800 ljudi<br />
• 5.700 na dan jih za posledicami oku`be umre, in to<br />
predvsem zato, ker ne dobijo ustreznega zdravila proti<br />
slabitvi imunskega sistema<br />
• Afrika je {e vedno najbolj ogro`ena – tam `ivi kar<br />
68 odstotkov vseh oku`enih z virusom HIV<br />
• v leto{njem letu je bilo na svetu z virusom HIV<br />
oku`enih 2,5 milijona otrok, mlaj{ih od 15 let (90<br />
odstotkov oku`enih otrok `ivi v Afriki)<br />
• zaradi aidsa je letos umrlo 330.000 otrok<br />
• spodbuden podatek pa je, da se je {tevilo obolelih in<br />
oku`enih za~elo rahlo zmanj{evati – leta 2007 so<br />
odkrili 16 odstotkov manj oku`b z virusom HIV<br />
kot leta 2006<br />
14 NA©A LEKARNA
AKTUALNO<br />
<strong>Grenke</strong> resnice<br />
o sladkorni bolezni<br />
Valnea Jure~i~, mag. farm.<br />
nacionalna koordinatorica programa<br />
farmacevtske skrbi za diabetes<br />
pri Lekarni{ki zbornici Slovenije<br />
Po svetu se v zdravstvu načrtuje in<br />
izvaja vrsta sprememb in ukrepov za<br />
obvarovanje in izboljšanje zdravja<br />
prebivalcev, ki naj bi vplivali tudi na<br />
zmanjšanje števila oseb s kroničnimi<br />
nenalezljivimi boleznimi, med katere<br />
sodi tudi sladkorna bolezen.<br />
Kljub temu bolezen dobiva<br />
alarmantne razsežnosti. Danes je na<br />
svetu 250 milijonov ljudi s sladkorno<br />
boleznijo, kar pomeni okoli šest<br />
odstotkov odrasle svetovne<br />
populacije. Vsako leto se to število<br />
poveča vsaj še za šest milijonov, tako<br />
da lahko govorimo o pravi pandemiji<br />
sladkorne bolezni.<br />
16 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 17
AKTUALNO<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
S<br />
krb vzbujajoči so tudi podatki o razširjenosti<br />
dejavnikov tveganja, ki ne le<br />
da pospešijo razvoj bolezni, temveč<br />
slabšajo pričakovane izide zdravljenja.<br />
Govorimo predvsem o kajenju, nepravilnem<br />
prehranjevanju in premajhni telesni aktivnosti,<br />
zaradi česar je napovedana tudi pandemija debelosti.<br />
Samo zaradi kajenja vsako leto na svetu<br />
umre vsaj pet milijonov ljudi. Vsaj milijarda odraslih<br />
oseb v svetu je predebelih. Debelost, ki je<br />
definirana kot kronična bolezen s čezmernim<br />
kopičenjem maščevja v telesu, je najbolj razširjen<br />
dejavnik tveganja za nastanek sladkorne bolezni<br />
tipa 2.<br />
Sladkorna bolezen tipa 1 (od inzulina odvisna<br />
sladkorna bolezen) nastane kot posledica<br />
uni~enja beta celic v trebu{ni slinavki, saj ta<br />
preneha izlo~ati hormon inzulin. Brez prisotnosti<br />
inzulina glukoza ne more prehajati iz<br />
krvnega obtoka v celice, kar pomeni, da<br />
ostanejo celice brez vira energije. Ker organizem<br />
ne more izrabljati glukoze, mora ~rpati<br />
lastne zaloge ma{~obe, kar kljub ve~jemu<br />
uživanju hrane in pija~ vodi v huj{anje. V<br />
celicah pa nastajajo strupene snovi (aceton),<br />
zaradi ~esar lahko pride do kome ali smrti.<br />
Nujna je takojšnja zdravni{ka obravnava in<br />
trajno zdravljenje z inzulinom. Ve~ina bolnikov<br />
zboli do 30. leta starosti.<br />
18 NA©A LEKARNA<br />
Čedalje več je debelih otrok, saj se je njihovo<br />
število v zadnjih štiridesetih letih kar potrojilo.<br />
Kar 22 milijonov otrok, mlajših od pet let, je pretežkih.<br />
Sladkorna bolezen tipa 1<br />
Na svetu živi okoli 440 tisoč otrok, mlajših od<br />
14 let, s sladkorno boleznijo tipa 1. Bolezen najhitreje<br />
narašča v južni in vzhodni Afriki. Sladkorna<br />
bolezen tipa 1 je najpogostejša pri otrocih v<br />
razvitih državah sveta, tudi v Sloveniji. Že v letih<br />
od 1995 do 1998 je število na novo odkritih primerov<br />
sladkorne bolezni tipa 1 pri naših otrocih,<br />
mlajših od 15 let, skokovito naraslo in ta trend se<br />
nadaljuje tudi v zadnjem desetletju. Pomemben<br />
je podatek, da pojavnost bolezni najhitreje narašča<br />
pri malčkih. V nekaterih predelih sveta je<br />
problem naraščanja pojavnosti sladkorne bolezni<br />
tipa 1 morda povezan tudi z zanesljivejšim zbiranjem<br />
in analiziranjem podatkov. Velja poudariti,<br />
da se tako intenziven porast pojavnosti težko razloži<br />
le s spremembami v genetski dovzetnosti.<br />
14. november je svetovni dan sladkorne<br />
bolezni. Namenjen je usmerjanju pozornosti<br />
javnosti na problematiko te kroni~ne<br />
nenalezljive bolezni. Na ta dan je bil rojen<br />
Frederick Banting, ki je s Charlesom<br />
Bestom prvi zasnoval idejo, ki je pripeljala<br />
do odkritja inzulina leta 1921.<br />
Razloge je treba poiskati tudi v povezavi genetika<br />
– okolje. Med zanimivimi teorijami o patogenezi<br />
nastanka sladkorne bolezni tipa 1 je teorija, ki porast<br />
pojavnosti bolezni povezuje z naraščajočimi<br />
pokazatelji debelosti med otroki in mladostniki.<br />
Teorija poudarja, da je pri dovzetnih posameznikih<br />
hitrost apoptoze (programirana celična smrt,<br />
propad celice) beta celic visoka, vendarle pa ni<br />
zadostna za dokončen razvoj bolezni. Šele debelost<br />
naj bi skupaj s telesno neaktivnostjo privedla<br />
do inzulinske rezistence, kar je drugi korak v razvoju<br />
sladkorne bolezni tipa 1. Takšna beta celica,<br />
ki je presnovno zelo aktivna, je tako ogrožena,<br />
da postopno propada, kar privede do klinične slike<br />
sladkorne bolezni tipa 1.<br />
Sladkorna bolezen tipa 2<br />
Sladkorna bolezen tipa 2 postaja problem v<br />
nekaterih etničnih skupinah (afriški Američani,<br />
Mehičani, Portoričani … ). Narašča število<br />
kroničnih zapletov zaradi te bolezni pri mladostnikih.
AKTUALNO<br />
Raziskave so pokazale, da razvoj sladkorne<br />
bolezni tipa 2 lahko za 80 odstotkov zmanjšamo,<br />
če odpravimo dejavnike tveganja ter povečamo<br />
skrb za zdrav način življenja. Dejstvo je, da o dejavnikih<br />
tveganja ali kroničnih boleznih v mladosti<br />
ne razmišljamo. Višji indeks telesne mase je<br />
večini le estetsko moteča nadloga, pozneje pa<br />
malo povišan krvni sladkor “ne boli”. V neprestani<br />
tekmi s časom pozabljamo nase in na svoje<br />
zdravje. Pozorni postanemo šele, ko nastanejo<br />
hujše zdravstvene težave, ki nas privedejo k<br />
zdravniku.<br />
Sladkorna bolezen tipa 2 je najpogostej{a oblika<br />
diabetesa, saj jo ima približno 90 odstotkov vseh<br />
sladkornih bolnikov in se navadno pojavlja pri<br />
starej{ih odraslih osebah (po 45. letu). Klju~na<br />
vzroka za nastanek bolezni sta neustrezen<br />
življenjski slog in genetske spremembe, ki<br />
vplivajo na spremenjeno izlo~anje inzulina.<br />
To pomeni, da gre za prizadeto sposobnost beta<br />
celic trebu{ne slinavke, da proizvajajo inzulin,<br />
in/ali pove~ano odpornost na njegovo delovanje<br />
v nekaterih tkivih (predvsem v mi{icah) ter<br />
~ezmerno nastajanje glukoze v jetrih. Vzroki<br />
nastanka so lahko posami~ni, lahko si sledijo ali<br />
pa se pojavijo vsi hkrati. Sladkorna bolezen tipa<br />
2 se razvija po~asi in se pogosto pojavlja skupaj<br />
z drugimi motnjami v presnovi ma{~ob in<br />
povi{anim arterijskim tlakom. Bolniki prvih<br />
nekaj let praviloma nimajo težav, saj se {ele<br />
po ve~ letih krvni sladkor toliko zvi{a, da<br />
povzro~a žejo, pogosto in obilno odvajanje<br />
vode ter huj{anje, kar bolnike privede<br />
k zdravniku.<br />
Danes naj bi v Sloveniji je živelo 160.000<br />
sladkornih bolnikov. Glede na pojavnost<br />
razli~nih tipov bolezni smo bili (in smo {e<br />
vedno) primerljivi s preostalimi državami EU:<br />
25 odstotkov naj bi jih imelo moteno toleranco<br />
za glukozo, preostalih 75 odstotkov pa naj bi v<br />
96 odstotkih imelo sladkorno bolezen tipa 2,<br />
trije odstotki tipa 1 in en odstotek sekundarno<br />
ali nose~nostno sladkorno bolezen.<br />
20 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 21
AKTUALNO<br />
Glede na predvidevanja strokovnjakov se bo<br />
do leta 2025 število sladkornih bolnikov v svetu<br />
povzpelo na 380 milijonov. Zato je Generalna<br />
skupščina Organizacije združenih narodov<br />
(ozn) 20. decembra 2006 sprejela resolucijo o<br />
sladkorni bolezni, s katero želi povečati splošno<br />
ozaveščenost ljudi o tej bolezni in podpreti prizadevanja<br />
za njeno zajezitev. Hkrati s sprejetjem<br />
resolucije je ozn 14. november, ki se na pobudo<br />
mednarodnega združenja za diabetes, že več let<br />
praznuje kot svetovni dan sladkorne bolezni,<br />
potrdila kot dan Združenih narodov o sladkorni<br />
bolezni, v okviru katerega potekajo številne<br />
kampanje s skupnim imenom Združimo se v<br />
obvladovanju sladkorne bolezni. Letošnja prizadevanja<br />
so še posebej namenjena otrokom in<br />
mladostnikom, pri katerih se opaža strma porast<br />
debelosti in sladkorne bolezni, kar narekuje<br />
nujno in intenzivno ozaveščanje mladih o dejavnikih<br />
tveganja in bolezni ter pravočasno in<br />
pravilno ukrepanje. <br />
Sladkorno bolezen delimo na: sladkorno<br />
bolezen tipa 1, sladkorno bolezen tipa 2,<br />
nosečnostno sladkorno bolezen, druge<br />
tipe sladkorne bolezni, moteno toleranco<br />
za glukozo (mtg) in mejno bazalno<br />
glikemijo (mbg).<br />
Nosečnostna sladkorna bolezen<br />
(gestacijski diabetes) se pogosteje pojavlja pri<br />
nosečnicah s čezmerno telesno težo in pri tistih<br />
s sladkorno boleznijo v družini. Pri tej obliki<br />
diabetesa gre večinoma za začasno stanje.<br />
Med druge tipe sladkorne bolezni uvrščamo<br />
stanja kronične hiperglikemije (zvišana koncentracija<br />
glukoze v krvi). Vzroki za nastanek so<br />
obolenje trebušne slinavke, različna endokrinološka<br />
obolenja, jemanje nekaterih zdravil<br />
(kortikosteroidi) in okužbe.<br />
Motena toleranca za glukozo (mtg) je<br />
najblažja oblika kronične hiperglikemije in je<br />
sorodna s sladkorno boleznijo tipa 2. Mejna<br />
bazalna glikemija (mtg) je patološka vrednost<br />
glukoze na tešče, ki ne dosega določene<br />
diabetične vrednosti. mtg in mbg sta predstopnji<br />
v razvoju sladkorne bolezni in pogosto<br />
napredujeta v sladkorno bolezen.<br />
Družba Novo Nordisk ima dolgo zgodovino<br />
aktivnega udejstvovanja na svetovni dan<br />
sladkorne bolezni. Že nekaj let organizira<br />
pohod proti sladkorni bolezni v sodelovanju<br />
z Mednarodnim združenjem za sladkorno<br />
bolezen in tudi letos ni bilo ni~ druga~e.<br />
Dvokilometrski simboli~ni pohod, ki<br />
predstavlja pomen zdravega na~ina življenje,<br />
je letos potekal po ljubljanskih ulicah. Na<br />
Kongresnem trgu pa so na stojnicah ljudi<br />
pou~evali o pasteh sladkorne bolezni,<br />
preventivi in zdravljenju.<br />
Ministrica za zdravje Zofija Mazej Kukovi~<br />
je pozdravila pohodnike<br />
Teden zdravja v <strong>lekarna</strong>h<br />
v znamenju diabetesa<br />
Tokratni teden zdravja, ki je potekal od 12.<br />
do 17. novembra, so farmacevti v <strong>lekarna</strong>h<br />
posvetili ozave{~anju o prepre~evanju<br />
nastanka in zdravljenju sladkorne bolezni.<br />
Ta na za~etku tretjega tiso~letja dosega<br />
razsežnosti epidemije, saj velja za najbolj<br />
raz{irjeno kroni~no nenalezljivo bolezen<br />
sodobnega ~loveka. Ker je sladkorna bolezen<br />
neozdravljiva, so preventivne aktivnosti {e<br />
toliko pomembnej{e. Možnost za nastanek<br />
sladkorne bolezni lahko pogosto zmanj{amo že<br />
z zdravo in uravnoteženo prehrano ter rednimi<br />
telesnimi aktivnostmi. Ob razvoju bolezni pa je<br />
pomembno njeno u~inkovito zdravljenje, saj s<br />
tem prepre~imo ali vsaj omilimo možne<br />
zdravstvene zaplete. Kot navadno so bile tudi<br />
tokrat v tednu zdravja v <strong>lekarna</strong>h na voljo<br />
informativne zloženke na temo sladkorne<br />
bolezni, magistri farmacije pa so bili obiskovalcem<br />
na voljo tudi za svetovanje.<br />
Farmacevti v <strong>lekarna</strong>h si prizadevajo<br />
v vsakdanjo prakso vpeljati program farmacevtske<br />
skrbi za bolnike s sladkorno boleznijo,<br />
ki so ga povzeli po modelu Svetovne zdravstvene<br />
organizacije in združenja EuroPharm<br />
Forum. V okviru omenjenega programa, ki ga<br />
je zelo pozitivno ocenila tudi komisija za<br />
medicinskoeti~na vpra{anja, posebej za to<br />
nalogo usposobljeni magistri farmacije v<br />
<strong>lekarna</strong>h spremljajo klini~ne (u~inkovitost<br />
zdravljenja), humanisti~ne (bolj{a kakovost<br />
življenja) in farmakoekonomske (obvladovanje<br />
stro{kov) u~inke zdravljenja sladkorne<br />
bolezni. Poleg samega zdravljenja pa<br />
lekarni{ki farmacevti v okviru programa<br />
farmacevtske skrbi sodelujejo tudi pri akcijah<br />
ozave{~anja za prepre~evanje in zgodnje<br />
odkrivanje te bolezni.<br />
22 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 23
KAKO ZDRAVITI<br />
Deset let učinkovitega<br />
zdravljenja osteoporoze<br />
Eva Esih, mag. farm.<br />
Zima je tukaj in nizke temperature tudi. To pa pomeni tudi zamrznjene pločnike,<br />
stopnice, spolzka tla …, ki zlahka povzročijo zdrs in neroden padec. Že nedolžen<br />
padec lahko pomeni zlom, ta pa je pri človeku z osteoporozo še posebej nevaren. Ker<br />
je bil odziv bralk in bralcev na temo osteoporoze iz 15. številke zelo velik, smo se v<br />
uredništvu odločili, da temi tudi v zimskem času posvetimo nekaj vrstic in morda<br />
pomagamo preprečiti kakšno zlomljeno kost.<br />
L<br />
etos mineva deset let od ustanovitve<br />
prvega društva bolnikov z osteoporozo<br />
v Sloveniji. Ob pravem času in na<br />
pravem mestu je bila v Ljubljani skupina<br />
zagnanih gospa, ki jih je vodil skupen cilj –<br />
narediti kaj za tiste, ki jim je osteoporoza zagrenila<br />
življenje. Ni jim bilo žal časa, niso se<br />
ustrašile naporov in ni jim manjkalo zagnanosti,<br />
saj so svoje delovanje razširile na celotno Slovenijo.<br />
Z akcijami ozaveščanja in aktivnim delom<br />
so v Sloveniji dosegle zavidljivo raven ozaveščenosti<br />
o osteoporozi. Med drugim si prizadevajo,<br />
da bi bilo za vse ženske po 65. letu starosti in za<br />
vse, ki imajo povečano tveganje za osteoporozo,<br />
brezplačno merjenje kostne gostote vključeno<br />
pod okrilje zdravstvenega zavarovanja. Njihov<br />
moto je Črpamo iz včeraj, ustvarjamo za danes<br />
in načrtujemo za jutri.<br />
V Sloveniji se z osteoporozo srečuje okoli<br />
140.000 ljudi, od tega kar 80 odstotkov žensk.<br />
Pred nekaj desetletji je bila diagnoza “osteoporoza”<br />
redka, vendar ne zato, ker te bolezni ne bi<br />
bilo, ampak zato, ker so prepoznavali le vrh ledene<br />
gore, to je zlome. Pa še tu je bila diagnoza odvisna<br />
predvsem od razgledanosti in pripravljenosti<br />
kirurga, da poleg diagnoze “zlom” pripiše še<br />
diagnozo “osteoporoza”. Rentgenska preiskava je<br />
bila premalo občutljiva, da bi lahko prikazala<br />
razredčeno kostno strukturo še pred nastankom<br />
zloma. Razredčena kostna struktura oziroma<br />
zmanjšana mineralna kostna gostota (mkg) pa je<br />
eden od znanilcev zmanjšane čvrstosti kosti, ki<br />
povečuje tveganje za zlom. Šele v osemdesetih letih<br />
prejšnjega stoletja je razvoj tehnologije (neinvazivne<br />
možnosti za natančno merjenje mineralne<br />
kostne gostote) povzročil pravo revolucijo v<br />
Letos mineva tudi deset let, odkar je na<br />
slovensko trži{~e pri{la prva u~inkovina za<br />
zdravljenje osteoporoze iz družine bifosfonatov,<br />
to je alendronat. Posledica desetletne<br />
prisotnosti alendronske kisline na na{em<br />
trži{~u je njena {iroka uporaba, zdravilo pa<br />
dobro poznajo tako zdravniki kot bolniki. Prof.<br />
dr. Janez Preželj, dr. med., je o njem dejal, da<br />
pomeni prelomnico v zdravljenju te bolezni.<br />
Glede na to in glede na svojo u~inkovitost bo<br />
zdravilo nedvomno tudi v prihodnje eden<br />
glavnih stebrov pri zdravljenju osteoporoze. Za<br />
zdravljenje osteoporoze pa uporabljamo tudi<br />
druge u~inkovine iz družine bifosfonatov, kot<br />
so ibandronska, etidronska, klodronska,<br />
pamidronska, risedronska in zoledronska<br />
kislina. V Sloveniji je na voljo tudi alendronska<br />
kislina v kombinaciji vitaminom D, stroncijev<br />
ranelat ter raloksifen.<br />
prepoznavanju populacije, ki jih ogrožajo zlomi.<br />
Možnost diagnosticiranja osteoporoze, še preden<br />
je prišlo do zloma, je bila izziv tudi za iskanje<br />
uspešnih zdravil.<br />
V osemdesetih in zgodnjih devetdesetih letih<br />
je bilo na voljo le nekaj zdravil, za katera se je<br />
pozneje izkazalo, da imajo relativno šibke učinke<br />
pri preprečevanju zlomov kosti (kalcitonin,<br />
kalcij in vitamin D kot monoterapiji), da lahko<br />
zlome celo pospešijo (natrijev fluorid) ali da njihovi<br />
neželeni učinki preprečujejo širšo uporabo<br />
(estrogeni).<br />
24 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 25
KAKO ZDRAVITI<br />
V zadnjih desetih letih smo pri{li na podro~ju<br />
raziskav osteoporoze do ve~ novih pomembnih<br />
spoznanj. Med drugim se je izkazalo, da<br />
– tako kot pri ve~ini kroni~nih bolezni – bolniki<br />
kmalu za~nejo opu{~ati zdravila, ki bi jih<br />
sicer morali jemati leta. Pri zdravljenju<br />
osteoporoze sta tako po letu dni predpisanemu<br />
dnevnemu zdravljenju sledili le {e slabi<br />
dve tretjini bolnic, s prijaznej{im, tedenskim<br />
na~inom jemanja zdravil pa se je opustitev<br />
zdravljenja zmanj{ala.<br />
Pomembno je tudi spoznanje, da pripravke<br />
vitamina D, ki je obvezen dodatek pri<br />
zdravljenju osteoporoze, bolnice opustijo {e<br />
hitreje kot sama zdravila. Zato je za bolnike<br />
dobrodo{la oblika zdravila, prav tako za<br />
jemanje enkrat na teden, ki v isti tableti<br />
vsebuje tudi tedenski odmerek vitamina D<br />
(fosavance). Ta kombinacija vpliva na<br />
pove~evanje zalog vitamina D pri bolnicah z<br />
osteoporozo in s tem na ve~jo u~inkovitost<br />
samega zdravila.<br />
Osteoporoza je danes priznana kot kronična<br />
bolezen in ne modna muha, kot so jo skušali prikazati<br />
včasih. Prav tako jo počasi zapušča oznaka,<br />
da je to bolezen, ki nujno pride s starostjo. Če se<br />
želimo osteoporozi izogniti, je zelo pomembna<br />
preventiva: zdrav način življenja v mladosti, gibanje,<br />
opustitev kajenja, zmerno uživanje alkohola,<br />
zdrava prehrana in poznavanje dejavnikov tveganja.<br />
Dejavniki tveganja so starost bolnika, spol,<br />
družinska obremenjenost z boleznijo (dednost),<br />
predhodni zlomi, rasa, zgodnja menopavza, neredni<br />
menstrualni ciklusi, dolgotrajno zdravljenje z<br />
glukokortikoidi, revmatoidni artritis, hipogonadizem.<br />
Obstajajo že izdelani programi, ki z upoštevanjem<br />
omenjenih dejavnikov izračunajo absolutno<br />
tveganje za zlom prav na podlagi vseh teh podatkov.<br />
Zboli vsaka tretja ženska in vsak peti moški.<br />
Pravilno, pravočasno in uspešno zdravljenje<br />
zagotavljajo dobra obveščenost bolnikov, ki jim pri<br />
prepoznavanju osebnega tveganja za razvoj bolezni<br />
pomagata pravilno izmerjena mkg in pravilna<br />
ocena tveganja za zlom. <br />
V Sloveniji pod okriljem Zveze dru{tev bolnikov<br />
z osteoporozo Slovenije delujejo naslednja<br />
dru{tva: Dru{tvo za osteoporozo Pomurja –<br />
Radenci, Koro{ko dru{tvo za osteoporozo,<br />
Dru{tvo bolnikov z osteoporozo Jesenice,<br />
Obmo~no dru{tvo bolnikov z osteoporozo Celje,<br />
Dru{tvo za osteoporozo Ormož, Prekmursko<br />
osteolo{ko dru{tvo, Dru{tvo za osteoporozo<br />
Ljutomer, Dru{tvo osteoporoze Trbovlje, Dru{tvo<br />
bolnikov z osteoporozo Kranj, Dru{tvo bolnikov<br />
z osteoporozo ko~evsko-ribni{ke regije, Gori{ko<br />
osteolo{ko dru{tvo – Nova Gorica, Dru{tvo<br />
bolnikov z osteoporozo obalno-kra{ke regije,<br />
Dru{tvo za prepre~evanje osteoporoze Posavje,<br />
Dru{tvo za osteoporozo Šale{ke doline, Dru{tvo<br />
za osteoporozo Dolenjske. V Zvezi dru{tev se<br />
trudijo ozave{~ati prebivalce, stare in mlade,<br />
mo{ke in ženske, o pomenu skrbi za svoje zdravje.<br />
Zanj je treba skrbeti že takrat, ko so kosti zdrave,<br />
in tako prve znake bolezni premakniti v pozno<br />
starost ali jih celo prepre~iti. Trudijo se ozave{~ati<br />
tudi prebivalstvo na podeželju ter hkrati posve~ati<br />
ve~ skrbi za kakovostnej{e življenje obolelih. Vsa<br />
dru{tva z veseljem sprejemajo nove ~lane.<br />
Učinkovito proti hemeroidom<br />
Magnetoplag®–SENSILAB je medicinski pripomoček za blago in podaljšano magnetno<br />
stimulacijo področja zadnjega dela črevesa in anusa (zadnjične odprtine) pri<br />
hemeroidih.<br />
Sestavljata ga 2 ločena magnetna stimulatorja, nameščena v čvrst neagresiven material bele barve, v<br />
obliki črke T. Eden od magnetov je namagneten s poli v obliki prstanov, drugi pa s poli v obliki vzdolžnih<br />
linij, pravokotnih na prstane. Zahvaljujoč temu je med zdravljenjem zagotovljeno enakomerno delovanje<br />
magnetnega polja Magnetoplaga v vseh smereh.<br />
Pripomoček je oblikovan tako, da je bolniku pri vstavitvi v zadnjično odprtino bolniku zagotovljen<br />
občutek ugodja med celotnim procesom zdravljenja. Vstavitev je enostavna in bolnika ne moti.<br />
Zdravljenje z magnetnim poljem deluje tako, da<br />
odpravlja razloge za nastanek hemeroidov, pospešuje<br />
cirkulacijo krvi, deluje analgetično, protivnetno,<br />
zmanjšuje oteklino, pospeši resorbcijo hematomov,<br />
pospešuje celjenje ran, ter znižuje mišični tonus.<br />
FARMICOM farmacevtska druba D.O.O., Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana, tel 015881126, fax 015881126, farmicom@farmicom.si<br />
26 NA©A LEKARNA<br />
Proizvod bo na voljo sredi Oktobra v <strong>lekarna</strong>h, specializiranih trgovinah in Sanolaborju.<br />
Za več informacij o proizvodu nas lahko pokličete na 040430566.
KAKO ZDRAVITI<br />
Za uspe{no<br />
premagovanje<br />
bolezni niso<br />
<strong>dovolj</strong> samo<br />
zdravila<br />
to precej poenostavilo moje zdravljenje. Zadnji<br />
dve leti, odkar je zdravilo na trgu, ga vzamem enkrat<br />
na teden. Poleg zdravilne učinkovine alendronat<br />
je v isti tableti dodan tudi vitamin D. Redno<br />
hodim na kontrolne meritve kostne gostote<br />
in vsakokrat se moja osteoporoza za malenkost<br />
izboljša. Prav gotovo tudi zato, ker se že od vsega<br />
začetka zavedam, da za učinkovito zdravljenje<br />
samo zdravilo ni <strong>dovolj</strong>. Zdravilo sicer zmanjša<br />
razgradnjo kosti, za gradnjo zdrave nove kosti pa<br />
je treba telesu zagotavljati zadostne količine kalcija<br />
in vitamina D. Kalcij se vgrajuje v kosti in jim<br />
daje trdnost, vitamin D pa omogoči kalciju, da iz<br />
hrane sploh pride do kosti. Zato poleg zdravila<br />
redno jemljem tudi tablete, ki vsebujejo kalcij,<br />
magnezij in vitamin D v eni tableti.<br />
lovadbe in hoje za članice društva. Ob sredah se<br />
članice zberemo v parku in se peš odpravimo na<br />
Miklavški hrib, kjer so krasne pešpoti. Večkrat<br />
gremo na Anski hrib, pa tudi na Petriček, kar je<br />
ura in pol hoje. Sama grem ob lepem vremenu na<br />
tak pohod še vsaj dvakrat na teden. Članicam<br />
celjskega društva so tako prostor kot svoje fizioterapevtke<br />
za organizirano vadbo prijazno odstopili<br />
v celjski bolnišnici in zdravstvenem domu. Članice<br />
z veseljem izkoriščamo možnost organizirane<br />
vadbe, saj nam poleg strokovnega vodenja prinaša<br />
tudi obilo zabave in dobre volje. Veliko nam<br />
pomeni prav druženje s sebi enakimi, zato smo z<br />
velikim veseljem sprejele ponudbo za uporabo<br />
bazenov v zdraviliščih v Zrečah in Laškem. <br />
Mari~a B., Celje<br />
Mari~a B., Celje<br />
S<br />
svojo boleznijo se spopadam že deset<br />
let. Leta 1997 sem povsem po naključju<br />
ugotovila, da imam osteoporozo. Na<br />
pregled sem pripeljala teto, zdravnik<br />
pa mi je dejal, da bi bilo merjenje kostne gostote<br />
primerno tudi zame, saj sem v pogovoru omenila,<br />
da je menopavza pri meni nastopila že s štiridesetim<br />
letom starosti. Nadomestno hormonsko<br />
terapijo sem takrat odklonila.<br />
Čeprav nisem verjela, da bi lahko imela osteoporozo,<br />
sem vseeno šla na denzitometrijo. Na<br />
moje veliko začudenje je preiskava pokazala že<br />
precej zmanjšano kostno gostoto (do -3). Začela<br />
sem se zdraviti z etidronsko kislino (pleostat), se<br />
še več gibati in še več pozornosti posvečati zdravi<br />
prehrani. Kljub temu je bila moja kostna gostota<br />
na kontrolni meritvi čez leto dni še nižja, zato<br />
mi je zdravnik zdravilo zamenjal. Začela sem jemati<br />
alendronat (fosamax), ki sem ga jemala vsak<br />
dan. Ob naslednji meritvi kostne gostote se je na<br />
srečo pokazalo, da osteoporoza od zadnje meritve<br />
ni napredovala. Ko mi je zdravnik zdravilo<br />
zamenjal za drugo obliko, ki se jemlje enkrat tedensko<br />
in ima enako učinkovino kot prejšnje, je<br />
Na uspešnost zdravljenja vpliva tudi gibanje,<br />
ki je pomemben del mojega življenja. Že devet let<br />
aktivno delujem v celjskem društvu bolnikov z<br />
osteoporozo. Odgovorna sem za organizacijo te-<br />
Mama in hèi vsak dan pijeta …<br />
… sensilab koencim mladosti.<br />
Šumeèa tableta SENSILAB KOENCIM Q10 z dodanimi<br />
vitamini zavira staranje celic, ter veèa energijo, vitalnost<br />
in vzdrljivost. Koencim Q10 je antioksidant, ki ga telo po<br />
25 letu ne proizvede v zadostnih kolièinah, s hrano pa ga<br />
vsakodnevno ne dobimo <strong>dovolj</strong>. Dnevni vnos je zato<br />
nujen in ob rednem pitju se boste poèutili bolje. Najbolj<br />
uèinkovita oblika je šumeèa tableta, ki jo raztopimo v<br />
kozarcu vode. Ima prijeten okus pomaranèe, ne vsebuje<br />
sladkorja, dobite jo v vseh <strong>lekarna</strong>h ter specializiranih<br />
trgovinah. Vprašajte farmacevta za šumeèo tableto<br />
SENSILAB KOENCIM Q10 ali nas poklièite na 015881126 in<br />
»Na zdravje!«.<br />
FARMICOM farmacevtska druba D.O.O., Dunajska cesta 156, 1000 Ljubljana, tel 015881126, fax 015881127, farmicom@farmicom.si<br />
28 NA©A LEKARNA<br />
Vodotopna šumeèa tableta ima okus pomaranèe.<br />
Na voljo v <strong>lekarna</strong>h in specializiranih trgovinah.<br />
www.sensilab.com
ZDRAVILNE RASTLINE<br />
Dragoceni ginseng<br />
Eva Esih, mag. farm.<br />
Ginseng (Panax ginseng) je na Daljnem vzhodu zelo cenjena<br />
rastlina. O njegovi visoki ceni je poročal že Marko Polo,<br />
poznal ga je tudi Ludvik XIV., kitajsko tradicionalno<br />
zdravilstvo pa ginseng pozna in uporablja že 5000 let. Že<br />
ime nam pove, da je rastlina res nekaj posebnega – pomeni<br />
namreč “zdravilo za vse”. Pan v grščini pomeni vse, axos je<br />
po grško zdravilo (od tod poimenovanje Panax), ginseng pa<br />
v kitajščini pomeni človeška korenina, saj naj bi korenina<br />
imela obliko človeškega telesa. Korenina je tudi tisti del<br />
rastline, ki nosi zdravilno moč.<br />
Ginseng (Panax ginseng) spada v<br />
družino bršljanovk Araliaceae.<br />
Raste v vzhodnem delu Azije, predvsem<br />
v Koreji, na Japonskem, Kitajskem<br />
in tudi v severni Ameriki. Poznamo več<br />
vrst ginsenga. Poleg pravega oz. korejskega ginsenga<br />
najdemo še ameriški ginseng Panax<br />
quinquefolium, japonski ginseng Panax trifolium<br />
ali Panax japonicum, kitajski ginseng Panax<br />
notoginseng, vietnamski ginseng Panax vietnamensis<br />
in druge. Kot drogo uporabljamo<br />
očiščeno in posušeno korenino Ginseng radix.<br />
Korenina ginsenga spada med adaptogene<br />
droge. Novejše raziskave so dokazale, da ginseng<br />
deluje adaptogeno pri različnih vrstah stresa, kar<br />
pomeni, da izboljša sposobnost organizma pri<br />
prilagajanju na neugodne razmere tako pri duševnih<br />
kot pri fizičnih preobremenitvah, izčrpanosti<br />
in slabi koncentraciji, zviša pa tudi odpornost<br />
organizma proti okužbam. Ginseng ugodno<br />
vpliva na presnovo, kar se kaže kot povečana telesna<br />
vzdržljivost ter izboljšane psihične in umske<br />
sposobnosti. Stres je stanje, ko je ravnovesje<br />
med organizmom in okoljem ogroženo. Adaptogene<br />
droge delujejo tako, da povečajo moč nespecifičnega<br />
obrambnega odziva na stres. Uspešna<br />
adaptacija na stres ne zahteva le odziva nanj, ampak<br />
tudi zmožnost ustreznega uravnavanja tega<br />
odziva brez povzročanja dodatne škode organizmu.<br />
Mehanizem nespecifičnega obrambnega odziva<br />
na stres sestavlja usklajeno delovanje živčnega,<br />
hormonskega in imunskega sistema, med katerimi<br />
potekajo večsmerne komunikacije medsebojnega<br />
spodbujanja in zaviranja.<br />
Različne vrste iz rodu Panax vsebujejo bolj<br />
ali manj enake snovi, a v različnih koncentracijah.<br />
Glavne učinkovine so ginsenozidi. Poleg ginsenozidov<br />
korenina ginsenga vsebuje še peptidoglikana<br />
panaksan in panaksol, ogljikove hidrate<br />
panaksen, panaginsen, ginsinsen, derivate pira-<br />
30 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 31
ZDRAVILNE RASTLINE<br />
g posušene korenine dnevno. Dolgotrajni režim<br />
predpisuje neprekinjeno jemanje 0,4–0,8 g korenine<br />
dnevno, namenjen pa je starejšim in bolnim.<br />
Kljub temu pa jemanje, daljše od treh mesecev,<br />
ni priporočljivo. Jemanje ginsenga ni primerno<br />
za otroke.<br />
primeren za odpravljanje čezmerne utrujenosti<br />
in krepitev psihofizične kondicije, preventivno<br />
pa ga lahko uporabljamo tudi kot antikancerogeno<br />
drogo. Zaradi številnih pozitivnih<br />
lastnosti ga imajo ponekod tudi za čarobno<br />
darilo narave. <br />
Ginseng se kot adaptogena droga v tradicionalni<br />
medicini uporablja že tisoče let. Nova<br />
GG_175x126 5 spoznanja, abf slowen 05.09.2007 ki temeljijo 9:50 na Uhr raziskavah, Seite 1 mu pripisujejo<br />
še širši spekter delovanja. Ginseng je<br />
zina, oligosaharide in polisaharide, salicilate, vitamine<br />
(B 1 , B 2 , B 12 , pantotenska kislina) in minerale<br />
ter sledove eteričnega olja.<br />
Ginseng ali ženšen, kot mu tudi pravimo,<br />
pomaga pri ohranjanju zdravja, povečuje odpornost<br />
proti stresu, krepi življenjsko moč, izboljšuje<br />
športne sposobnosti, krepi duševne<br />
sposobnosti, še posebej pred izpiti, zmanjšuje<br />
stres, ki ga povzročajo telesne in duševne obremenitve,<br />
pomaga pri izčrpanosti in oslabelosti,<br />
krepi telesno odpornost, še posebej pri<br />
okrevanju po hudih kroničnih boleznih, preprečuje<br />
okužbe, krepčilno pa naj bi deloval<br />
tudi na spolno moč.<br />
Na prodajnih policah najdemo ginseng v<br />
najrazličnejših oblikah, od celih posušenih korenin,<br />
ženšenovega žganja, vina in čaja, do izvlečkov<br />
v obliki tablet in kapsul. Vendar pa je treba biti<br />
pozoren, saj je v nekaterih izdelkih le malo ginsenga<br />
ali celo nič. Še posebej moramo biti previdni<br />
pri nakupovanju izdelkov po spletu. Kajti<br />
vedno, kadar je zdravilna rastlina redka in draga,<br />
se pojavijo ponaredki.<br />
Ginseng je namenjen peroralni uporabi. Za<br />
varne veljajo odmerki, ki ustrezajo 1 do 2 g ginsengove<br />
korenine ali 200 do 600 mg izvlečka korenine<br />
ginsenga na dan. Odmerki, večjih od dveh<br />
gramov, naj se ne bi uporabljali, saj lahko privedejo<br />
do neželenih učinkov. Posebej pazljivi pri<br />
odmerjanju pa morajo biti sladkorni bolniki in tisti,<br />
ki jemljejo zdravila, ki vplivajo na strjevanje<br />
krvi (antikoagulante, npr. varfarin). Tradicionalni<br />
režim odmerjanja deli odmerke na kratkotrajne<br />
in dolgotrajne. Kratkotrajni režim, namenjen<br />
predvsem mlajšim in zdravim osebam, predpisuje<br />
jemanje ginsenga dva do tri tedne z dvomesečnimi<br />
presledki, pri čemer naj bi bil odmerek 0,5–1<br />
32 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 33
MEDICINSKO ZRCALO<br />
Težave z uhajanjem urina<br />
Eva Esih, mag. farm.<br />
Urinska inkontinenca je motnja, ki pesti pet do deset odstotkov<br />
populacije, od tega jih je kar dve tretjini starejših od 60 let.<br />
Malo je motenj, ki bi bile tako neprijetne, kot so težave z<br />
obvladovanjem mehurja. Ljudje, ki jih inkontinenca prizadene, po<br />
navadi neradi govorijo o tem in obiščejo zdravnika le, ko se stanje<br />
poslabša do nevzdržnega. Vendar pa je s poznavanjem problema,<br />
samodisciplino in uporabo pripomočkov inkontinenci navkljub<br />
mogoče živeti aktivno in dostojanstveno.<br />
O tej neprijetni motnji smo se pogovarjali z Vincencem Logarjem, dr. med.,<br />
specialistom družinske medicine, ki dela v Domu Kolezija, dislocirani enoti<br />
Doma starej{ih ob~anov Ljubljana Vi~ Rudnik, in se pri svojem delu pogosto<br />
sre~uje z bolniki z inkontinenco.<br />
Kaj je inkontinenca<br />
Problem inkontinence je večplasten in ga je<br />
treba obravnavati z različnih vidikov. Z medicinskega<br />
stališča je inkontinenca nehotno in nekontrolirano<br />
uhajanje urina, ki ima telesne in psihične<br />
posledice in je bolezensko stanje. S socialnega vidika<br />
je inkontinenca problem osamitve in izločitve<br />
bolnika iz družabnega življenja bližnje in širše<br />
okolice. Tudi z ekonomskega vidika je inkontinenca<br />
velik problem, saj njegovo kolikor toliko uspešno<br />
obvladovanje pomeni velik finančni zalogaj.<br />
Kot vemo, se s problemom inkontinence ne<br />
spopadajo vsi oz. se lahko pojavi v zelo<br />
različnih življenjskih obdobjih. Katerih?<br />
Inkontinenca za urin je v vseh življenjskih<br />
obdobjih različno pogosta, povprečna pogostnost<br />
pa je 5–10 % vse populacije. V večini življenjskih<br />
obdobij se zdi sposobnost zadrževanja<br />
urina oz. njegovo kontrolirano izločanje<br />
samo po sebi popolnoma normalna funkcija<br />
človeškega telesa. Inkontinenca je stoodstotna<br />
v prvem letu življenja in je ne jemljemo kot bolezen,<br />
temveč kot normalen pojav, ki postopoma<br />
izgine z razvojem živčnega sistema in vzgojo<br />
otroka o higienskih normativih. Prav tako je<br />
zelo pogosta, čeprav ne 100-odstotno, v poznih<br />
življenjskih obdobjih, starosti nad 90 let, ko<br />
pride do zmanjšanja delovanja avtonomnega<br />
živčnega sistema in do upadanja delovanja<br />
možganske skorje. Tudi te vrste inkontinence<br />
se štejejo za normalne. V vseh preostalih življenjskih<br />
obdobjih pa so nenormalne ali bolezenske<br />
in vsaj nekatere skušamo zdraviti.<br />
Kateri so najpogostejši vzroki,<br />
ki privedejo do inkontinence?<br />
Bolezen je lahko samostojna, kar pa je redkeje.<br />
Najpogosteje se pojavi v sklopu drugih bolezenskih<br />
znakov, predvsem v sklopu kroničnih<br />
nevroloških bolezni, kot je na primer multipla<br />
skleroza, ter raznih presnovnih bolezni, na primer<br />
sladkorne bolezni. Lahko je posledica poškodb<br />
sečnih organov ali hrbtenice in možganov,<br />
Inkontinenca je osebni in medosebni<br />
problem, ki zahteva veliko osebne<br />
discipline, poznavanje problema in<br />
metod njegovega obvladovanja.<br />
Ljudje premalokrat verjamejo, da<br />
imajo zdravje v svojih rokah.<br />
34 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 35
MEDICINSKO ZRCALO<br />
ali več porodov, še posebej če ženske ne izvajajo<br />
predpisanih mišičnih vaj (t. i. vaje po Keglu). V<br />
starosti je inkontinenca posledica popuščanja<br />
višjih živčnih funkcij, tako mišičnih kot tudi psihičnih<br />
sprememb, do katerih pride v involucijskem<br />
procesu staranja. Upade interes za osebno<br />
higieno, zato se povečajo tudi inkontinenčne težave<br />
in njene posledice.<br />
C<br />
S Keglovimi vajami krepimo mi{ice<br />
medeni~nega dna. To storimo tako, da ritmi~no<br />
kr~imo nožni~ne in medeni~ne mi{ice, kot bi<br />
hoteno prekinjali curek med odvajanjem urina<br />
– stisnemo, zadržimo za nekaj sekund in<br />
popustimo. Te vaje lahko izvajamo kjer koli in<br />
kadar koli, saj se navzven na{a vadba ne opazi,<br />
pomembno pa je, da vadimo redno in mi{ice<br />
skr~imo vsaj 100-krat na dan.<br />
v nekaterih primerih pa celo psihičnih bolezni.<br />
Predvsem v dobi odraščanja se lahko pojavi kot<br />
posledica strahu pred lastno samostojnostjo in<br />
neodvisnostjo ali pa je posledica prevelikih stresnih<br />
obremenitev. V zrelih letih je inkontinenca<br />
večinoma posledica poškodb ali akutnih bolezenskih<br />
procesov v medenici. Pri ženskah v tem<br />
obdobju je inkontinenca lahko posledica enega<br />
<strong>Ali</strong> lahko inkontinenco preprečimo ali<br />
upočasnimo? Kaj lahko sami storimo za to?<br />
Inkontinenco lahko včasih uspešno preprečimo<br />
in zdravimo. Prirojene anomalije se zdravijo<br />
s kirurškimi posegi, prav tako so uspešne operacije<br />
pri ženskah po porodih, če so pravočasno<br />
narejene, uspešne pa so tudi vaje za utrjevanje<br />
mišic medeničnega dna (vaje po Keglu). Pri ženskah<br />
je zaradi anatomskih posebnosti možnost<br />
za okužbe veliko večja. Če je inkontinenca posledica<br />
pogostih infekcijskih bolezni, jih je treba<br />
dosledno zdraviti. Zelo pomembna je dobra urejenost<br />
sladkorne bolezni in pravilno jemanje<br />
zdravil za izločanje vode iz telesa, ki jih zdravniki<br />
predpisujejo bolnikom pri srčnih, jetrnih in<br />
ledvičnih obolenjih. Med preventivne ukrepe<br />
štejemo tudi vzdrževanje primerne fizične aktivnosti<br />
in uravnavanje telesne teže. Če je ta prevelika,<br />
poveča pritisk na medenico in inkontinenca<br />
se lahko hitro poslabša. Tudi nekatere vrste<br />
hrane in pijač lahko poslabšajo inkontinenco,<br />
predvsem uživanje alkohola, kave in pravega<br />
čaja. Alkohol pospešuje izločanje vode iz telesa<br />
in ima škodljive vplive na živčevje, kar inkontinenco<br />
še poslabša. Priporočljivo je, da v večernih<br />
urah, najmanj dve do tri ure pred spanjem, ne pijemo<br />
veliko tekočine. S tem preprečimo prepogosto<br />
uriniranje ponoči.<br />
M<br />
Y<br />
CM<br />
MY<br />
CY<br />
CMY<br />
K<br />
Vrhunska zašËita - izredna zraËnost:<br />
MoliCare ® , za idealno zašËito kože pri inkontinenËnih težavah.<br />
INOVACIJA -<br />
Izredna<br />
zraËnost<br />
MoliCare ®<br />
Premium<br />
Anatomska oblika<br />
MoliCare ®<br />
Comfort<br />
Sodoben pristop k odpravljanju inkontinenËnih težav vkljuËuje skrb za zdravo kožo!<br />
Plod dolgoletnih izkušenj podjetja HARTMANN na podroËju inkontinence poleg<br />
že znanih kvalitet prinaša inovacije, ki se odražajo v novih hlaËnih predlogah<br />
MoliCare ® Premium in MoliCare ® Comfort. Te predstavljajo nov standard v<br />
kombinaciji zašËite in zraËnosti.<br />
Izredno mehak in zraËno prepusten, netkan material “Air Active” na podroËju<br />
kolkov zagotavlja ohranitev zdravega okolja za kožo in tako zmanjšuje možnost<br />
draženja kože.<br />
Nove inkontinenËne predloge odlikujejo:<br />
• trislojno vpojno jedro za najboljšo možno vpojno moË,<br />
• elastiËni lepilni trakovi, ki zagotavljajo varen in udoben oprijem tudi med gibanjem,<br />
• anatomska oblika, ki poskrbi za prijetno in varno uporabo,<br />
in novost<br />
• zraËen in koži prijazen material “Air Active”.<br />
Zdravje v dobrih rokah.<br />
36 NA©A LEKARNA<br />
Izdelki so na voljo v <strong>lekarna</strong>h in specializiranih trgovinah.
MEDICINSKO ZRCALO<br />
Na koga naj se obrne bolnik z inkontinenco<br />
– na splošnega zdravnika ali morda na<br />
kakšnega specialista?<br />
Bolnik z inkontinenco naj se najprej obrne na<br />
svojega osebnega zdravnika. Velikokrat bolniki<br />
to težavo prikrivajo, tako da je odstotek inkontinence<br />
višji, kot kažejo statistične raziskave. Marsikatero<br />
inkontinenco lahko reši družinski zdravnik,<br />
pri ženskah pa njihov izbrani ginekolog: preostale<br />
bolnike napotimo glede na vzrok inkontinence<br />
k ustreznemu specialistu, po navadi k<br />
urologu ali nevrologu, mladoletnike pa tudi k<br />
psihiatru, če je problem inkontinence psihične<br />
narave. Veliko mladoletnikov se boji odraščanja<br />
in prevzemanja odgovornosti za svoja dejanja.<br />
Tako se podzavestno vračajo v otroštvo in se<br />
znova podredijo staršem z željo, da bi skrbeli zanje.<br />
Dokaz neodraslosti je tudi inkontinenca. Velikokrat<br />
je vzrok tudi strah pred neuspehom. Takrat<br />
je potrebna pomoč psihiatra, predvsem pa se<br />
uporablja psihoterapija. Mladostniki pomoč poiščejo<br />
sami ali s starši. Inkontinenca v dobi odraščanja<br />
pomeni težavo v navezovanju stikov med<br />
spoloma, navzoč je sram, posamezniki se lahko<br />
osamijo, še posebej če nimajo najboljših higienskih<br />
navad. Družba jih zato izloči. Mladi so lahko<br />
včasih zelo kritični in nemalokrat celo kruti.<br />
Kakšne so možnosti zdravljenja<br />
in kako poteka?<br />
Kot vsako drugo bolezen je tudi inkontinenco<br />
treba zdraviti vzročno glede na nastanek ali povzročitelja,<br />
če je poznan in obvladljiv. Inkontinenco<br />
zdravimo s splošnimi ukrepi (prehrana, gibanje,<br />
predpisane vaje, urnik uriniranja idr.), z zdravili<br />
in kirurškimi posegi. Zdravljenje brez zdravil<br />
v kombinaciji s splošnimi ukrepi je večinoma najcenejši<br />
in najučinkovitejši način. Pogoj je seveda,<br />
da se jih bolnik drži, kar pa od njega zahteva samodisciplino,<br />
red in vztrajnost, česar so sposobni<br />
le redki posamezniki. Vedeti moramo, da je<br />
inkontinenca večinoma kronični zdravstveni<br />
problem, da se stanje izboljšuje počasi in da včasih<br />
lahko le zaustavimo poslabšanje. Poznamo<br />
tudi zdravila za zdravljenje inkontinence, vendar<br />
je treba povedati, da niso uporabna za vse bolnike.<br />
Predpisujejo jih lahko samo urologi in ginekologi<br />
po predhodnih preiskavah, s katerimi ugotovijo,<br />
da bi bila njihova uporaba smiselna in koristna.<br />
Kjer so vzrok za inkontinenco organske<br />
spremembe, zdravniki največkrat izberejo kirurški<br />
poseg, pri psihičnih bolnikih pa psihoterapijo<br />
in na koncu psihofarmak (zdravilo za zdravljenje<br />
duševnih bolezni in motenj).<br />
Kaj pa takrat, ko naštete možnosti<br />
nimajo učinka?<br />
Pri inkontinenci, kjer so vse naštete možnosti<br />
brez učinka, uporabljamo mehanske pripomočke,<br />
kot so urinski katetri pri moških, urinali in inkontinenčne<br />
predloge. Inkontinenčne predloge so trenutno<br />
najuporabnejše pripomoček za vse starostne<br />
kategorije. Katetri so manj priporočljivi, ker<br />
pomenijo tujek v telesu in so vir nenehnih okužb.<br />
<strong>Ali</strong> mislite, da lahko bolnik z uporabo<br />
medicinskih pripomočkov, kot so<br />
inkontinenčne predloge, vpliva na kakovost<br />
svojega življenja? Se lahko takšen bolnik<br />
prosto giblje med ljudmi, torej brez zadrege?<br />
Kakovostne predloge omogočajo bolniku<br />
prosto gibljivost brez bistvene omejitve, varujejo<br />
bolnika in okolico pred neprijetnim vonjem<br />
in s tem bolniku omogočajo normalne socialne<br />
stike, če jih pravilno uporablja. To je izbira<br />
prave velikosti, pravilna namestitev, dobra<br />
kakovost in pravočasno menjavanje. Bolnik<br />
ima pravico do inkontinenčnega programa v<br />
okviru zdravstvenega zavarovanja. Farmacevti<br />
v lekarni poznajo dobre in slabe strani<br />
različnih predlog in znajo svetovati.<br />
Kakšne pa so njihove slabosti?<br />
Vsa zdravila in higienski pripomočki imajo<br />
dobre in slabe strani. Tako lahko tudi inkontinenčne<br />
predloge pri nekaterih bolnikih povzročajo<br />
dodatne zdravstvene probleme. Ti se zaradi<br />
tesnega prileganja pojavijo predvsem na koži.<br />
Spremembe se kažejo kot alergične reakcije na<br />
sintetični material, ki je sestavni del predlog, in<br />
kot erozije na koži, ki so posledice organskih<br />
snovi, sestavnega dela urina. Z urinom se iz telesa<br />
izločajo številne strupene snovi, ki so končni<br />
produkt presnavljanja hrane in tekočin, tudi alkohola<br />
in zdravil. Večina ljudi z inkontinenco jemlje<br />
številna zdravila in njihovi razkrojni produkti<br />
lahko poškodujejo kožo pod plenicami. Na<br />
tem predelu so pogoste tudi okužbe; predvsem<br />
se pogosto razrastejo glivice, ki odlično uspevajo<br />
v toplem in vlažnem okolju. Vse te spremembe<br />
je treba ustrezno in pravočasno zdraviti, da se ne<br />
razširijo na bližnjo okolico. Za glivične infekcije<br />
so najobčutljivejši sladkorni bolniki in vsi, ki<br />
imajo zaradi različnih vzrokov zmanjšano odpornost<br />
kože. Bakterijske okužbe so redkejše,<br />
opozarjajo pa na hudo imunsko oslabelost celotnega<br />
organizma.<br />
Lahko za konec našim bralcem, med njimi<br />
so zagotovo tudi bolniki z inkontinenčnimi<br />
težavami, sporočite kakšno spodbudno<br />
misel? Ne nazadnje danes inkontinenca ni<br />
več razlog, da se ne bi prosto in mirno<br />
gibali med ljudmi.<br />
Za konec lahko povemo, da inkontinenca ni<br />
smrtno nevarna bolezenska motnja. Zaradi pogostih<br />
okužb urinarnega trakta sicer lahko včasih<br />
povzroča hude zdravstvene težave, vendar le<br />
redko usodne. Bolezenska motnja je bolj osebni<br />
in medosebni problem, ki zahteva veliko osebne<br />
discipline, poznavanje problema in metod njegovega<br />
obvladovanja. Oseba z inkontinenco se lahko<br />
popolnoma normalno giblje in lahko večinoma<br />
opravlja vse poklicne in osebne dejavnosti, ne<br />
da bi kdor koli opazil njeno težavo. Drugače je pri<br />
nepokretnih bolnikih, ki so zaradi psihičnih bolezni<br />
največkrat tako spremenjeni, da niso sposobni<br />
razumeti narave bolezni in niso sposobni<br />
obvladovanja lastne higiene. Taki bolniki potrebujejo<br />
veliko nege in pozornosti negovalnega<br />
osebja doma, v bolnišnicah ali v negovalnih ustanovah.<br />
Ni vsak boj z inkontinenco izgubljen. Veliko<br />
lahko naredimo s higienskim in prehranjevalnim<br />
režimom, ki pa zahteva razumnega in discipliniranega<br />
človeka. Problem je kompleksen<br />
in se ga ne da pozdraviti čez noč. Potrebni so<br />
doslednost, vztrajnost, red in disciplina. Pri<br />
vseh kroničnih boleznih zdravnik daje navodila<br />
in nasvete ter po potrebi piše zdravila, toda<br />
bolnik se zdravi sam. Ni čudežne tabletke. Ljudje<br />
premalo verjamejo, da imajo zdravje v svojih<br />
rokah! <br />
38 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 39
MEDICINSKO ZRCALO<br />
Novo zdravljenje in prepre~evanje<br />
venske tromboze<br />
N<br />
evarnost zama{itve `ile<br />
s krvnim strdkom se {e<br />
posebej pove~a pri velikih<br />
operacijah, {e zlasti<br />
pri ortopedskih. ^etudi je operativni<br />
poseg uspe{no izveden, se lahko<br />
zgodi, da bolnik umre zaradi zapleta<br />
s trombozo. ^e krvni strdek zama{i<br />
`ilo, ima lahko to za bolnika smrtno<br />
nevarne ali celo usodne posledice.<br />
Prizadenejo ga lahko sr~ni infarkt,<br />
mo`ganska kap ali plju~na embolija.<br />
Zaradi tako velikega {tevila bolnikov,<br />
ki jih ogro`a venska tromboza, obstaja<br />
potreba po varnem, u~inkovitem in<br />
prakti~nem antitromboti~nem zdravilu<br />
za uporabo v akutnih in kroni~nih<br />
okoli{~inah. Na leto{njem kongresu<br />
International Society on Trombosis<br />
and Haemostasis je bilo predstavljeno<br />
novo zdravilo za prepre~evanje<br />
venske tromboze, rivaroksaban,<br />
ki je do zdaj najbolj prou~en peroralni<br />
neposredni zaviralec faktorja<br />
Xa v razvoju. Gre za zdravilo za<br />
prepre~evanje in zdravljenje krvnih<br />
strdkov v napredovali fazi klini~nega<br />
razvoja za prepre~evanje in zdravljenje<br />
tromboze v akutnih in kroni~nih<br />
okoli{~inah. Njegova uporaba je preprosta<br />
v bolni{nicah in tudi doma. V<br />
okviru klini~nih raziskav faze II zdravila<br />
rivaroksaban so prou~ili ve~ kot<br />
4.000 bolnikov. Izsledki raziskav faze<br />
III ka`ejo, da rivaroksaban preka{a<br />
trenutno standardno zdravilo (enoksaparin)<br />
za prepre~evanje venske<br />
tromboze pri bolnikih, ki so jim izvedli<br />
popolno zamenjavo kolena. V raziskavo<br />
RECORD 3 je bilo zajetih 2.531<br />
bolnikov s tovrstnim kirur{kim posegom.<br />
Glavni raziskovalec Michael R.<br />
Lassen, dr. med., iz bolni{nice Hoersholm<br />
univerze v Koebenhavnu meni,<br />
da so ugotovitve raziskave RECORD<br />
3 izjemno zanimive, saj ka`ejo, da bi<br />
bil lahko rivaroksaban ustreznej{i za<br />
potrebe {tevilnih bolnikov z ortopedskimi<br />
operacijami, posebej pa je poudaril<br />
u~inkovitost v prepre~evanju<br />
venske tromboze in varnost zdravila.<br />
Pri bolnikih, zajetih v raziskavo<br />
RECORD 3, ki so prejemali rivaroksaban,<br />
je bilo tveganje za globoko<br />
vensko trombozo, nemasivno plju~no<br />
embolijo in umrljivost zaradi vseh<br />
vzrokov za 49 % manj{e kot pri bolnikih,<br />
ki so prejemali trenutno standardno<br />
zdravilo (enoksaparin). [e bolj,<br />
za kar 62 %, se je pri zdravljenju z<br />
rivaroksabanom zmanj{alo tveganje<br />
za huj{o vensko trombozo, ki je bila<br />
drugotni cilj raziskave. Pri tem pa je<br />
bilo tveganje za krvavitve enako oz.<br />
primerljivo kot pri zdravljenju z enoksaparinom.<br />
Na podlagi izsledkov raziskave RE-<br />
CORD 3, ki je pokazala, da je tveganje<br />
za vensko trombozo po operativni<br />
zamenjavi kolena ob uporabi<br />
rivaroksabana zna~ilno manj{e kot<br />
pri uporabi enoksaparina, je dru`ba<br />
Bayer HealthCare novembra 2007<br />
oddala vlogo pri Evropski agenciji<br />
za zdravila (EMEA) za <strong>dovolj</strong>enje za<br />
promet z zdravilom rivaroksaban kot<br />
zdravilom za prepre~evanje venske<br />
tromboze po operativni zamenjavi<br />
kolena ali kolka.<br />
Venska tromboza, ki nastane zaradi zapore žile s krvnim strdkom, letno prizadene približno<br />
6,5 milijona ljudi po vsem svetu in je eden vodilnih vzrokov umljivosti ljudi po vsem svetu. Med<br />
najbolj ogroženimi so bolniki s srčno aritmijo, ki jim grozi možganska kap. Sledijo jim bolniki,<br />
ki jih ogroža akutni srčni infarkt, bolniki z ortopedskimi operacijami in s tveganjem za globoko<br />
vensko trombozo, pljučno embolijo ter bolniki, ki so negibni zaradi raka, bolezni srca, dihal ali<br />
drugih bolezni.<br />
40 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 41
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
Prehlad ≠ gripa<br />
Ondina Jordan Marko~i~, dr. med., Samo Belavi~ Pu~nik, univ. dipl. nov., Kati Rupnik, dipl. org.,<br />
Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana<br />
P<br />
o ocenah v Sloveniji vsako leto za gripo<br />
zboli več kot 60.000 ljudi. Dobro je,<br />
da se naučimo ločiti med obema boleznima,<br />
saj se lahko pred gripo precej<br />
zanesljivo zavarujemo s cepljenjem. V spodnji tabeli<br />
vam predstavljamo osnovne razlike med obema<br />
obolenjema, v nadaljevanju pa jih bomo tudi<br />
obširneje opisali.<br />
Prehlad<br />
Prehlad je vnetje zgornjih dihal (nosu, žrela in<br />
grla). Povzroča ga več kot 200 različnih vrst virusov.<br />
Tako v življenju prebolimo povprečno 200<br />
prehladov – odrasli nekako dva do štiri, otroci pa<br />
šest do osem prehladov na leto. Preboleli prehlad,<br />
ki ga je povzročila ena vrsta virusa, ne daje odpornosti<br />
proti drugim vrstam, zato telo ne more<br />
nikoli zgraditi obrambe proti vsem. Ob prehladu<br />
moramo predvsem čim več počivati in piti veliko<br />
tople tekočine. Za krepitev obrambne sposobnosti<br />
organizma je priporočljivo uživati vitamin C.<br />
Značilne bolezenske znake, ki spremljajo prehlad<br />
– vročino, nahod, bolečine v žrelu in grlu, kašelj,<br />
glavobol, bolečine v mišicah in sklepih –, pa lahko<br />
lajšamo z zdravili brez recepta.<br />
Jesen prinaša v naše kraje hlad, ki ga sleherno leto spremljajo tudi prehladna<br />
obolenja in gripa. Zaradi sočasnosti pojavljanja gripe in prehladov ter nekaj podobnih<br />
bolezenskih znakov pogosto pride do zamenjave obeh obolenj. Vedeti<br />
moramo, da prehlad ni gripa, saj ga povzročajo popolnoma drugačni virusi.<br />
Med strokovnjaki se izraz gripa ali influenca uporablja le za obolenja, ki jih<br />
povzročajo virusi influence. Pred gripo se lahko, v nasprotju s prehladom, precej<br />
zanesljivo zavarujemo s cepljenjem.<br />
Zaradi prehlada pogosteje pride do<br />
odsotnosti z dela in pouka kot zaradi vseh<br />
drugih bolezni skupaj.<br />
Gripa<br />
Gripa (influenca) je akutna virusna bolezen<br />
dihal. Spremljajo jo vročina, glavobol in bolečine<br />
v mišicah. Značilen zanjo je tudi nenaden pojav<br />
visoke temperature, dražečega občutka v žrelu<br />
ter suhega kašlja. Pogosti so resni zapleti s pljučnico.<br />
Starejši ljudje in kronični bolniki so zaradi<br />
42 NA©A LEKARNA
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
<br />
Prehlad<br />
Gripa<br />
trajanje od 5 do 10 dni 1 teden<br />
nastop bolezenskih znakov za~nejo se pojavljati po~asi in se stopnjujejo pojavijo se nenadoma in naenkrat<br />
<br />
<br />
Naša junaka, Kalcij in Vitamin C:<br />
vro~ina se pojavi redko je za gripo tipi~na in visoka (nad 38 °C), traja 3 do 4 dni<br />
ka{elj poka{ljevanje izrazito suh ka{elj, ki se pogosto razvije v huj{o obliko<br />
glavobol se pojavi redko pogost in izrazit<br />
bole~ine v mi{icah se pojavijo redko in so neizrazite in blage tipi~ne in pogosto mo~nej{e<br />
utrujenost, {ibkost 2–3 tedne zelo blaga zelo velika, traja dolgo ~asa<br />
ekstremna iz~rpanost bolnika se nikoli ne pojavi nastopi takoj in je izrazita<br />
nelagodje v prsnem predelu je zaznavno in se lahko stopnjuje zmeraj prisotno<br />
neprehoden nos pogosto v~asih<br />
Kalcij in vitamin C – {e<br />
mo~nej{a junaka<br />
kihanje zmeraj v~asih<br />
vneto grlo pogosto v~asih<br />
te‘ave z o~mi solzenje bole~ina pri premikanju o~i, fotofobija, peko~e o~i<br />
zapletov v večji nevarnosti. Gripa je nevarna zaradi<br />
hitrosti širjenja, velike obolevnosti pa tudi<br />
zaradi pogostih zapletov. Za postavitev točne diagnoze<br />
je potrebna laboratorijska potrditev –<br />
zgolj opis težav in fizikalni pregled ne zadoščata.<br />
Pandemija “{panske gripe” v prej{njem<br />
stoletju (pozimi leta 1918/19) je zahtevala<br />
ve~ kot 20 milijonov `rtev.<br />
Povzro~itelji<br />
Gripo povzročajo virusi influence A, B in C.<br />
Posebna značilnost virusov influence A in B je<br />
sposobnost spreminjanja antigenov, kar povedano<br />
drugače pomeni, da se stalno pojavljajo novi<br />
podtipi virusa. Proti tem n<strong>imamo</strong> protiteles,<br />
zato se lahko znova okužimo in zbolimo. Na nekaj<br />
let se virus tako zelo spremeni, da zaradi “odsotnosti”<br />
ustreznih protiteles zboli veliko ljudi.<br />
Tedaj govorimo o epidemiji gripe. Epidemije influence<br />
B se pojavljajo na štiri do šest let, influence<br />
A pa na dve do tri leta. Epidemije gripe se<br />
pri nas pojavljajo v zimskih mesecih, v tropih pa<br />
v deževnem obdobju. Virus influence A lahko<br />
povzroča celo pandemije, kar pomeni, da ima<br />
epidemija večje razsežnosti. Pandemije se pojavljajo<br />
na 10 do 40 let. Virus influence C se ne<br />
spreminja; okužbo z njim prebolimo že v otroštvu,<br />
pozneje pa <strong>imamo</strong> protitelesa, ki nas ščitijo<br />
pred ponovno okužbo.<br />
Na~ini prenosa<br />
Za prenos povzročitelja okužbe so primerni<br />
zlasti zaprti prostori. Bolniki širijo kužne kapljice<br />
s kašljem in kihanjem, mogoč pa je tudi prenos z<br />
neposrednim stikom z bolnikom. Bolnik izloča<br />
velike količine virusa celo do 14 dni, zato lahko<br />
okuži veliko zdravih oseb. Okužimo se z neposrednim<br />
vdihavanjem kužnih kapljic v zraku. Prenos<br />
omogoča tudi posušena sluz, v kateri lahko<br />
virus preživi več ur.<br />
Inkubacijska doba in trajanje obolenja<br />
Inkubacijska doba – to je obdobje od okužbe do<br />
pojava znakov bolezni – je kratka. Najpogosteje<br />
traja 24–72 ur. Obolenje lahko traja do sedem dni.<br />
Bolezenska slika<br />
Znaki bolezni – visoka vročina, celo do 41 °C,<br />
mrzlica, glavobol, huda utrujenost ter bolečine v<br />
mišicah in križu – se pojavijo nenadno. Pridružijo<br />
se jim suh, dražeč kašelj, hripavost, bolečine v<br />
žrelu, pekoče bolečine v očeh, zamašen nos, lahko<br />
tudi bister izcedek iz nosu. Vročina traja neprekinjeno<br />
dva do pet dni. Bolezen redkeje poteka v<br />
dveh obdobjih z vmesnim padcem in ponovnim<br />
porastom telesne temperature. Po četrtem dnevu,<br />
ko se splošno počutje izboljšuje, postane suh<br />
kašelj izrazitejši in lahko traja še 10 do 14 dni.<br />
Gripa ima pri bolnikih z različnimi kroničnimi<br />
boleznimi – zlasti srčnimi, pljučnimi, ledvičnimi<br />
oglasno sporo~ilo<br />
Že kot majhnim otrokom so nam govorili, da moramo<br />
jesti sadje in zelenjavo ter piti mleko, da bomo imeli<br />
<strong>dovolj</strong> vitamina C in kalcija. Da bomo zdravi in imeli<br />
mo~ne kosti in da bomo zrasli tako veliki, kot so na{i<br />
star{i. To sta bila gotovo prvi vitamin in prvi mineral, o<br />
katerih smo sli{ali.<br />
Danes `ivljenje brzi mimo nas veliko hitreje kot v peskovniku.<br />
Življenjski slog je mnogo bolj dinami~en in<br />
stresen kot pred leti. Na{a imunska odpornost slabi<br />
zaradi neuravnote`ene prehrane in stresa. Mnogo<br />
bolj smo dovzetni za viruse in kaj hitro se znajdemo v<br />
postelji zaradi prehlada ali gripe. Še slab{e pa je, ~e<br />
prehlad ali gripo prebolimo kar stoje.<br />
Za svoje zdravje lahko in moramo skoraj vse storiti<br />
sami – z zdravim na~inom `ivljenja in z zdravo prehrano.<br />
Ker nam je 24 ur velikokrat premalo za vse, kar<br />
bi radi postorili, nam zmanjka ~asa zase. Pomagamo<br />
si lahko z dodatki k prehrani. Vendar pozor! Niso vsi<br />
vitaminski in mineralni pripravki enaki. Pomembna je<br />
njihova kakovost. Za izdelke, ki so na voljo v <strong>lekarna</strong>h,<br />
je dokazano, da vsebujejo zadostne koli~ine vitaminov<br />
in mineralov. Priskrbite si svoje vitamine in minerale<br />
v lekarni, kjer vam jih glede na va{e potrebe svetuje<br />
farmacevt.<br />
In ko smo `e bili pri kalciju in vitaminu C, junakih iz<br />
otro{tva: v lekarni lahko zdaj kupite {ume~e tablete<br />
Ca-C 1000 Sandoz s podvojeno mo~jo. Redno, vsakodnevno<br />
si s pomo~jo ene tablete pripravite u~inkovit in<br />
okusen napitek s kombinacijo kalcija in vitamina C, ki<br />
vas bo zagotovo dr`al pokonci. Ca-C 1000 Sandoz je<br />
v svetu zelo priznano zdravilo in ga lahko kupite brez<br />
recepta tudi v vseh <strong>lekarna</strong>h v Sloveniji.<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
V <strong>lekarna</strong>h brez recepta!<br />
<br />
<br />
44 NA©A LEKARNA
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
Ve~ informacij o “Cepljenju proti gripi<br />
za otroke” lahko dobite na spletni<br />
strani In{tituta za varovanje zdravja<br />
RS: http://www.ivz.si<br />
osrčnika, zapleti v osrednjem živčevju ali dodatne<br />
bakterijske okužbe. Nekateri od njih minejo<br />
sami od sebe (npr. vnetje obušesne žleze slinavke<br />
in bolečine v mišicah), drugi pa zahtevajo zdravljenje<br />
z zdravili (npr. nekatere pljučnice). Včasih<br />
je potreben celo sprejem v bolnišnico. Ob epidemijah<br />
gripe število sprejemov v bolnišnice močno<br />
naraste. Poveča se umrljivost – ne le zaradi<br />
gripe in pljučnice, temveč tudi med srčnožilnimi<br />
bolniki in bolniki z drugimi kroničnimi boleznimi,<br />
ki jih gripa lahko sproži ali poslabša. V največji<br />
nevarnosti zaradi gripe in njenih zapletov so<br />
ljudje, starejši od 65 let.<br />
Prepre~evanje<br />
Kot za številne druge bolezni tudi za gripo<br />
velja, da je cepljenje najzanesljivejši način preprečevanja.<br />
Drugi ukrepi, ki zmanjšajo nevarnost<br />
okužbe v obdobju epidemije gripe, pa so: izogibanje<br />
bivanju v zaprtih prostorih, kjer je veliko ljudi<br />
(množične prireditve, kino dvorane, natrpani avtobusi<br />
ali vlaki …), temeljito in pogosto zračenje<br />
prostorov, vzdrževanje dobre kondicije, redna telesna<br />
vadba, kakovostna prehrana, pa tudi pogostejše<br />
umivanje rok ne bo odveč. Da bi omejili<br />
širjenje okužbe, naj oboleli ostanejo v postelji. Pri<br />
kihanju in kašljanju naj uporabljajo robčke in se<br />
izogibajo telesnim stikom.<br />
BION ® 3 na dan za zdrav vsakdan!<br />
Odrasli prebolijo povprečno dva do štiri prehlade na leto, otroci pa šest do osem.<br />
Zaradi prehlada so pogosteje odsotni z dela ali od pouka kot zaradi vseh ostalih<br />
bolezni skupaj.<br />
Ti podatki so spodbudili raziskovalce v<br />
Merckovem laboratoriju, da so razvili<br />
nov prehranski dodatek, ki vsebuje idealno<br />
kombinacijo vitaminov, mineralov<br />
in probiotikov, imenovan BION ® 3. Z eno<br />
samo tableto BION ® 3 zau`ijemo kar tri<br />
`ive probioti~ne kulture, 12 vitaminov in<br />
prav toliko mineralov.<br />
Kot je dokazala {tudija Common Cold,<br />
BION ® 3 krepi imunski sistem. V tej<br />
{tudiji so spremljali u~inek vitaminsko-mineralnega<br />
pripravka BION ® 3 na<br />
pojav in ~as trajanja prehladnih obolenj<br />
v primerjavi z vitaminsko-mineralnim<br />
pripravkom, ki ne vsebuje probiotikov.<br />
Izsledki {tudije so pokazali, da so bili<br />
v skupini, ki je jemala BION ® 3, jakost<br />
simptomov, trajanje prehlada in {tevilo<br />
dni z zvi{ano telesno temperaturo bistveno<br />
manj{i kot v kontrolni skupini.<br />
@ive probioti~ne kulture v tabletah<br />
BION ® 3 namre~ vplivajo na dolo~ene<br />
celice v imunskem sistemu in okrepijo<br />
njihovo delovanje. To pojasnjuje ugodne<br />
u~inke tablet BION ® 3 na akuten<br />
prehlad, kar je prav tako dokazala omenjena<br />
{tudija.<br />
Ob rednem jemanju prehranskega dodatka<br />
BION ® 3 se skraj{a ~as trajanja<br />
prehladnih obolenj celo za 2 dni.<br />
Priporo~amo ga vsem tistim, ki se<br />
nepravilno prehranjujejo, so pod stresom<br />
ali pa so nagnjeni k oku`bam ter<br />
starej{im in vsem tistim, ki so zaradi<br />
bolezni prisiljeni jemati antibiotike.<br />
U~inek tablete je dolgoro~en, zato je<br />
priporo~ljivo BION ® 3 jemati enkrat na<br />
dan dalj ~asa.<br />
Primeren je za vse nad 12 let starosti,<br />
tudi za sladkorne bolnike.<br />
BION ® 3 je v <strong>lekarna</strong>h na voljo<br />
brez recepta.<br />
BiON ® 3 na dan za zdrav vsakdan!<br />
Prvi vitaminsko-mineralni probiotik<br />
oglasno sporo~ilo<br />
in presnovnimi – hujši potek. Pri teh bolnikih je<br />
temperatura dolgotrajnejša, kašelj je vse hujši,<br />
bolezen težje prenašajo in pogosteje se pojavijo<br />
zapleti. Tudi okrevanje teh bolnikov je daljše.<br />
Bolezenska slika je pri majhnih otrocih manj<br />
značilna in bolj podobna drugim virusnim okužbam<br />
dihalnih poti. Ob visoki temperaturi se pri<br />
manjših otrocih pogosto pojavijo vročinski krči,<br />
otroci pogosto tudi bruhajo, redkeje pa imajo blago<br />
drisko, bolečine v ušesih ali izpuščaje po koži.<br />
Zapleti<br />
Ob prebolevanju gripe se lahko razvijejo številni<br />
zapleti, npr. virusna ali bakterijska pljučnica,<br />
krup, vnetje obušesne žleze slinavke, hude<br />
bolečine v mišicah, vnetje srčne mišice in vnetje<br />
Cepljenje<br />
Naše telo ustvari protitelesa v dveh tednih po<br />
cepljenju. Najprimernejši čas za cepljenje je konec<br />
oktobra in v začetku novembra, torej pred sezono<br />
gripe. Zaščita je kratkotrajna, le nekaj mesecev,<br />
zato je treba cepljenje pred vsako sezono ponoviti.<br />
Ljudi, ki med aprilom in septembrom potujejo na<br />
južno poloblo in v zadnjih nekaj mesecih niso bili<br />
cepljeni proti gripi, je dobro cepiti 14 dni do 1 mesec<br />
pred načrtovanim potovanjem.<br />
Cepivo<br />
Cepivo proti gripi vsebuje viruse influence A<br />
in B tistih podtipov, ki so povzročali okužbe v<br />
pretekli sezoni in tistih, za katere predvidevajo,<br />
da bodo krožili v naslednji sezoni. Če so podtipi<br />
virusov v cepivu dobro izbrani, preprečimo pojav<br />
bolezni pri 70 do 90 % cepljenih.<br />
Patentna<br />
zašèita<br />
Edinstvena sestava<br />
3 probiotiène kulture<br />
12 vitaminov<br />
12 mineralov<br />
zašèitna prevleka<br />
Priporoèamo:<br />
kot zašèito pred okužbami dihal<br />
ob antibiotiènem zdravljenju<br />
pri nepravilni prehrani<br />
pri stresu in izèrpanosti<br />
46 NA©A LEKARNA<br />
Na voljo v <strong>lekarna</strong>h brez recepta.<br />
NA©A LEKARNA 47<br />
Merck, d.o.o., Dunajska c. 119, 1000 Ljubljana, tel.: 01 560 38 10, faks: 01 560 38 31, el.pošta: info@merck.si
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
Učinek cepiva je slabši pri mlajših otrocih, pri<br />
starejših od 65 let in pri nekaterih kroničnih bolnikih,<br />
torej prav pri tistih, ki gripo prebolevajo teže<br />
in z več zapleti. Vendar pa tudi pri teh bolnikih cepivo<br />
sproži vsaj delno zaščito; ne prepreči sicer pojava<br />
bolezni, prepreči pa težji potek in zaplete.<br />
Neželeni u~inki po cepljenju<br />
Novejša cepiva proti gripi so izboljšana, t. i.<br />
mrtva cepiva iz celega virusa. Za otroke se uporabljajo<br />
cepiva iz delov virusov, zato so neželeni<br />
učinki redki. Manj kot tretjina cepljenih ima na<br />
mestu cepljenja rdečino in oteklino. Redko se<br />
nekaj ur po cepljenju pojavijo vročina, utrujenost<br />
in bolečine v mišicah. Te težave minejo v<br />
enem do dveh dneh.<br />
Kontraindikacije<br />
Cepivo proti gripi pridelujejo na piščančjih<br />
zarodkih, zato cepljenje odsvetujemo osebam, ki<br />
jim uživanje jajc povzroči hudo preobčutljivostno<br />
reakcijo z otekanjem ustnic ali jezika, težavami z<br />
dihanjem ali izgubo zavesti. Enako velja za osebe,<br />
preobčutljive na piščančje beljakovine ali druge<br />
sestavine cepiva. Pri osebah, ki prebolevajo akutno<br />
bolezen z vročino, cepljenje odložimo.<br />
Koga cepimo<br />
Ker s cepljenjem zmanjšamo možnost obolevanja,<br />
ga priporočamo vsem, posebej pa tistim,<br />
pri katerih je tveganje, da bodo prebolevali težjo<br />
obliko bolezni in imeli zaplete, večje. Med otroki<br />
so bolj ogroženi tisti, ki se zdravijo zaradi kronič-<br />
nih bolezni dihal, srca, ledvic, presnovnih motenj<br />
(tudi sladkorne bolezni), motenj imunosti in<br />
revmatskih obolenj (zlasti če so zdravljeni z aspirinom).<br />
Priporoča se tudi cepljenje družinskih<br />
članov teh bolnikov. Med odraslimi se cepljenje<br />
prav tako priporoča vsem kroničnim bolnikom,<br />
osebam, starejšim od 65 let, varovancem domov<br />
za ostarele ter zdravstvenemu osebju in ljudem v<br />
poklicih, kjer je več stikov z ljudmi in zato možnost<br />
okužbe večja.<br />
Zdravljenje<br />
Gripa v enem tednu večinoma izzveni sama<br />
po sebi in ne pušča posledic. Če poteka brez zapletov,<br />
zadostuje počitek, obilo toplih napitkov,<br />
ob dražečem kašlju zdravilo za pomirjanje kašlja.<br />
Visoko temperaturo in bolečine v mišicah pri<br />
otrocih lajšamo s paracetamolom. Ob virusnih<br />
okužbah otrokom, mlajšim od 12 let, ne dajemo<br />
acetilsalicilne kisline (aspirina), saj obstaja možnost,<br />
da je v povezavi z nekaterimi virusnimi<br />
okužbami vpletena v nastanek Reyevega sindroma<br />
pri otrocih (prizadetost možganov in jeter, ki<br />
se kaže z motnjami zavesti). Če pride do zapletov,<br />
je trajanje bolezni daljše, napoved poteka pa slabša.<br />
Zdravila, ki zavirajo razmnoževanje virusov,<br />
omilijo in skrajšajo potek bolezni, če jih vzamemo<br />
v samem začetku bolezni. Za zdravljenje<br />
otrok pa niso primerna, ker imajo številne neželene<br />
učinke. Bakterijske zaplete zdravimo z ustreznimi<br />
antibiotiki. <br />
Kje in kdaj se lahko cepite<br />
Cepite se lahko na vseh enotah Zavoda<br />
za zdravstveno varstvo po Sloveniji.<br />
Cena cepljenja<br />
Redna cena je 11,70 , za kroni~ne bolnike<br />
nad 65 let in pod 18 let pa 6,30 . Cepljenje<br />
izven ambulante ZZV stane 13 .<br />
1 Virus gripe lahko povzroči tudi krup, to je vnetje v področju grla, ki<br />
pogosteje prizadene otroke med 3. mesecem in 5. letom starosti.<br />
Otrok je hripav, lajajoče kašlja; če je zapora v področju grla večja, pa<br />
tudi značilno glasno, cvileče in težko diha. Pogosto pomagajo že<br />
vlažne inhalacije, treba pa je obiskati zdravnika, ki odloči, ali otrok<br />
potrebuje tudi druga zdravila.<br />
48 NA©A LEKARNA
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
Svetovanje<br />
bolniku<br />
s težavami med<br />
kemoterapijo<br />
in po njej<br />
Monika Sonc, mag. farm. spec., Onkolo{ki in{titut Ljubljana, <strong>lekarna</strong><br />
Že nobelovec dr. Otto Warburg<br />
(1883–1970) je pred mnogimi leti<br />
dokazal, da so rakave oblike pravzaprav<br />
zadušitev celic. Ko celica dobi manj kot<br />
40 % potrebnega kisika, se začne proces<br />
degeneracije, ki največkrat vodi<br />
v nekontrolirano rast ali/in umiranje<br />
celičnega tkiva. Hkrati pa danes stroka<br />
to obliko zadušitve celic uporablja kot<br />
eno od metod ustavljanja rasti rakavih<br />
tvorb v telesu.<br />
Preudarno in po skupni presoji do uporabe<br />
razli~nih prehranskih dodatkov<br />
Zaradi velike želje po preventivi in izboljšanju<br />
učinkovitosti zdravljenja bolniki z rakom velikokrat<br />
posegajo po različnih prehranskih dodatkih,<br />
čeprav verodostojne raziskave, ki bi takšno delovanje<br />
potrdile, še ne obstajajo. Zato je še prenagljeno<br />
predpisovati ali svetovati kakršne koli<br />
prehranske dodatke kot obliko posameznih terapij<br />
ali doktrin. Vedno bolj ustaljena praksa pa postaja,<br />
da se po oceni lečečega zdravnika za vsakega<br />
posameznega bolnika priporoča ali svetuje izbrane<br />
dodatke, ki so zanj koristni in učinkoviti.<br />
Bolniki z rakom poleg tradicionalnih pristopov<br />
k zdravljenju bolezni vse pogosteje iščejo<br />
tudi druge, alternativne načine zdravljenja raka,<br />
ki v tujini in pri nas kažejo na dobre rezultate.<br />
Tako pogosto iščejo informacije o različnih dietah,<br />
prehranskih dodatkih, komplementarnih<br />
prehranskih dopolnilih ter telesni (fizični) dejavnosti,<br />
da bi izboljšali prognozo bolezni, kakovost<br />
50 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 51
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
Kaj je dobro vedeti<br />
Danes strokovnjaki biokemiki, fiziologi, citologi<br />
vedo, da je sinergija (kombinacija) posameznih<br />
elementov veliko u~inkovitej{a od ve~jih<br />
koncentracij posameznih elementov.<br />
Poi{~imo pravo sinergijo elementov, po<br />
možnosti v kombinaciji s kisikom. Preverimo,<br />
kako dolgo so že izdelki na trgih in ali imajo ti<br />
izdelki opravljene osnovne teste kakovosti in<br />
u~inkovitosti. Pozanimajmo se, ali lahko<br />
poi{~emo in dobimo odgovore na ustrezna<br />
vpra{anja, ki se nam porodijo ob nakupovanju<br />
dolo~enega izdelka.<br />
življenja in upočasnili ali ustavili proces bolezni.<br />
Ameriško združenje za rak (American Cancer<br />
Society) je, da bi razjasnili nekatere dvome o drugih,<br />
alternativnih načinih zdravljenja raka, sestavilo<br />
skupino strokovnjakov s področij prehrane<br />
(nutricionistike), fizične aktivnosti (rekreacije) in<br />
onkologije. Ta skupina je nato pregledala in ocenila<br />
različna objavljena znanstvena dognanja in<br />
izkušnje iz prakse, da bi določila čim bolj optimalno<br />
prehrano in telesno aktivnost bolnikom,<br />
ki imajo postavljeno diagnozo rak.<br />
Uporaba razli~nih dieteti~nih vitaminov<br />
in mineralov med zdravljenjem raka je za<br />
stroko {e neznanka<br />
Zavedati se moramo, da kar nekaj protitumornih<br />
terapij že vsebuje različne dodatke vitaminov<br />
in mineralov v visokih koncentracijah.<br />
Prav tako danes v <strong>lekarna</strong>h in specializiranih trgovinah<br />
lahko kupimo veliko vitaminskih in drugih<br />
prehranskih dodatkov, ki vsebujejo previsoke<br />
količine antioksidantov (npr. vitamina C in E),<br />
kot tiste, predlagane v dri (Dietary Reference Intake<br />
– Institute of Medicine Washington) za optimalno<br />
zdravje.<br />
Na področju onkologije obstajata dva nasprotna<br />
si pola glede uživanja antioksidativnih<br />
dodatkov:<br />
• nekateri strokovnjaki so proti kakršnemu<br />
koli jemanju antioksidativnih prehranskih<br />
dodatkov, saj zagovarjajo stališče, da bi<br />
antioksidanti lahko popravili poškodbo v<br />
rakavih celicah, ki jo povzročijo<br />
s kemoterapijo ali radioterapijo;<br />
• drugi pa zagovarjajo stališče, da je škoda<br />
antioksidantov le hipotetična, saj naj bi ti<br />
v veliki večini obvarovali zdrave celice pred<br />
poškodbami, nastalimi z omenjenima<br />
terapijama.<br />
Odgovor, ali je uporaba antioksidantov priporočena<br />
ali odsvetovana skupaj s kemoterapijo ali<br />
radioterapijo, tako ostaja nejasen, saj ni trdnih<br />
znanstvenih dokazov, ki bi potrdili ali ovrgli ta<br />
dvom. Zaradi te nejasnosti ameriško združenje<br />
onkologov trenutno ne priporoča uporabe antioksidantov<br />
med kemoterapijo oz. radioterapijo.<br />
oglasno sporo~ilo<br />
Primerna rekreacija in fizične dejavnosti<br />
omogočajo boljšo prekrvitev vseh celic organizma<br />
(in tako večji dotok kisika, mineralov in<br />
hranilnih snovi) in hkrati razstrupljanje<br />
nakopičenih snovi v celicah, saj omogoča boljši<br />
obtok limfe (tako imenovana limfna drenaža),<br />
zato je priporočljiva.<br />
Vedno več raziskav ugotavlja pozitiven vpliv<br />
fizične dejavnosti na zdravljenje rakavih bolnikov.<br />
Večina teh je bilo opravljenih pri bolnicah z<br />
začetnimi stadiji raka dojke in rakavih bolnikih z<br />
različnimi indikacijami po presaditvi kostnega<br />
mozga. Navkljub majhnemu vzorcu in pomanjkljivostim<br />
pri meritvah, ker jih stroka lahko opravlja<br />
le v omejenih okoliščinah in z nam danes<br />
znanimi metodami, pa obstajajo dobri dokazi, da<br />
lahko rekreacija rakavim bolnikom okrepi<br />
psihično in fizično počutje in izboljša splošno kakovost<br />
življenja. Nobena od raziskav pa sicer ni<br />
preučevala vpliva interakcij med rekreacijo in<br />
učinkovitostjo zdravljenja. Tako torej tudi ne obstajajo<br />
dokazi, da bi rekreacija med samo terapijo<br />
povečala ali morda ovirala učinkovitost zdravljenja.<br />
<br />
Povzeto po: A Cancer Journal for Clinicians - Nutrition and<br />
Physical Activity During and After Cancer Treatment: An<br />
American Cancer Society Guide for Informed Choices (CA<br />
Cancer J Clin 2003;53;268-291)<br />
q<br />
Proizvodi CELLFOOD ® , ki jih kupimo v <strong>lekarna</strong>h www.<br />
cellfood.si, info 031/278 381), organizmu na celi~ni ravni<br />
sistemsko omogo~ajo zadostne koli~ine kisika. V kombinaciji<br />
z minerali, oligominerali, encimi in aminokislinami,<br />
ki so dodani v minimalnih, biolo{kih koncentracijah,<br />
ves dan iz telesa odstranjujejo {kodljive proste radikale,<br />
ki se kopi~ijo v na{ih organih. Poleg osnovnega proizvoda<br />
CELLFOOD ® , ki je v obliki nasi~ene koloidne raztopine<br />
(delci so nanometrskih velikosti, zato omogo~ajo takoj{njo<br />
vsrkljivost `e skozi sluznico ustne votline), je na voljo tudi<br />
CELLFOOD ®<br />
oksigenacijski gel, ki je izredna kombinacija<br />
osnovne formulacije z dodanim izvle~kom Aloe Vere in<br />
kamilice, namenjena ~i{~enju, regeneraciji in revitalizaciji<br />
ko`e.<br />
52 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 53
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
Matične celice<br />
in izpadanje las<br />
prof. dr. Robert Zorec, Univerza v Ljubljani, Medicinska fakulteta<br />
Po tridesetih letih sem na službeni poti spet srečal nekdanjega<br />
sodelavca iz Anglije. Ko sem ga ustavil, me sprva ni prepoznal.<br />
Seveda sva se spremenila.<br />
E<br />
den od mnogih znakov staranja je<br />
pospešeno izpadanje las, po domače<br />
pleša. Pri nekaterih, predvsem moških,<br />
se pojavi že takoj po puberteti.<br />
Moški tip pleše je najpogostejša oblika pospešenega<br />
izpadanja las tudi pri ženskah. Je posledica<br />
spremenjenega delovanja matičnih celic, ki v lasnem<br />
mešičku obnavljajo las. Kakšna je narava te<br />
bolezni in kakšne so možnosti za zdravljenje, so<br />
vprašanja, ki so v zadnjem času znova v ospredju.<br />
Živimo v novem obdobju, v katerem se za zdravljenje<br />
različnih bolezni želi uporabiti matične<br />
celice.<br />
Mati~ne celice<br />
Takoj po oploditvi jajčne celice z delitvijo nastanejo<br />
izvorne matične celice, ki imajo zmožnost,<br />
da se razvijejo v katero koli celico od 220 tipov, ki<br />
sestavljajo naše telo. Z rastjo plodu te celice oblikujejo<br />
tkiva, kjer so celice bolj specializirane (npr.<br />
celice kože, srčne mišice, skeletne mišice, celice<br />
hrustanca, živčne celice), a še zmeraj vsebujejo<br />
tudi redke matične celice. Te so potrebne za obnavljanje<br />
tkiv.<br />
Prav tkivne matične celice bi lahko uporabili<br />
za regeneracijo tkiv pri bolezenskih procesih, in<br />
sicer tako, da bi jih v laboratoriju osamili iz tkiv,<br />
jih namnožili in znova vnesli v obolelo tkivo, s čimer<br />
bi pospešili regeneracijo. Da je popolna regeneracija<br />
mogoča, nam kažejo primeri iz narave.<br />
Jelenjadi vsako leto zraste novo rogovje. Če martinčku<br />
odrežemo konico repa, se ta regenerira.<br />
Zakaj torej ne bi npr. popolnoma regenerirali zob<br />
ali las, ko so nam že izpadli?<br />
Ti cilji niso zgolj sanje. Prav v zadnjih tednih<br />
zasledimo veliko novosti o pripravi matičnih celic.<br />
Priprava teh je pri regeneraciji tkiv s celicami<br />
ozko grlo. Matične celice lahko pridobimo iz zarodkov,<br />
kar je etično sporno. Bolje jih je izolirati<br />
iz popkovnične krvi, najbolje pa bi jih bilo pridobiti<br />
kar iz tkiv, z reprogramiranjem odraslih celic<br />
kože, kar so pred kratkim pokazali na Japonskem<br />
in v zda.<br />
Lasni me{i~ek in las<br />
Med najhitreje regenerajoča se tkiva sodita kostni<br />
mozeg, kjer nastajajo celice krvi, in tkivo la-<br />
snega mešička, ki obnavlja lase. Las raste iz lasnega<br />
mešička, ki sega globoko v kožo. Sestavljen je iz<br />
več delov. Lasna čebulica leži najgloblje. Vsebuje<br />
vezivo in preplet kapilar, ki obdaja lasni matriks.<br />
Tega sestavljajo matične celice, epitelijske celice in<br />
melanociti, ki izdelujejo lasni pigment melanin.<br />
Delitev vseh teh celic je zelo intenzivna, saj to<br />
vzdržuje rast in obnavljanje lasu. Nekateri dejavniki,<br />
denimo obsevanje ali kemoterapija, celične<br />
delitve zavrejo in sledi izpadanje las. Vsaka dlaka<br />
ima tudi svojo žlezo lojnico, katere izvodilo se pridruži<br />
lasnemu steblu v zgornjem delu kože.<br />
Znano je, da različnim ljudem zrastejo<br />
različno dolgi lasje, če si jih ne strižejo. Rast las<br />
določa faza rasti, ki traja več let, sledi ji faza mirovanja<br />
(nekaj mesecev), na koncu pa sledi faza<br />
izpadanja, ki tudi traja nekaj mesecev. Če se katera<br />
koli od teh faz spremeni, se spremeni obnavljanje<br />
las. Na posamezne faze rasti vplivajo zelo<br />
različni dejavniki.<br />
Vloga testosterona<br />
Moškemu tipu pleše rečemo tudi androgena<br />
pleša, ker je povezana z moškim spolnim hormonom<br />
testosteronom. Ta nastaja pri moških v testisih,<br />
pri ženskah pa v nadledvični žlezi. Na tkiva<br />
deluje tako, da se mora biokemijsko spremeniti<br />
v aktivno obliko, v dihidrotestosteron (dht).<br />
Do te spremembe pride zaradi delovanja encima<br />
(5-alfa reduktaza, 5ar), ki je na celicah lasnega<br />
mešička in žleze lojnice. Ta encim je prisoten<br />
tudi v drugih tkivih, na primer na celicah žleze<br />
prostate pri moških. Pospešeno delovanje tega<br />
encima povzroči spremembe v delečih se celicah<br />
lasnega mešička in posledično izpadanje las. Na<br />
enak način lahko vodi v povečanje celice prostate,<br />
kar se pri starejših moških pogosto izrazi in je<br />
povezano s težavami pri izločanju urina.<br />
Zdravila in pospe{ena rast las<br />
Za zdravljenje povečane prostate so leta 1992<br />
razvili učinkovino finasterid, ki zavira en tip encima<br />
5ar. Pri bolnikih so opazili, da se jim je<br />
med zdravljenjem prostate pospešila rast las.<br />
Zato so po letu 1997 to snov začeli uporabljati<br />
dermatologi za zdravljenje moškega tipa plešavosti,<br />
a ne pri ženskah. Zdravljenje je dolgotrajno in<br />
54 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 55
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
Plazeča se palma in njeni plodovi, ki jih Indijanci<br />
in danes v zdravilstvu uporabljajo za pripravljanje<br />
izvlečkov za zdravljenje povečane prostate,<br />
postmenopavzalnih težav pri ženskah in za lajšanje<br />
tegob v zvezi s pospešenim izpadanjem las. V Sloveniji<br />
ob morju raste po videzu sorodna palma. <br />
Hitro deleče se celice lasnega mešička so tudi<br />
pod nadzorom celic imunskega sistema. V odraslih<br />
ljudeh je priželjc ali timus navadno zakrnel.<br />
V tkivu timusa se odstranjujejo tiste celice imunskega<br />
sistema, ki prepoznajo telesu lastne celice<br />
kot tujke. Zato lahko take imunske celice povzročijo<br />
propad celic lasnega mešička in s tem pospešeno<br />
izpadanje las. Izvlečki iz priželjca pa to lahko<br />
preprečijo, saj zavirajo delovanje avtoimunih<br />
imunskih celic.<br />
ni povsem brez neželenih učinkov. Zdravilo se<br />
jemlje sistemsko, kar pomeni, da bolnik dnevno<br />
zaužije tableto, ki pa ne deluje le na lasišče, temveč<br />
tudi na druga tkiva, kjer je prisoten encim<br />
5ar. Najbolj nezaželen stranski učinek je, da bolniku<br />
usahne spolna sla.<br />
Poleg snovi finasterid se je tudi pri zdravljenju<br />
visokega krvnega tlaka s snovjo minoxidil kot<br />
neželen učinek pojavila povečana dlakavost. Za<br />
zdravljenje lasišča se ta snov ne jemlje v obliki tablet,<br />
marveč v obliki raztopine, ki se jo nanaša<br />
neposredno na lasišče. Za svoje delovanje na celice<br />
lasnega mešička se mora minoxidil najprej<br />
vsrkati v kri, da se lahko v jetrih presnovi v aktivno<br />
obliko in se vnovič vrne do celic lasnega<br />
mešička ter tam pospeši rast las. S tem načinom<br />
jemanja se ne moremo izogniti tudi neželenim<br />
učinkom, ki so lahko motnje v krvnem tlaku.<br />
Naravno uravnavanje mati~nih celic lasnega<br />
me{i~ka in izpadanje las<br />
Delovanje encima 5ah je uravnavano s sestavinami<br />
celic samih in s celicami imunskega sistema.<br />
V prvem primeru so med drugim zelo pomembne<br />
naravno prisotne proste maščobne kisline,<br />
ki sestavljajo vse celice. Celice ovija membrana,<br />
ki sestoji iz maščobnih kislin. Proste<br />
maščobne kisline zavirajo delovanje encima 5ar<br />
in s tem zmanjšujejo nastajanje aktivne oblike<br />
hormona dht. S tem se pospeši rast las.<br />
Maščobne kisline pa niso le sestavine našega<br />
teles, najdemo jih tudi v rastlinski hrani. V<br />
različnih oblikah zdravljenja z zelišči in rastlinskimi<br />
ekstrakti je znano, da imajo sestavine<br />
semen (npr. laneno seme) in nekaterih plodov<br />
(npr. palminega plodu) blagodejen učinek na tegobe,<br />
povezane s prostato. Indijanci ob obali<br />
Mehiškega zaliva imajo med pripravki za zdravljenje<br />
težav s prostato in tegob pri menopavzalnih<br />
ženskah izvlečke iz plodu plazeče se palme<br />
(Serenoa repens), ki vsebuje velike količine prostih<br />
maščobnih kislin, še posebej takih, ki zavirajo<br />
delovanje encima 5ar. Izvlečki plodu te rastline<br />
so uporabni pri težavah s povečano prostato,<br />
pri menopavzi in tudi pri neprijetnostih z izpadanjem<br />
las pri moških in ženskah.<br />
56 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 57
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
Zdravi na pot in nazaj<br />
Samo Belavi~ Pu~nik, univ. dipl. nov., Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana<br />
Popotovanja v bližnje, manj bližnje in oddaljene kraje so od nekdaj burila človekovo<br />
domišljijo in ga vlekla, da je zapustil znano in varno domače okolje.<br />
Z razvojem transporta, predvsem letalskega, se je potovanje razmahnilo onkraj vseh<br />
meja in raziskovanje sveta še zdaleč ni več namenjeno le največjim avanturistom v<br />
najboljših letih. Potujejo vsi, mladi, stari, otroci, moški, ženske, premožni in tisti, ki<br />
morajo na poti za vsakdanji kos kruha opravljati priložnostna dela. Toda potovanja,<br />
četudi prinesejo velika doživetja in človeka bogatijo, prinašajo tudi nekatera tveganja,<br />
predvsem zdravstvena. Če poznamo načine, kako taka tveganja čim bolj<br />
zmanjšati, in če se na poti držimo določenih pravil, nas to ne sme odvrniti od užitkov,<br />
ki jih ponuja potovanje.<br />
S<br />
odobna prevozna sredstva omogočajo,<br />
da se lahko turisti odpravijo kamor<br />
koli. V poslovnem svetu je turizem ena<br />
največjih industrij in je že prerasel naftno<br />
in avtomobilsko. Kmalu po drugi svetovni vojni<br />
je bilo komaj 25 milijonov turistov letno, dvajset<br />
let pozneje, po uvedbi reaktivnih letal, je turizem<br />
narasel na 160 milijonov potovanj, leta 1993 pa je<br />
bilo ugotovljenih že več kot 500 milijonov potnikov,<br />
kar pomeni kar 8 % svetovne populacije.<br />
Ker je najhitrejši, se je močno povečal zlasti letalski<br />
promet, to pa pomeni tudi večje tveganje za<br />
širjenje nalezljivih bolezni. Informacije o nalezljivih<br />
boleznih in morebitnih epidemijah so v posameznih<br />
državah včasih zelo skromne ali celo izkrivljene;<br />
včasih zdravstvene oblasti te podatke sporočijo<br />
prepozno ali pa jih zaradi političnih in gospodarskih<br />
vzrokov sploh ne sporočijo. Zaradi že<br />
omenjene množičnosti, dostopnosti in hitrosti potovanj<br />
pa se bolezni v nekaj dneh ali tednih zlahka<br />
razširijo po vsej celini ali po vsem svetu, kot se je že<br />
pokazalo npr. s kolero, gripo in sars-om.<br />
Med številnimi tveganji, ki jim je izpostavljen<br />
potnik, imajo prav nalezljive bolezni pogosto velik<br />
oziroma dolgotrajen vpliv na zdravje; nekatere<br />
med njimi so celo smrtne. Zaradi prebolevanja<br />
nalezljive bolezni po vrnitvi potnika v domovino<br />
pa so lahko ogroženi tudi njihovi družinski člani,<br />
prijatelji, sodelavci ipd.<br />
Kakšne nasvete sploh potrebujejo potniki?<br />
Predvsem so to priporočila, kako se lahko<br />
izognejo<br />
• okužbam s hrano in z vodo,<br />
• boleznim, ki se prenašajo z direktnim<br />
Kljub milim zimam vedno ve~ ljudi v tem<br />
~asu beži pred mrazom in se odpravi v<br />
tople južne kraje. Toda ko si v mislih<br />
naslikamo boži~ in novo leto, je na tej sliki<br />
zagotovo sneg. Prav zato je nazdravljanje<br />
prihajajo~emu letu v kopalkah, na pe{~eni<br />
plaži nekje na drugem koncu sveta, ~isto<br />
posebno doživetje. Bližajo~i se prazniki so<br />
torej idealna priložnost za kraj{e ali dalj{e<br />
potovanje, pri tem pa kak{en nasvet vedno<br />
pride prav.<br />
in indirektnim kontaktom,<br />
• boleznim, ki jih prenašajo žuželke, ter<br />
• kako se zaščititi s cepljenjem oz. z zdravili<br />
• in podobno.<br />
Najboljši nasvet nikakor ni seznam “kaj narediti<br />
in česa ne smemo”, temveč natančna, razumljiva<br />
in izčrpna informacija ter navodila,<br />
kako se lahko izognemo tveganjem – potnik pa<br />
naj sam odloči, koliko hoče oz. mora vedeti.<br />
Ostati zdrav na potovanju ne sme biti odvisno<br />
od tega, ali ima potnik srečo, da najde prave informacije,<br />
ali ne. Zdravje je prepomembno, da<br />
bi ga lahko prepustili naključju, zato smo na Zavodu<br />
za zdravstveno varstvo Ljubljana zasnovali<br />
akcijo Zdravi na pot + nazaj.<br />
Nekaj pogostej{ih bolezni na potovanjih<br />
v manj razvite predele sveta<br />
Driska je eden najpogostejših zdravstvenih<br />
problemov na potovanju, saj prizadene več kot<br />
polovico potnikov. Povzročitelji so različni – od<br />
virusov in bakterij do parazitov. Okužimo se lahko<br />
z oporečno vodo in hrano. Driskam se večino-<br />
58 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 59
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
V nekaterih tropskih področjih potnike ogrožata<br />
rumena mrzlica in malarija. Proti rumeni<br />
mrzlici uspešno cepimo; cepljenje je po mednarodnih<br />
pravilih ob potovanju na področja, kjer se<br />
bolezen pojavlja, obvezno.<br />
Proti malariji se zaščitimo z ustreznimi zdravili<br />
in s preprečevanjem pikov komarjev (repelenti,<br />
zaščitne mreže), ki bolezen prenašajo.<br />
Ambulanta za potnike<br />
Potnik se mora zavedati, da je njegovo zdravje<br />
med bivanjem v neki državi v glavnem odvisno<br />
od njega samega. Zato mora dobiti jasne, izčrpne<br />
in natančne informacije, ki so v skladu z najnovejšimi<br />
priporočili medicinske stroke. Ambulanta<br />
za potnike je namenjena posvetu o zdravstveni<br />
zaščiti za določeno potovanje. Pri tem se s potnikom<br />
pogovorimo o zanj najustreznejši zdravstveni<br />
zaščiti, in sicer glede na destinacijo (podroben<br />
načrt poti), namen (turistično potovanje, poslovna<br />
pot, popotništvo, romanje, odprava, športno<br />
udejstvovanje, alpinizem), način potovanja (letalo,<br />
ladja, osebni avto, motor, treking) in trajanje<br />
potovanja. Potnikom svetujemo zaščito s cepljenjem<br />
pred potovanjem, zaščito z določenimi<br />
zdravili med samim potovanjem, informiramo<br />
jih o boleznih na področju, kamor potujejo, damo<br />
jim napotke za varno vedenje med samim potovanjem<br />
ter seveda nasvet, kako ravnati, če se pojavi<br />
bolezen med potovanjem oziroma po njem.<br />
Zelo pomembno je, da ima potnik pripravljen<br />
podroben načrt poti, ki ga v ambulanti pregledamo<br />
in mu tako čim optimalneje svetujemo glede<br />
zdravstvene zaščite. Glede na starost potnika, njegovo<br />
trenutno zdravstveno stanje, morebitne kronične<br />
bolezni, alergije in druga stanja, predhodno<br />
opravljena cepljenja ter že pridobljene izkušnje s<br />
potovanj se dogovorimo za ustrezno zaščito z<br />
zdravili (malarija) in opravimo dogovorjena cepljenja<br />
(proti hepatitisu A, B oz. A + B, rumeni<br />
mrzlici, tifusu, meningokoknemu meningitisu, tetanusu<br />
…). Potniki po potrebi dobijo tudi nasvete<br />
za potovanje z letalom, za križarjenja, za bivanje<br />
na višji nadmorski višini, glede potovanj nosečnic<br />
in otrok, glede uživanja varne hrane in pijače, dogovorimo<br />
pa se tudi o vsebini potovalne lekarne.<br />
Ambulanta za potnike na zzv Ljubljana pokriva<br />
veliko področje zdravstvene regije Ljubljana<br />
(600.000 prebivalcev), deluje v dopoldanskem<br />
času od ponedeljka do petka, v torek tudi popoldne.<br />
Podroben urnik ambulante in cenik je objavljen<br />
na spletni strani Zavoda za zdravstveno<br />
varstvo Ljubljana, www.zzv-lj.si in na portalu<br />
www.zdravinapot.net. Potniki pa imajo že nekaj<br />
časa na voljo tudi mobilno telefonsko številko, na<br />
katero se lahko obrnejo po nasvet.<br />
Na telefonski številki 031 630 888, ki jo<br />
oglašujemo pod sloganom Ko ne veš, vprašaj<br />
za nasvet, vam strokovnjaka potovalne medicine<br />
svetujeta ob torkih in četrtkih med 16. in<br />
18. uro. <br />
ma lahko izognemo z upoštevanjem strogih pravil<br />
glede uživanja hrane in pijač.<br />
Prek okužene hrane in vode se prenaša tudi<br />
hepatitis A. Na svetu letno prijavijo okoli 1,5 milijona<br />
primerov hepatitisa A, resnična pojavnost<br />
bolezni pa je lahko tudi od tri- do desetkrat višja.<br />
Ker se potniki včasih težko dosledno držijo navodil<br />
glede prehranjevanja na poti, je najučinkovitejši<br />
način varovanja pred okužbo preventivno<br />
cepljenje.<br />
Grožnja je za potnike tudi hepatitis B, ki se<br />
prenaša z okuženimi telesnimi tekočinami, s<br />
spolnimi stiki, vbodi … in pomeni drugo najpogostejšo<br />
bolezen, proti kateri se je mogoče preventivno<br />
cepiti. Novejša cepiva omogočajo hkratno<br />
zaščito proti hepatitisu A in B. V nekaterih<br />
evropskih državah je kar do 50 % vseh prijavljenih<br />
primerov hepatitisa A in hepatitisa B pridobljenega<br />
na potovanjih.<br />
60 NA©A LEKARNA
PREUDARNO ZA ZDRAVJE<br />
Preverjeno in u~inkovito<br />
proti bole~ini<br />
V <strong>lekarna</strong>h nam je na voljo vedno več<br />
zdravil, ki uspešno premagujejo bolezni,<br />
vendar o dolgoročnih tveganjih, ki jih<br />
prinašajo, ne moremo vedeti vsega.<br />
Če se obdržijo, potem so tudi zanesljiva.<br />
Med slednje spada tudi aspirin, verjetno<br />
najbolj raziskovan in preverjen med<br />
analgetiki, saj teče že 111. leto uporabe in<br />
preučevanja. Za znanstvenike je očitno še<br />
vedno zanimiv, saj vsako leto o njem izide<br />
več kot 3000 strokovnih člankov.<br />
A<br />
spirinovo predhodnico,<br />
salicilno kislino, so poznala<br />
`e stara ljudstva<br />
pred ve~ kot 4000 leti.<br />
Pridobivala so jo iz vrbinega lubja,<br />
saj je bila znana kot u~inkovito<br />
zdravilo proti bole~inam. Imela pa<br />
je neprijeten okus, zato je kemik<br />
Felix Hoffman iskal nadomestno<br />
zdravilo za svojega revmati~nega<br />
o~eta. Desetega avgusta 1897 je<br />
acetiliral salicilno kislino in nastal<br />
je aspirin. ^eprav je zdravilo delovalo<br />
proti glavnim znakom vnetja,<br />
je njegov mehanizem {ele leta<br />
1971 pojasnil sir John R. Vane, ki<br />
je pozneje prejel tudi Nobelovo<br />
nagrado za medicino. Razkril je,<br />
da acetilsalicilna kislina (ASK) zavira<br />
sintezo prostaglandinov, ki so<br />
del bole~inskega sistema. Tako je<br />
bil aspirinov protibole~inski mehanizem<br />
delovanja razkrit {ele pred<br />
36 leti, ~eprav njegovo izjemno<br />
u~inkovitost poznamo `e tiso~letja.<br />
Med ne`elenimi u~inki zdravljenja z<br />
aspirinom so tudi `elod~ne te`ave,<br />
vendar so tudi te izjemno redke.<br />
Nedavne raziskave govorijo v prid<br />
dejstvu, da je varnost analgetikov<br />
med sabo primerljiva in nobena<br />
u~inkovina ni “varnej{a” od druge.<br />
Poleg tega ima nizkoodmerni<br />
aspirin gastrorezistentno oblogo,<br />
ki {~iti `elodec pred kislino, oblike<br />
aspirina s pufrom (aspirin migran,<br />
aspirin plus C in aspirin direkt) pa<br />
pomembno zmanj{ajo dra`enje<br />
(Na fotografiji) Felix Hoffmann, nem{ki kemik,<br />
ki je leta 1899 po naklju~ju odkril formulo, ki<br />
je vodila v patentiranje Aspirina<br />
`elod~ne sluznice. Aspirin v teh oblikah<br />
je tako varno protibole~insko<br />
zdravilo v samozdravljenju, z malo<br />
ne`elenimi u~inki in znanim mehanizmom<br />
delovanja.<br />
Aspirin pa ne zdravi samo bole~in.<br />
Pred komaj dvema letoma je dr. Derek<br />
W. Gilroy iz Centra za klini~no<br />
farmakologijo in terapijo iz Londona<br />
odkril dotlej nepoznan mehanizem<br />
delovanja aspirina, s katerim je<br />
pojasnil, kako acetilsalicilna kislina<br />
zavira vnetje. Znano je bilo, da<br />
aspirin zavira tvorbo prostaglandinov,<br />
vendar pa tvori tudi lipoksine,<br />
ki zavirajo vnetje in dvigajo raven<br />
du{ikovega oksida v krvi. Pri akutnih<br />
vnetjih namre~ du{ikov oksid uravnava<br />
prihod belih krvni~k na mesto<br />
vnetja ali po{kodbe. Posledi~no se<br />
zmanj{ajo tudi vsi neprijetni simptomi<br />
vnetja: vro~ina, pordelost, oteklina<br />
in bole~ina.<br />
Ob dveh razkritih mehanizmih delovanja<br />
pa ostajajo nesporni tudi<br />
preostali u~inki aspirina. Ker zni`uje<br />
tudi povi{ano telesno temperaturo,<br />
je aspirin ob `e omenjenih u~inkih<br />
ustrezen tudi za zdravljenje znakov<br />
gripe in prehlada. Za to zdravljenje je<br />
posebej primerna oblika aspirin plus<br />
C z dodatkom vitamina C, ki pomaga<br />
k zvi{evanju odpornosti telesa.<br />
Že desetletja aspirin kot zelo u~inkovito<br />
zdravilo poznajo tudi bolniki<br />
s povi{anim tveganjem za sr~no-<br />
`ilne dogodke, kot sta mo`ganska<br />
kap in miokardni infarkt. In nove<br />
raziskave s podro~ja sr~no-`ilne preventive<br />
ka`ejo tako na primarno kot<br />
sekundarno visoko u~inkovitost v<br />
prepre~evanju sr~no-`ilnih dogodkov.<br />
Aspirin se uspe{no uporablja tudi pri<br />
osteoartrozi in revmatoidnem artritisu,<br />
pred kratkim pa so odkrili tudi,<br />
da naj bi njegova uporaba zmanj{ala<br />
mo`nosti za razvoj in vnovi~en razvoj<br />
raka na debelem ~revesu.<br />
Aspirin jemlje na milijone ljudi po<br />
vsem svetu brez {kodljivih posledic<br />
`e mnogo let. Za raziskovalce je {e<br />
zmeraj zanimiv, saj prina{a vedno<br />
nova odkritja in dognanja. Je analgetik<br />
z dokazanim mehanizmom in<br />
je hkrati u~inkovit in varen analgetik<br />
v samozdravljenju, zato ga bomo na<br />
policah {e dolgo sre~evali. <br />
oglasno sporo~ilo<br />
62 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 63
SANJSKA KOLUMNA<br />
Take posebne za tiste ta posebne<br />
Zdi se mi, da vsako leto pride prezgodaj.<br />
Jaz še kar podaljšujem poletje – ignoriram rokavice<br />
v omari in gole veje pred oknom, s knjigo<br />
na kolenih z balkona mežikam soncu, poslušam<br />
cd s poletno kompilacijo in se ob koncih tedna<br />
potikam ob morju, da bi ujela vonj po <strong>soli</strong> –<br />
ampak on se ne da in me vedno leto preseneti.<br />
Veseli december, že sredi novembra.<br />
Najprej potiho, malce hinavsko, z nekaj srebrnimi<br />
oblačilci v izložbah in rdečimi pentljami na<br />
katalogih, potem pa kar naenkrat: Last Christmas<br />
po radiu, girlande plastičnega zelenja na<br />
fasadah, nebo iz lučk nad mestnimi ulicami,<br />
gneča v trgovinah in veselo prerivanje mimo belih<br />
hišic ob Ljubljanici. Sprva se upiram, češ da je<br />
preveč in prekmalu in takooo kičasto, ampak konec<br />
koncev me praznično vzdušje vedno premami.<br />
Predrami pa šele nekaj tednov pozneje, po<br />
navadi tik pred božičem: darila! Občudujem ljudi,<br />
med njimi mojo mami, ki darila pridno (i)zbirajo<br />
skozi vse leto in jih hranijo nekje na dnu<br />
omar do prve primerne priložnosti. Meni to preprosto<br />
ne uspe, in potem tik pred zdajci brezglavo<br />
dirjam po izropanih trgovinah in seveda ne<br />
najdem ničesar pravega ... saj niti nimam časa zares<br />
iskat. Je namreč tako, da daril preprosto ne<br />
morem hraniti pri sebi; kadar zagledam kaj tapravega,<br />
to kupim in potem je čisto nujno, da obdarovanec<br />
zadevo kar najhitreje dobi. In v veliki<br />
večini gre za knjige.<br />
Tudi mnoge raziskave ugotavljajo, da ljudje<br />
knjige vse pogosteje kupujemo za druge, saj se<br />
malokdaj izkažejo za neprimerno darilo: izbira je<br />
velika – tudi za tiste, ki nam niso ravno blizu,<br />
bomo v spodobni knjigarni gotovo kaj našli –,<br />
niso ne vem kako drage in so lepe na pogled. Tisti<br />
zelo praktični bi k temu dodali še, da jih je od<br />
vseh mogočih daril najlaže zaviti, poleg tega pa<br />
knjigo lahko, tudi če smo jo že prebrali, pa nam<br />
ni bila preveč pri srcu, preprosto opremimo z<br />
novo pentljo in podarimo naprej.<br />
Priznam, da sem knjigo kot zasilni izhod kdaj<br />
pa kdaj uporabila tudi sama, a vedno z nemalo<br />
slabe vesti. Ob tem sem se namreč spomnila na<br />
množico steklenic, ki jih je moj oče dobival za<br />
vsakovrstne praznike in jih nato hranil v omari v<br />
dnevni sobi, dokler se ni zlomila polica, potem<br />
pa so se preselile v klet; po drugi strani pa na zavoje<br />
v celofan zavitih knjig, ki jih je babica bogve<br />
zakaj nekoč kupila, pa so nedotaknjene ležale za<br />
njenimi omarami nekaj desetletij, dokler jih nisem<br />
odkrila jaz, knjižni molj v družini. Usoda,<br />
nevredna knjige. Zato po novem podarjam le še<br />
take ‘posebne’ knjige tistim ‘posebnim’ ljudem.<br />
Na primer moji Ani, s katero si knjige za najrazličnejše<br />
slavnostne in vsakdanje priložnosti podarjava<br />
že od srednje šole. Ne vem, katera je začela,<br />
ampak šlo je nekako takole: ona meni monografijo<br />
Helmuta Newtona … jaz njej fotoikone<br />
… ona meni knjigo fotografij levih bokov … jaz<br />
njej horoskope za vsakdanjo rabo … jaz njej Cunninghamove<br />
Ure – preden sem jih prebrala do<br />
polovice, sem vedela, da jih preprosto mora imeti<br />
– … ona meni Knjigo urokov, s pripisom, naj<br />
mi pride prav, če se bom kdaj odločila slediti čarovnici<br />
v sebi. Vmes so med nama romali še album<br />
Patetico (s pripisom “… preberi besedila!”),<br />
naredi-si-sam priročnik za oblikovanje (po navdihu<br />
iz Londona, da bova nekoč odprli svoj studio)<br />
… pa brezštevilne, za dan ali dva posojene<br />
knjige. Pri takem podarjanju knjig uživam; ko<br />
odkriješ knjigo, ki je nekomu pisana na kožo, besede<br />
ali fotografije, ki povedo tisto, česar sam ne<br />
znaš niti na dolgo opisati, temo, ki bo v tistem<br />
pravem trenutku zadela naravnost v črno. Le da<br />
take knjige ne najdeš vedno, sploh ne sredi decembrske<br />
gneče in nikakor ne, če jo iščeš. Zato se<br />
najina darila ne menijo preveč za številke na koledarju<br />
in po navadi počakajo, da se praznična<br />
mrzlica umiri. Obdarovanje take vrste mi je všeč<br />
tudi zato, ker po malem nostalgično spominja na<br />
tiste čase, ko smo po radiu lovili in na kasete posneli<br />
tiste ‘posebne’ skladbe in jih podarjali simpatijam<br />
ali posojali najboljšim prijateljicam za<br />
počitnice na morju. Na prvi pogled preprosto, ne<br />
dosti vredno darilo, ki ga večina po navadi niti<br />
dobro ne razume, obdarovancu pa pomeni več<br />
kot marsikatera dražja in uporabnejša stvar. In<br />
tako uresniči namen in poslanstvo darila: zbliževanje<br />
in razveseljevanje tistih, ki jih <strong>imamo</strong> radi.<br />
V začetku decembra smo na založbi Sanje<br />
pripravili nov katalog naših izdaj z osveženim<br />
seznamom pravkar izdanih in prihajajočih knjig.<br />
Upam in želim si, da bo tudi z njegovo pomočjo<br />
kdo našel tiste ‘posebne’ knjige, da razveseli koga<br />
‘posebnega’ v svojem življenju. Čeprav sama še<br />
vedno zaupam predvsem vonju, otipu in stiku s<br />
knjigo, ki ga lahko doživiš samo v knjigarni.<br />
Lahko pa se odločite za podarjanje starih, podarjenih<br />
knjig – takih na primer, s katerimi nimate<br />
kaj početi in bodo tako znova dobile upanje,<br />
da najdejo koga, ki jih bo z veseljem bral in<br />
vedno znova jemal s police. Pri tem le pazite, da<br />
ne boste poleg pomečkane pentlje in nemarno<br />
zapognjenih robov spregledali tudi posvetila, namenjenega<br />
posebej vam. Če ga preberete, si boste<br />
morda še premislili … <br />
Lepe praznike!<br />
Nika Logar<br />
q vodja projektov na založbi Sanje<br />
in programska direktorica Festivala Sanje<br />
64 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 65
PORTRET FARMACEVTA<br />
“<br />
Sreča je, če jo<br />
lahko daješ.<br />
”Marjana Semič Penič, mag. farm.<br />
Lekarna Zreče<br />
Fotogra≥ja Žiga Koritnik<br />
66 NA©A LEKARNA
V GIBANJU<br />
Drsanje je najuniverzalnejši zimski šport. Primeren je za<br />
vsako starost in vsako vreme. Ni se treba ozirati na to, ali<br />
bo zapadlo <strong>dovolj</strong> snega, ali bodo <strong>dovolj</strong> nizke temperature<br />
… Če je zunaj zelo mrzlo, se lahko odločimo za drsanje<br />
na zamrznjenih ribnikih ali jezerih, vendar je to seveda<br />
lahko zelo nevarno, če so temperature previsoke. Takrat<br />
nam še vedno ostanejo dvorane in umetna drsališča sredi<br />
mest, ki nam polepšajo praznični čas.<br />
REKREATIVNO<br />
DRSANJE<br />
Mojca Lipi~, Univerzitetna [portna zveza Maribor/Zdrava Zabava<br />
Drsanje je eden najcenejših zimskih<br />
športov, saj so drsalke vse, kar potrebujemo.<br />
Drsanje je zelo podobno<br />
rolanju, saj so bile drsalke osnova<br />
za rolerje. Strokovnjaki za drsanje so ugotovili,<br />
da se tisti, ki znajo rolati, lažje naučijo drsati, saj<br />
že obvladajo ravnotežje. Drsanje je zagotovo<br />
šport vseh generacij. Na drsalke lahko postavimo<br />
otroke, prav tako pa ni preveč naporno niti za<br />
starejše, saj si sami uravnavajo intenzivnost tega<br />
športa. Poleg naravnih drsališč so vse pogostejša<br />
tudi umetna, mobilna drsališča, ki nas kar sredi<br />
mest vabijo na ledeno površino in ustvarjajo pravljično<br />
vzdušje. Še posebej zdaj, ko so božičnonovoletni<br />
prazniki že zelo blizu!<br />
O začetkih drsanja je znanega kar veliko. Prve<br />
znane drsalke, ki so jih odkrili na dnu nekega<br />
švicarskega jezera, izvirajo iz leta 3000 pr. n. št.<br />
Narejene so bile iz nožne kosti velike živali, skozi<br />
katero je bila na obeh straneh narejena luknja,<br />
skoznjo pa potegnjena usnjena vrv, s katero so<br />
kost pritrdili na čevelj. Pred več kot 1200 leti pa<br />
so na današnjem Švedskem Vikingi uporabljali<br />
drsalke kot prevozno sredstvo. Ob njihovih dolgih<br />
in mrzlih zimah je bilo to kar nekako razumljivo.<br />
Pozneje je drsanje preraslo v zabavo, v 18.<br />
stoletju pa je postalo mednarodni šport. Prvo<br />
znano umetno drsališče je bilo zgrajeno leta 1876<br />
v Londonu in se je imenovalo Glaciarium.<br />
Danes so ugodni vplivi drsanja dobro znani,<br />
zato se z njim ukvarja velika množica ljudi. Drsanje<br />
je primerno za ljudi vseh starosti – od trenutka,<br />
ko otrok naredi prve korake, pa do pozne<br />
starosti, dokler nam fizična sposobnost to dopušča.<br />
Drsanje dobro vpliva na srce in krvnožilni<br />
sistem, vendar moramo z rezultati počakati,<br />
saj se pokažejo šele pri daljšem treningu in<br />
hitrejšem tempu. Pri drsanju krepimo mišice<br />
nog in zadnjice. Poraba kalorij je 270 pri zabavi<br />
na ledu, 330 pri hitrejšem drsanju in 410 kalorij<br />
na uro pri res hitrem tempu.<br />
Kar se same opreme tiče, je ni kaj veliko.<br />
Osnovni pogoj za drsanje so drsalke, pri katerih<br />
je razlika med moškim in ženskim modelom pri<br />
rekreativnem drsanju predvsem v barvi in trdoti,<br />
seveda pa je pomembna tudi sama kakovost.<br />
Moške drsalke so po navadi trdnejše in temnejše<br />
barve, ženske pa so mehkejše in bele barve. Za<br />
učenje drsanja strokovnjaki priporočajo usnjen<br />
čevelj, ki nam bo nudil zadostno oporo v gležnju.<br />
Ker se drsalke prilagodijo obliki naše noge, naj bi<br />
jih nosil samo en uporabnik. Otroške drsalke do<br />
številke 35 so večinoma nastavljive, vendar mora-<br />
68 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 69
V GIBANJU<br />
mo paziti, da niso previsoke. Seveda pa <strong>imamo</strong><br />
na tržišču že nešteto modelov plastičnih drsalk,<br />
ki so na prvi vtis sicer zelo udobne in trdne, vendar<br />
nikakor niso prožne. Tistim, ki bi se želeli z<br />
drsanjem ukvarjati intenzivneje, priporočamo<br />
polprofesionalne ali profesionalne drsalke.<br />
Drsanje je zimski šport, zato so potrebna topla<br />
oblačila. Predvsem ne smemo pozabiti na rokavice,<br />
ki nas ščitijo pred poškodbami; te lahko<br />
nastanejo ob padcu na led, lahko pa se ob padcu<br />
poškodujete tudi na drsalki drugih drsalcev. Za<br />
mlajše drsalce je priporočljiva čelada, nič pa ni<br />
narobe, če jo uporabljajo tudi odrasli drsalci, saj<br />
zaščite ni nikoli preveč! Treba je paziti tudi na<br />
noge in kolena, zato drsanje v krilu ni priporočljivo.<br />
Raje posezite po nepremočljivih hlačah ali kombinezonih.<br />
Zdaj pa še napotki za uspešen začetek drsalne<br />
sezone. Najprej se prepričajte, ali so vaše drsalke<br />
potrebne brušenja, saj je to priporočljivo enkrat<br />
ali dvakrat na sezono. Drsalke so primerne samo<br />
za hojo po gumirani poti, ki nas pelje od klopce<br />
do drsališča in za drsanje po drsališču, nikakor<br />
pa naj ne bi z njimi hodili po betonu. Ko nehate<br />
drsati, je treba drsalke dobro obrisati z mehko<br />
krpo, da se na njih ne začne nabirati rja.<br />
Dvoran za drsanje nam v Sloveniji vsekakor<br />
ne manjka, tako da bo izbira, kam na drsanje, kar<br />
težka. Med najboljše ledene dvorane spadajo dvorana<br />
na Bledu, v Ljubljani in Mariboru. V zimskem<br />
času bodo v mnogih mestih postavili tudi<br />
tako imenovana mobilna drsališča, s katerimi<br />
vsako leto sredi mestnih jeder pričarajo romantično<br />
vzdušje. Romantično vzdušje pa lahko doživite<br />
tudi na naravnih drsališčih, kot so zamrznjena<br />
jezera, ribniki ter stoječe vode. Med njimi<br />
je v Sloveniji verjetno najbolj znano Blejsko jezero.<br />
Vendar pa moramo biti pri drsanju na naravnih<br />
drsališčih zelo previdni in se vedno znova<br />
prepričati o debelini ledu, da ne bi prišlo do nepotrebnih<br />
nesreč. <br />
70 NA©A LEKARNA
ZA MIZO<br />
Med pijačami<br />
najkoristnejše,<br />
med zdravili<br />
najokusnejše<br />
in med hrano<br />
najprijetnejše<br />
je vino.<br />
Plutarh<br />
Kozarec vina<br />
naj koristi<br />
ali vsaj ne škodi<br />
Peter Kap◊, dr. med., specialist interne medicine<br />
Hipokrat (460–377 pr. n. št.), grški<br />
zdravnik in utemeljitelj znanstvene<br />
medicine, je rekel o vinu: “Vino je lahko<br />
za človeka čudovito in primerno,<br />
s predpostavko, da ga pri dobrem in<br />
slabem zdravju uživamo preudarno in<br />
zmerno ter da ga uskladimo<br />
s posameznikom.” Hipokrat je bolnikom<br />
priporočal zmerno prehrano in zelo je<br />
cenil diete z vinom, pri čemer je rekel:<br />
“Pri zdravljenju bolnika z vinom je<br />
potrebno paziti na dvoje: naj koristi<br />
ali vsaj naj ne škodi.”<br />
72 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 73
ZA MIZO<br />
Koliko ~asa je alkohol v krvi?<br />
V povpre~ju se 0,15 grama alkohola na<br />
kilogram krvi pri odraslem mo{kem<br />
razgrajuje eno uro. ^e ste imeli opolno~i<br />
2 grama alkohola na kilogram krvi, boste<br />
ob sedmi uri zjutraj na poti v službo imeli<br />
{e vedno 1 gram na kilogram,<br />
v dopoldanskem ~asu pa {e zmeraj<br />
nad 0,5 grama!<br />
V Sloveniji kot vinorodni deželi imata pridelava<br />
in uživanje vina dolgo tradicijo, ustekleničeno<br />
bogastvo vinske trte pa ima tako koristne lastnosti<br />
kot pasti. Zaradi stoletne uporabe vina<br />
imajo različna priporočila o njegovih koristih v<br />
zdravilne namene med ljudmi še danes “uporabno”<br />
vrednost. Danes nekateri zdravniki priporočajo<br />
vino, celo v okvirih uradne medicine, npr.<br />
pri nekaterih boleznih srca in ožilja (koronarna<br />
bolezen, periferna okluzivna arterijska bolezen),<br />
pri zmanjšanem teku in slabi prebavi oziroma<br />
zmanjšanem izločanju želodčnega soka, slabokrvnosti,<br />
povišanih maščobah oziroma za zviševanje<br />
varovalnega hdl-holesterola v krvi in zniževanje<br />
škodljivega ldl-holesterola, kot sredstvo<br />
za uničevanje bakterij pri pitju higiensko sumljive<br />
vode, kot odlično sredstvo proti staranju ter<br />
sredstvo proti nastanku krvnih strdkov.<br />
Zaradi zmanjšanja delovanja centra v podaljšani<br />
hrbtenjači, ki uravnava obtok in porazdelitev<br />
krvi v telesu, pride pod vplivom vina do perifernega<br />
širjenja žil, kar daje občutek telesne to-<br />
V<br />
Sloveniji je po podatkih nekaj manj<br />
kot 25.000 hektarjev vinogradov. V<br />
register predelovalcev grozdja in<br />
vina je vpisanih dobrih 16.000 hektarjev.<br />
Vino se prideluje v 14 vinorodnih okoliših,<br />
ki so združeni v tri vinorodne dežele. Pridelek<br />
vina je okrog 800.000 do milijon hektolitrov letno.<br />
V vsakem od vinorodnih okolišev je najmanj<br />
ena večja klet, ki odkupuje grozdje, registriranih<br />
pridelovalcev vina, ki svoje vino tudi stekleničijo,<br />
pa je že več kot tisoč.<br />
V Sloveniji gojimo prek 50 sort vinske trte Vitis<br />
vinifera; prevladujejo bele sorte. Vinogradi<br />
ležijo na strmih legah, kar pomeni po eni strani<br />
izrazito drago pridelavo, po drugi strani pa to<br />
omogoča kakovosten pridelek grozdja. Delež kakovostnega<br />
vina zato zavzema kar 60 % pridelave.<br />
74 NA©A LEKARNA NA©A LEKARNA 75
ZA MIZO<br />
se pojavijo utrujenost, slabo počutje, znojenje,<br />
lahko pa pride celo do nezavesti. Zmerno pitje<br />
vina ob jedi pa vseh navedenih škodljivih učinkov<br />
nima.<br />
Še vedno obstajajo dileme, koliko je vino tudi<br />
zdravilo. Modrost je v zmernosti. Kozarec dobrega<br />
vina dnevno po jedi ali med jedjo bo<br />
večini ljudi prav gotovo prinesel določeno korist<br />
za zdravje ali vsaj dobro počutje. <br />
plote. Vino povečuje izgubo telesne toplote,<br />
zato ga ne smemo užiti pred izhodom na hud<br />
mraz. Za bližajoče se vesele večere naj ne bo odveč<br />
opozorilo, da lahko čezmeren odmerek vina<br />
v zelo hudem mrazu privede do podhlajenosti telesa<br />
(hipotermije) – pijan človek se lahko po izhodu<br />
na hud mraz zgrudi.<br />
Popivanje na prazen želodec lahko pospeši<br />
nastanek ciroze jeter, čeprav gre za “kulturno pitje”.<br />
Lahko je tudi drugače škodljivo. Alkoholni<br />
zadah, ki je lahko očiten tudi po popitem kozarcu<br />
vina na prazen želodec, lahko pri ljudeh izzove<br />
misel, da gre za hudo pijanost. Raven alkohola v<br />
krvi se dvigne precej hitreje in višje, če popijemo<br />
vino na prazen želodec, kot če ga popijemo po<br />
jedi. Boljše je, da vino popijemo v več manjših požirkih<br />
v daljšem časovnem obdobju. Zmerna količina<br />
vina, popitega med obrokom hrane, ne učinkuje<br />
vidno v primerjavi z enako količino vina, ki<br />
ga popijemo kot aperitiv na prazen želodec.<br />
Smrtnost pri koronarni srčni bolezni zniža<br />
zmerno uživanje vina. Dobrobit zmernega uživanja<br />
vina je predvidena zaradi njegovega antioksidantnega<br />
delovanja. Obstaja možnost, da vino, ki<br />
je bogato s polifenoli, zviša antioksidantno moč.<br />
Zmerno uživanje vina naj bi pospešilo vsaj začasen<br />
dvig antioksidativne obrambe v krvi.<br />
Delovanje vina pri sladkornem bolniku.<br />
Znižana koncentracija sladkorja po zaužitju vina<br />
(npr. cvička) na prazen želodec lahko pri sladkornem<br />
bolniku povzroči hipoglikemijo. Če je človek<br />
dalj časa brez hrane, se zaloge ogljikovih hidratov<br />
(glikogena) v jetrih in mišicah povsem izčrpajo.<br />
Popito vino na prazen želodec zavre procese<br />
glukoneogeneze, s pomočjo katere se iz<br />
aminokislin tvori življenjsko pomemben sladkor<br />
glukoza. Padec krvne glukoze zaradi zavrte glukoneogeneze<br />
v jetrih je lahko za človeka smrtno<br />
nevaren. Druga vina, zlasti sladka, vsebujejo tudi<br />
sladkor, zato jih sladkorni bolnik (diabetik) ne<br />
sme piti. Padec krvnega sladkorja lahko nastane<br />
tudi tedaj, če pijemo močna sladka vina na prazen<br />
želodec. Sladkor v krvi povzroči izločanje inzulina,<br />
alkohol v krvi pa ta proces še pospeši. Inzulin<br />
lahko tako močno zniža krvni sladkor, da<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
<br />
76 NA©A LEKARNA
NAGRADNA IGRA<br />
BRALCI PI©EJO<br />
SUDOKU<br />
I I L N N 1<br />
Pripravila Martina Brank<br />
Navodila:<br />
Vstavite ~rke<br />
N I B O L E ^ I N<br />
v prazna polja tako, da bodo v vsakem<br />
kvadrantu, v vsaki vrstici in v vsakem<br />
stolpcu vse na{tete ~rke. ^rke iz<br />
o{tevil~enih polj 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8<br />
prepi{ite, da dobite geslo.<br />
Geslo po{ljite na dopisnici<br />
ali po e-po{ti do 4. januarja 2008<br />
na naslov: Entrapharm, d.o.o.,<br />
Pot k sejmi{~u 30, 1000 Ljubljana<br />
urednistvo≤nasa-<strong>lekarna</strong>.si<br />
Žrebanje nagrad bo 7. januarja<br />
v prostorih podjetja Entrapharm.<br />
Nagrajenci bodo prejeli nagrade<br />
podjetja Sanofarm d.o.o. iz Kopra.<br />
Re{itev Sudoku uganke iz {estnajste<br />
{tevilke je LEK NE PA PREHLAD.<br />
V uredni{tvo je prispelo 774<br />
pravilnih re{itev. Iz`rebanci<br />
nagradne igre so: Jelka Lahajnar<br />
iz Kopra, Majda Bla`ek iz Slovenj<br />
Gradca in Lucija Logar iz Ilirske<br />
Bistrice. Nagrajenci bodo prejeli<br />
prakti~ne nagrade podjetja Lek, ~lan<br />
skupine Sandoz.<br />
^estitamo!<br />
E N<br />
B » I E N<br />
5<br />
L<br />
I<br />
N I B O L E » I N<br />
E 4<br />
I I N 8<br />
L N N I<br />
I N 3<br />
I E 6<br />
O » N<br />
N<br />
I<br />
Geslo:<br />
D<br />
1<br />
2 3 4<br />
D<br />
5 6<br />
7 8<br />
7<br />
L B<br />
2<br />
Spo{tovani!<br />
Sem zvesta bralka revije Na{a <strong>lekarna</strong>. Zasledila sem,<br />
da se je sredi oktobra za~elo novo globalno leto boja<br />
proti bole~ini pri `enskah. Ženska bole~ina so tudi<br />
menstruacijski kr~i. V va{i reviji te teme {e nisem<br />
zasledila, pri ginekologu pa po mojem mnenju ne dobim<br />
zadosti informacij o razli~nih doma~ih pripravkih, kot so<br />
na primer ~aji. Verjamem, da ni treba vedno jemati<br />
zdravil proti bole~inam in da si lahko pomagamo tudi na<br />
naravnej{i na~in.<br />
Lep pozdrav! Margareta<br />
Spo{tovana ga. Margareta,<br />
tudi o menstruacijski bole~ini bomo zagotovo pisali v eni<br />
od naslednjih {tevilk. Priporo~amo vam, da se o svojih<br />
bole~inah in njihovem bla`enju kljub vsemu pogovorite s<br />
svojim zdravnikom ali farmacevtom. Danes obstaja<br />
vrsta na~inov za bla`enje bole~ine, zato ni treba, da bi<br />
vam kvarila va{ vsakdan ali menstrualno obdobje.<br />
Uredni{tvo<br />
NOVOLETNO DARILO<br />
LABORATORIJEV VICHY<br />
Podarite svoji koži<br />
še več nege in zdravja!<br />
Praznični december je čas za praznovanja in<br />
obdarovanja, zato ob tej priložnosti Laboratoriji<br />
Vichy podarjajo vaši koži še več nege in zdravja. V<br />
<strong>lekarna</strong>h po Sloveniji bodo od meseca decembra<br />
2007 na voljo privlačne novoletne krogle v katerih<br />
kupci poleg izbrane dnevne nege prejmejo<br />
brezplačne komplementarne mini izdelke za<br />
dodatno nego in zdravje kože. Cena novoletnega<br />
darila je enaka običajni ceni izdelka oziroma<br />
izbrane dnevne nege.<br />
Po{kodbe, udarnine, otekline in zvini?<br />
Pri preobremenitvah mi{ic<br />
lahko hitro pride do po{kodb<br />
mi{i~nih vlaken (mikrotravme), kar<br />
ob~utimo kot bole~ino, hkrati pa je<br />
vidna oteklina in znaki vnetja. Pri<br />
udarninah opa`amo po{kodbe v<br />
podko`ju, zlasti zaradi mehanskega<br />
delovanja. V takem tkivu popokajo<br />
kapilare, podplutba in oteklina sta<br />
{e izrazitej{i, po{kodovano mesto<br />
pa ob dotiku mo~no boli.<br />
NO DOL TRAUMGEL vsebuje<br />
izvle~ek divjega kostanja (escin),<br />
ki pomaga pri reabsorpciji oteklin<br />
in hematomov, arnika in hudi~ev<br />
krempelj pa delujeta dodatno<br />
protivnetno in protibole~insko.<br />
Vsebnost mentola dodatno hladi.<br />
Primerno tudi za {portnike!<br />
oglasno sporoËilo<br />
Spo{tovani,<br />
pred kratkim sem v lekarni na{la va{o revijo. Nad njo<br />
sem navdu{ena in `al mi je, da je nisem poznala `e prej.<br />
Še posebej bi rada pohvalila prispevek o boleznih<br />
{~itnice, saj sem bila pred leti operirana zaradi raka<br />
{~itnice. Danes se po~utim dobro. Sem tudi ~lanica<br />
Metulj~ice, kjer se zdru`ujemo ljudje z boleznijo {~itnic.<br />
Podpora ~lanov in njihove izku{nje pri premagovanju<br />
bolezni so mi bile v veliko pomo~, ko sem bila v najve~ji<br />
stiski v svojem `ivljenju, in so mi {e zdaj.<br />
Lep pozdrav iz Maribora, Nada<br />
Laboratoriji Vichy so pripravili privlačna novoletna darila<br />
za različne tipe in starosti kože, da v prazničnem času<br />
obdarijo zveste kupce ter na policah lekarn ponudijo privlačna<br />
in obenem zelo koristna novoletna darila. Poleg<br />
nakupa izbran nege za obraz Vichy podarja tri brezplačne<br />
mini izdelke. Na primer ob ob nakupu dnevne nege<br />
MYOKINE kupci brezplačno prejmejo naslednje mini izdelke:<br />
Myokine nego za področje okoli oči (3 ml), Solution<br />
micellaire (30 ml) in Lipometric (30 ml)<br />
Laboratoriji Vichy se že od samega začetka<br />
posvečaju razvoju izdelkov za zdravje in lepoto<br />
kože, zato je praznični čas pravi čas,<br />
da praznujete z Laboratoriji Vichy in zdravo<br />
kožo!<br />
78 NA©A LEKARNA
MESE»NI MOÆNAR<br />
Od<br />
decembra<br />
spet nekaj<br />
novih<br />
zdravil na<br />
listi<br />
Z Zavoda za zdravstveno zavarovanje<br />
Slovenije so sporočili, da je upravni<br />
odbor sprejel predlog nove, jesenske<br />
liste zdravil (na katerega mora dati<br />
soglasje še ministrica za zdravje)<br />
in predlog dopolnjenega seznama<br />
medsebojno zamenljivih zdravil<br />
z najvišjo priznano vrednostjo.<br />
Tako bo zdravilom z 11 povsem<br />
novimi zdravilnimi učinkovinami<br />
ter dvema zdraviloma z novima<br />
kombinacijama od 11. 12. 2007 dalje<br />
omogočeno predpisovanje na recept<br />
v breme obveznega in dopolnilnega<br />
zdravstvenega zavarovanja.<br />
Nova razvrstitev zdravil na liste bo<br />
omogočila predpisovanje na recept<br />
v breme obveznega (ozz) in dopolnilnega<br />
(prostovoljnega) zdravstvenega<br />
zavarovanja (pzz)* naslednjim novim zdravilnim<br />
učinkovinam oz. zdravilom:<br />
• za zdravljenje izjemno redkih dednih<br />
presnovnih bolezni so namenjena: cisteamin<br />
(cystagon) za nefropatsko cistinozo,<br />
kargluminska kislina (carbaglu) za hiperamonemijo<br />
in cink (wilzin) za Wilsonovo<br />
bolezen;<br />
• predvsem otrokom je namenjeno novo<br />
antiepileptično zdravilo okskarbazepin<br />
(karbox);<br />
• bolnikom na dializi z zapleti je namenjeno<br />
zdravilo lantanov karbonat (fosrenol);<br />
• ivabradin (procoralan) je zdravilo za<br />
zdravljenje angine pektoris;<br />
• med hormoni sta dva hormonska kontraceptiva<br />
nove generacije drospirenon/etinilestradiol<br />
(yasminelle in yarina) ter testosteron<br />
(nebido) za bolnike s pomanjkanjem<br />
testosterona;<br />
• darunavir (prezista) omogoča uspešnejše<br />
zdravljenje odpornih oblik okužbe s hiv;<br />
• etambutol (etambutol) je sicer staro<br />
zdravilo za zdravljenje tuberkuloze, ki pa<br />
je znova dostopno na slovenskem trgu;<br />
• na področju onkologije je razvrščena<br />
zoledronska kislina (zometa), zdravilo<br />
za bolnike s kostnimi razsevki nekaterih<br />
tumorjev.<br />
Poleg novih zdravil bo nova razvrstitev zdravil<br />
na liste uvedla tudi nove indikacije za že razvrščena<br />
zdravila, in sicer ima sunitinib (sutent),<br />
ki se uporablja za zdravljenje tumorja ledvic,<br />
novo indikacijo – zdravljenje redkega gastrointestinalnega<br />
stromalnega tumorja v trebušni votlini.<br />
Adalimumab (humira), ki se uporablja za<br />
zdravljenje bolnikov z revmatoidnim artritisom,<br />
ima novo indikacijo – hudo aktivno obliko Crohnove<br />
bolezni (to je kronična vnetna bolezen črevesa).<br />
Bolnikom z nevropatsko bolečino je namenjena<br />
nova možnost zdravljenja s pregabalinom<br />
(lyrica). Prav tako je predlagana razširitev omejitve<br />
predpisovanja za klopidogrel (plavix, zyllt)<br />
za bolnike po akutnem koronarnem sindromu.<br />
Hkrati z novo razvrstitvijo zdravil na liste se<br />
uvaja tudi dopolnjen seznam medsebojno zamenljivih<br />
zdravil z najvišjo priznano vrednostjo. Gre<br />
za seznam že razvrščenih zdravil, ki imajo po več<br />
paralel (vsebujejo isto zdravilno učinkovino, prodajajo<br />
pa jih različni proizvajalci pod različnimi<br />
blagovnimi znamkami), opredeljenih kot medsebojno<br />
zamenljive, zato jih sme v lekarni farmacevt<br />
tudi medsebojno zamenjati. Vsaki skupini<br />
medsebojno zamenljivih učinkovin zzzs dvakrat<br />
letno določi najvišjo priznano vrednost; če proizvajalec<br />
ponuja zdravilo po ceni, ki je višja od te<br />
vrednosti, mora zavarovanec za zdravilo doplačati.<br />
Novi seznam po novem vsebuje 55 zdravilnih<br />
učinkovin oziroma 385 zdravil z lastniškim imenom.<br />
Tako kot pri predhodnih seznamih bo tudi<br />
na jesenskem seznamu v vsaki skupini medsebojno<br />
zamenljivih zdravil vsaj eno zdravilo, ki ne bo<br />
presegalo najvišje priznane vrednosti in zato zanj<br />
zavarovani osebi ne bo treba doplačati razlike<br />
med ceno zdravila in najvišjo priznano vrednostjo,<br />
ki jo krije obvezno in dopolnilno zdravstveno<br />
zavarovanje. <br />
* op. ur: ozz za zdravilo s pozitivne liste krije 75 %<br />
vrednosti, pzz pa njegov 25-odstotni delež.<br />
Za zdravilo z vmesne liste pokrije ozz 25 %<br />
vrednosti, pzz pa preostalih 75 %.<br />
80 NA©A LEKARNA<br />
NA©A LEKARNA 81
NA©A LEKARNA SVETUJE<br />
www.hisa-zdravja.si<br />
Na ogled je nova spletna stran<br />
www.hisa-zdravja.si, kjer boste veliko<br />
izvedeli s podro~ja prehranskih dopolnil<br />
in kozmeti~nih izdelkov na osnovi Aloe<br />
vere.<br />
Eucerin ® Akut balzam za nego ustnic<br />
intenzivno neguje in zmanj{a lu{~enje<br />
ko`e, ubla`i ob~utek napetosti in<br />
u~inek pa traja do 12 ur. Ker vsebuje<br />
dodatek sorbitol, {e posebej varuje<br />
nosno sluznico. Va{ nos bo znova<br />
zadihal!<br />
Inteligenca narave<br />
Edinstvena in uravnote`ena sestava<br />
Ekolostruma podarja neprecenljive<br />
koristi. 100-odstotni naravni kolostrum<br />
doma~ih krav je najbogatej{i vir<br />
protiteles, rastnih faktorjev, vitaminov,<br />
mineralov in aminokislin. Ekolostrum<br />
aktivira naravno odpornost organizma in<br />
hkrati umirja preaktiven imunski sistem,<br />
ki je vzrok {tevilnim alergijam. Izbolj{uje<br />
prebavo, pospe{uje metabolizem in<br />
uravnava raven sladkorja v krvi.<br />
[portnikom pove~uje telesno vzdr`ljivost<br />
in mi◊i~no maso ter pripomore k hitrej{i<br />
regeneraciji po{kodovanih tkiv. Izbolj{uje<br />
razpolo`enje in lahko upo~asni proces<br />
staranja.<br />
Za topel in mehak poljub<br />
Ste vedeli, da ustnice dnevno naredijo<br />
kar 15.000 gibov? Delajo, ko govorimo,<br />
jemo, se poljubljamo. Zato jim zlasti zdaj,<br />
v zimskem ~asu privo{~ite posebno<br />
nego, saj je ko`a ustnic zelo ob~utljiva,<br />
ker nima lastnega za{~itnega sistema.<br />
skelenje ko`e. Ne vsebuje di{av, barvil in<br />
konzervansov. Eucerin ® Akut balzam za<br />
nego ustnic ko`a dobro prena{a, celo pri<br />
atopijskem dermatitisu, ekcemu zaradi<br />
lizanja ustnic in izsu{enosti ustnic zaradi<br />
terapije (npr. zaradi zdravljenja aken).<br />
V klini~ni raziskavi je pribli`no 90 %<br />
testiranih oseb potrdilo izbolj{anje<br />
stanja ko`e ustnic in obmo~ja okrog njih.<br />
Vdihni – izdihni!<br />
Skoraj vsi se vsaj enkrat letno<br />
spopadamo s prehladom, ki ga<br />
spremljata zama{en nos ter pove~an<br />
izcedek iz nosu. Pred pogostimi napadi<br />
prehladov se lahko zavarujemo<br />
z upo{tevanjem preprostih nasvetov,<br />
tako da poskrbimo za kakovosten<br />
spanec, pazimo na pravilno in<br />
uravnote`eno prehrano, se rekreiramo in<br />
ne nazadnje poskrbimo za redno higieno<br />
rok, {e posebej ko pridemo v stik s<br />
prehlajenimi osebami. ^e pa nas kljub<br />
temu napade prehlad, si lahko<br />
pomagamo z Olynthom. Zdravilna<br />
u~inkovina v zdravilu Olynth ciljno deluje<br />
na nosno sluznico. Oteklina nosne<br />
sluznice se zmanj{a, nos se znova o~isti,<br />
hkrati pa se normalizira zve~ano<br />
izlo~anje sluzi. Olynth za~ne delovati<br />
hitro, v petih do desetih minutah, njegov<br />
Vas boli koleno?<br />
Voltaren Emulgel pomaga!<br />
Zaradi bole~in v kolenu najpogosteje<br />
trpijo {portniki. Prevelike in ponavljajo~e<br />
se obremenitve kolena lahko povzro~ijo<br />
vnetje kit in njihovih ovojnic. Najbolj<br />
poznano zdravilo v obliki mazila je<br />
Voltaren Emulgel. Njegova zdravilna<br />
u~inkovina (diklofenak) prodre globoko<br />
v tkivo in tako zmanj{uje oteklino in<br />
bole~ino, hkrati pa pove~a gibljivost<br />
sklepa.<br />
Abeceda zdravja<br />
Tablete Unicap so prehransko dopolnilo,<br />
ki vsebuje 11 vitaminov in 9 mineralov v<br />
uravnote`eni formuli za pokrivanje<br />
osnovnih (Unicap M) ali pove~anih<br />
(Unicap T) potreb organizma. Primerne<br />
so za vse odrasle in otroke nad 14 let, {e<br />
posebej priporo~ljive pa so za bolne,<br />
starej{e, {portnike, nose~nice,<br />
vegetarijance, kadilce in nose~nice. Za<br />
nasvet o jemanju vitaminov in mineralov<br />
vpra{ajte ob promocijah izdelka Unicap<br />
v izbranih <strong>lekarna</strong>h po Sloveniji (seznam<br />
lekarn najdete na prvih straneh revije v<br />
rubriki Makroskop).<br />
Izbor pripravljamo v uredniπtvu.<br />
Drage bralke in bralci,<br />
želimo vam vse najlepše v prihajajočem letu 2008,<br />
predvsem pa veliko osebne sreče in zdravja.<br />
Uredništvo revije Naša <strong>lekarna</strong><br />
82 NA©A LEKARNA