Gradim slovenski jezik 5 - rešitve delovnega zvezka

5
te
Dragica Kapko
Nana Cajhen
Nevenka Drusany
Martina Križaj Ortar
Marja Bešter Turk
Gradim
slovenski
imam,
jezik
Rešitve − Delovni zvezek

Gradim slovenski jezik 5
2 Večina vprašanih je odgovorila, da ...
1.
2.
3.
Stopnja priljubljenosti Kaj so učenci najraje delali? Število učencev
1. Brali knjige. 32
2. Družili se. 27
3. Igrali nogomet ali odbojko. 18
4. Gledali televizijo. 16
5. Pomagali staršem. 13
6. Drugo. 11
7. Igrali računalniške igrice. 10
Stopnja Naslov knjige Število učencev
1. Nikec 49
2. Lukec in njegov škorec 47
3. Drejček in trije Marsovčki 47
4. Čarovnice 41
5. Kekec 32
6. Snežna kraljica 28
7. Urške so brez napak 25
8. Butalci 16
9. Nebotičniki, sedite 10
10. Jurček 0
b
2 4 6 8 10 12 14 16 18 20 22 24 26 28 30 32 34 36 38 40 42 44 46 48 50 52 54 56 58 60 62 64
NIKEC
DREJČEK IN
TRIJE MARSOVČKI
DRUGO
4. bralo knjige, sposodilo v javni knjižnici, kupili starši, Nikec, Drejček in trije Marsovčki, Lukec in njegov
škorec, Nikec, Drejček in trije Marsovčki
6. knjižničarka, prijateljica, kraljica, čarovnica, prodajalka, sorodnica, sodelavka, anketiranka, sošolka
7. Lukec, Jurček, Urška, Drejček, Franček, Nikec, Polonca, Marsovček
8. zimski, umazan, vojna, prvi, bolan, sovraštvo
9. raje, najraje, najljubša
3 Vse najboljše! — Iskrene čestitke!
2
1. Npr. Spoštovana gospa učiteljica!
Dragi Peter!
Spoštovana gospa knjižničarka!
Ljuba babica!
2. b, d
Spoštovana gospa ravnateljica! Spoštovani gospod zobozdravnik!
3. Z imenom.
Z imenom in priimkom.
Enako kot babici tudi drugim sorodnikom, prijateljem ...; enako kot šolskemu zdravniku pa osebam,
ki jih ne poznam dobro ali s katerimi nisem v enakovrednem razmerju.

Gradim slovenski jezik 5
4. Vam, te, Vaša, vama, Vaš
Na oba načina.
5. 3, 4, 2, 1
6. božične, novo; dnevom; novo; dan; božič, novem letu; velikonočni
4 Prišlo je pismo
1. Razmišljaš/premišljuješ; deklica/dekle
2. ž, ž, ž/d; ž, ž, g; ž, ž, b
5 Živijo, oči! — Dober dan, gospod Kocijan!
1.
NEURADNI
POGOVOR
URADNI
POGOVOR
Na začetku pogovora se sogovorca pozdravita. x x
Rečeta si npr. “Živijo!”
x
Pozdravi tisti, ki vstopi v prostor. x x
Tisti, ki vstopa, lahko reče tudi: “Smem vstopiti?”
x
Sogovorca se drug drugemu predstavita z imenom in priimkom.
x
Sogovorca se vikata.
x
Sogovorca se gledata v oči. x x
Sogovorca si med pogovarjanjem ne segata v besedo. x x
Na koncu pogovora si rečeta npr.: “Adijo.”
x
2. Npr. oče, na svidenje, matematika/učiteljica matematike; dober dan, učiteljica slovenščine, hitro
3. prijazen, prepočasi, slabo; natančno, len/poreden, nevljuden
4. učiteljica, razredničarka, mama, sestra, Andreja; učenka, sošolka, hči, Simona
5. branje, računanje, znanje, ocenjevanje; pisanje, razumevanje, preverjanje, poslušanje
6. Juretov, učiteljeva, Lukovi, Matejeve; Blažev, učiteljičina, Matičeva, Matejino
7. boljše, vestnejših, živahnejši, slabše, težje
8. spregledal, pregledal, zagledal, pogledal
9. 3, 4, 2, 1
10. Postojna, 20. 12. 2007
Spoštovana gospa Sonja Miklavčič!
Prosim Vas, da se čim prej oglasite na dopoldanskih govorilnih urah, da bi se pogovorili o ravnanju
Vašega sina Mateja.
Ravnokar se namreč izvedela, da so Matej, Jan in Rok pred šolo metali petarde. Ena od njih je v oko
zadela Matejevega sošolca Primoža ter ga tako poškodovala, da je moral oditi na pregled k očesnemu
zdravniku.
Lepo Vas pozdravljam.
Mojca Kovač
6 Spet se je zgodilo nekaj novega
1. začeti, pobuda, pisatelj/pisec/tvorec besedila; nedovoljen, ata/..., naključno
2. konec, omahljiv, tiho, manj, umreti, najnižji, zjutraj, goljufiv, krivičen, osoren, malomaren, neumen,
sebičen
3. predsednica, avtorica, pisateljica, profesorica, pevka, osnovnošolka, tekačica, tekmica, sotekmovalka,
športnica, udeleženka, kegljačica, bralka, pesnica, avtorica, doktorica, prijateljica, reprezentantka
4. tak, ki je vsako leto; tak, ki je celo leto; tak ki dela dobra dela; tak, ki ljubi človeka;
to, da si rojen; to, da priznaš; to da pomagaš; to, da sodeluješ
5. ga., g.
6. današnjem; prijatelj; tekmovanj; vprašanj; sodelovanju, tekmovanjih; priljubljeni, pisatelj
3

Gradim slovenski jezik 5
7. k, s, k; h, s, s; h, k, z
8. FRANCE , BARBARA, META , MAJA, LJOBA, SLAVKO , TONE , STANKO , TANJA, JURE ,
ANDREJA , LEOPOLD
Na prvem mestu mora biti ime in nato priimek.
Ne.
Barbara Gregorič, Slavko Pregl, Tone Partljič, Tanja Jaklič, Jure Košir
Andreja, Barbara, France, Jure, Leopold, Ljoba, Maja, Meta, Slavko, Stanko, Tanja, Tone
Bevk, Gregorič, Grosman, Jaklič, Jenče, Košir, Kotnik, Novak, Partljič, Pregl, Razlag, Suhodolčan
9. 3. 12. 1800.
Odvetnik.
Poezije.
8. 2. 1849 v Kranju.
V Kranju.
10. Vrbljan, Vrbljanka
7 Katja pripoveduje
1. so letele, so se prilepile na strop, smo bile presenečene, mojster
2.
3. Npr. kuhamo: meso, zelenjavo, juho ...; pečemo: krompir, ribe, meso ...; pražimo: čebulo, sladkor ...;
cvremo: jajca, piščance, krofe ...; dušimo: riž, zelje, meso ...
4. stric, teta; nečak, nečakinja, bratranec, sestrična;
5. žena, sin, dedek, teta, nečakinja, tast; mama, sestra, vnukinja, bratranec, svakinja, zet
6. sladkorja; glasbo; gladko, redko; težko; nizko; sladkarije; sladkosnedka
8 Brez načrta ni ne hiše ne besedila
1. 1, 5, 2, 3, 6, 9, 7, 10, 8, 4
2. Z, U, U, Z, U, Z, U, Z, Z
9 Besedilo potuje od ust do ust
4
2. Ne. To je opis divjega petelina.
Divji petelin
Odstavek O čem govori? Kaj o tem pove?
1. O velikosti in teži. Velik je 90 cm, čez krila meri 140 cm, tehta 5 kg.
2. O zunanjosti oz. delih
telesa.
Na črni glavi so rjave oči, rdeča roža, kratek in zakrivljen
rumen kljun in črna pernata brada. Prsi in vrat so modri in
zeleni, trebuh je črn z belimi progami. Na nogah, pokritih s
perjem, so kremplji. S kratkimi perutmi leti počasi in ne daleč.
Rep je košat in črn z belimi lisami.
3. O življenjskem prostoru. Živi v velikih in mirnih mešanih ter iglastih gozdovih. Podnevi
je na tleh, ponoči pa na drevesu.
4. O prehranjevanju. Hrani se s popki, semeni, plodovi, travo, mlado praprotjo, iglicami
smrek in borovcev, žuželkami, črvi in polži.
5. O razmnoževanju. Spomladi v mraku poje in pleše pred kurami. Parjenje traja 3
do 4 tedne.

Gradim slovenski jezik 5
6. O mladičih. Samica znese 6 do 12 jajc. Po 4 tednih se izvalijo piščanci.
7. O sovražnikih. Nevarni so mu lisica, lovci in ljudje, ki izsekujejo gozd. Spada
med ogrožene vrste ptic.
6. domači, bel, raven, šibek/slaboten, hitro, blizu, ozek, nemiren/živahen, skromen/reven, višji, ponoči,
nizek, pozno, zahod, zvečer
7. nižji, najnižji; večji, največji; težji, najtežji; krajši, najkrajši; močnejši, najmočnejši
8. Markova športna disciplina je maraton. Z njim se ukvarja poklicno. Pri njem je zelo uspešen.
Marko veliko vadi. Treningi mu vzamejo veliko časa. Kljub temu ga lahko velikokrat srečamo v družbi
prijateljev.
9. Ko je bil Marko še otrok, je bil zelo živahen.
Ker nikoli ni miroval, je spominjal na delovanje srca.
Po nesreči so mu zdravniki povedali, da ne bo več hodil.
Odločil se je, da se ne bo vdal v usodo.
Najprej se je ukvarjal z vožnjo na kratke proge, nato pa je prešel na dolge.
Leta 2000 je bil s štirimi sotekmovalci v Avstraliji, vendar je le on tekmoval v maratonu.
Ali te zanima, kolikšno hitrost lahko doseže športnik z invalidskim vozičkom?
10. nepazljivosti, Življenje, ljubiteljsko, naključni, spremlja
11. K, d; d; d; d
10 Med poukom, pred poukom, po pouku
1. Npr. Medtem ko sem igral nogomet, sta me doma čakala bratranca Jože in Pavel. Medtem ko sem se
sprehajala po mestu, se je ulilo kot iz škafa.
Medtem ko mi je zobozdravnik vrtal po zobu, sem razmišljal o zdravi hrani.
Medtem ko se je oče pogovarjal z učiteljico, je nekaj zabobnelo.
Medtem ko je bila mama v službi, smo ji doma pripravljali presenečenje.
Medtem ko so dekleta pekla palačinke, je pozvonilo.
2. Izdelal sem miselni vzorec, potem sem napisal doživljajski spis.
Skakalec je počakal na znak svojega trenerja, potem se je spustil po skakalnici.
3. Npr. Ko sem se naučil brati, sem se vpisal v šolsko knjižnico.
Ko boš znala angleško, boš lahko prebrala knjigo v angleščini.
Ko je zapadel prvi letošnji sneg, sem se ga zelo razveselil.
Ko se bodo začele počitnice, bomo odšli na morje.
Ko pade temperatura pod ničlo, nastanejo kristalčki ledu.
Ko sem pogledala skozi kukalo, sem pred vrati zagledala strica Žaneta.
11 Ker ponoči ne spim, spadam med sove
1. zveri, rastlinojedce, prežvekovalce, kolobarnike, mehkužce
Zakaj spada lisica med zveri?
Zakaj spada srna med rastlinojedce?
Zakaj spada krava med prežvekovalce?
Zakaj spada deževnik med kolobarnike?
Zakaj spada polž med mehkužce?
2. Simon in Matjaž sta zamudila zadnjo vlečnico, ker zato sta se peš napotila v dolino.
Po treh urah gaženja sta omagala, zato ker je bilo preveč snega.
Ponoči na srečo ni bilo zelo mrzlo, ker zato nista huje zbolela.
3. Ano je zeblo, zato je oblekla jopico.
Postovke imajo močna krila, zato lahko mirujejo v zraku.
Planinski orel lovi plen podnevi, zato spada med ujede.
4. Ker je Ano zeblo, je oblekla je jopico.
Ker imajo postovke močna krila, lahko mirujejo v zraku.
Ker planinski orel lovi plen podnevi, spada med ujede.
5. Zakaj, Čemu, Čemu, Zakaj, Čemu, Zakaj
6. Zakaj ti je mama kupila nova sončna očala? Ker mi je nekdo vzel stara.
Čemu ti je mama kupila nova očala? Da bi bil čim bolje zaščiten pred sončnimi žarki.
5

Gradim slovenski jezik 5
7.
Čemu je voznik ustavil avto? Da bi preprečil nesrečo.
Zakaj je voznik ustavil avto? Ker se je na cesto usulo kamenje.
VPRAŠALNICA BESEDA
• za vzrok zakaj ker
• za cilj oz. namen čemu da bi
12 Simon, že spet imaš odtrgan jezik!
1. Npr. Na pisalni mizi imam lučko.
svetilka
sladoled
regratov cvet
b
2. Da. Inštrument.
Enega.
Predmete.
Enopomenke.
3. Živali.
Zebra ima dva pomena, žirafa pa enega.
večpomenka, enopomenka
13 Ko govorimo in ko pišemo ...
1. Prva beseda ima širok o, druga pa ozki o.
2. Besedi imata različen izgovor (v besedi med je v prvi povedi ozki e, v drugi pa široki e; v besedi pet je
v prvi povedi ozki e, v drugi pa široki) in tudi pomen.
3. trizložna; enozložna; osemzložna; ničzložna
4. pozimi, zato jeseni, zalogo hrane ter si, za gnezdo in shrambo za zalogo;
ima na glavi, uhlje s čopki, in zobe glodače: je dolg, kot telo in košat
5.
Lahko delimo
Ne smemo deliti npr.
Italija Ita-li-ja I-talija
Amerika Ame-ri-ka A-merika
Okolica oko-li-ca o-kolica
Umazanija uma-za-ni-ja u-mazanija
Irena Ire-na I-rena
Elizabeta Eli-za-be-ta E-lizabeta
6. slove-nščina sloven-ščina/slovenš-čina
mlado-stnik mladost-nik
zna-nka znan-ka
na-jstnik najst-nik/najs-tnik
o-ko
šot-or šo-tor
zv-ezda zve-zda/zvez-da
7. zad-nja, ohra-njali, po-vršja/površ-ja
6

Gradim slovenski jezik 5
14 Pri | va | ko in li | tu | pan
1. cvet, steblo, listi, korenika
2. korenika dolg, tanek, močno razvejan
steblo pokončen, štirioglat, visok do 1,5 m
listi
srčast, dolg, z ostro nazobčanimi robovi
cvet
majhen, iz štirih cvetnih listov
dolga, tanka in močno razvejana
pokončno, štirioglata in visoko do 1,5 m
srčasti, dolgi, z ostro nazobčanimi robovi
majhen, iz štirih cvetnih listov
3. c
4.
DRUŽINA
- koprivovke
UPORABNOST
- zdravilo,
- jed
KOPRIVA
RASTIŠČE
- ob poteh, jarkih, živih
mejah, po robovih poti
in gozdov
DELI RASTLINE
- korenika
- steblo
- listi
- cvet
ČAS CVETENJA
- od junija do septembra
5. O šmarnici.
4, 1, 8, 3, 6, 2, 5, 7, 9
Šmarnica ima podzemno koreniko, steblo, suličasta lista in bele cvetove. Spomladi iz korenike poženejo
steblo in dva lista suličaste oblike. Steblo je visoko od 10 do 20 cm; na vrhu stebla se razvije grozd
iz majhnih belih cvetov. Cvetovi so povešeni kot zvončki in močno dišijo. Iz njih se razvijejo rdeči
plodovi. Šmarnica cveti maja in junija. Raste v gozdu, ponekod tudi v senčnih vrtovih in skalnjakih.
Je strupena. Spada v družino lilijevk.
6.
ŠMARNICA VELIKA KOPRIVA
Raste ob ograjah, zidovih, živi meji, poteh, jarkih.
x
Steblo je visoko največ 20 cm.
x
Plodovi so svetlo zeleni.
x
Cvetovi močno dišijo.
x
Ima dva lista.
x
Na steblu in listih so žgalni laski.
x
Je strupena.
x
Uporabljamo jo za prehrano.
x
7. čebulica trajen
steblo pokončen, okrogel, visok do 30 cm
listi
zelen ali modrikast, suličast
cvet
zvonast ali lijast, pokončen, raznih barv
Čebulica je trajna.
Steblo je pokončno, okroglo in visoko do 30 cm.
Listi so zeleni ali modrikasti, suličasti.
Cvet je zvonast ali lijast, pokončen in raznih barv.
9. del rastline – pravokoten kos papirja
podzemeljski del rastline – krepek človek
zarodek list ali cveta – okrogla brazgotina sredi trebuha
manjšalnica od zvonec – rastlina
rastlina – manjšalnica od trobenta
Večpomenke.
7

Gradim slovenski jezik 5
15 Kdo ali kaj je to?
1. Npr. hči, teta, papagaj, ciklama, riba
stol, miza, ležalnik, šotor, knjiga
2. mladost starost
zdravje bolezen
natančnost površnost
nežnost grobost
noč, zima, sovraštvo, krivica, mir
c
3. krt, škodljivec, žival, krtinami, svetu, dejavnosti, kupčkov, travnik, krta, vetrnico, voščilnico, krtino,
krt, ropotanja, petja, žvižganja
16 Oprostite, katerega spola ste?
1.
SAMOSTALNIKI
moškega spola ptič, polh, čmrlj
ženskega spola ptica, mravlja, veverica, kost, breskev, ljubezen, sol, dobrota, velikost, obrv
srednjega spola jagnje, dekle, mesto, jabolko, pisanje, vreme, leto, prijateljstvo, uho, lice
2. megla, dete, avto, Anči, pismo, sedlo, Jaka, dan
3. moškega, ženskega, moškega, ženskega; moškega, ženskega, moškega, zemljo; moškega, ženskega,
znoj, cesto
17 Eden, dva ali več?
1. tri; ednino, množino, dvojine
2.
EDNINA DVOJINA MNOŽINA
mesto mesti mesta
otrok otroka otroci
pes psa psi
cvet cvetova cvetovi
oče očeta očetje
zob zoba zobje
človek človeka ljudje
ime imeni imena
dekle dekleti dekleta
3. so, je, je, so, so, so, so
4. dve jabolki, pravljici, sestri, minuti, vrbi
5. sončnica, lepoti; ime, cvetovi, soncem
SAMOSTALNIK SPOL ŠTEVILO
sončnica ženski ednina
lepoti ženski ednina
ime srednji ednina
cvetovi moški množina
soncem srednji ednina
8

Gradim slovenski jezik 5
18 Povsod je lepo — doma je najlepše
1. 4, 7, 9, 5, 3, 1, 8, 6, 10, 2
2. Ljubljančan, Mariborčan, Pirančan, Jeseničan, Brezovčan; Celjan, Bovčan, Cerkničan, Ribničan,
Novomeščan
4.
ŠTEVILO SAMOSTALNIKI
ednina Brezovica, središče, železnici, poljedelstvo, živinoreja, krompir, koruzo, pšenice
dvojina
množina podjetij, trgovin, podjetij, dejavnostmi, zemljišča, polja, travniki, kmetje, buče,
sončnice, tleh
5. b
Ker besedilo govori o kraju.
6. Piran, Piranskega, Tartinijevem, Tartiniju, Moštre, Jurija, Pirančanov, slovenske, italijanske,
slovenščino, italijanščino
20 Dan za dnem od jutra do večera
2. delovni dan, delovni čevlji, delovna obleka, delovni postopek, delovni načrt, delovna miza, delavne
roke, delavne učenke, delovni čas, delovno mesto
4. 6 S šolskim avtobusom se pripelje domov.
13 Pred spanjem gleda televizijo ali bere.
1 Ob 6.30 vstane.
4 Peš ali s šolskim avtobusom odide v šolo.
5 Je pri pouku.
15 Gre spat.
10 Dela domače naloge in se uči.
8 Ob 14.30 ima kosilo.
9 Pospravi mizo in kuhinjo.
7 Pripravi mizo za kosilo.
11 Pomaga staršem v hlevu.
14 Umije se, obleče in odide posteljo.
12 Večerja.
2 Nakrmi živali.
3 Ob 7.00 zajtrkuje.
5. Tam mora biti ob osmih.
Tam si je najprej izbral solato.
Tja do včasih odpelje mama.
Tedaj imajo kosilo.
6. dveh morskih prašičkov, zbiranjem znamk, končanem pouku, pisanja domačih nalog, starim staršem,
otroki
7. 5., 10, 2, 7., 40, 20
8. vstane, Vsak, vremenska, vreme, Vzemite, Vsi, vskočil, Včasih, vsem, vratih
9. in, potem, potem, potem, in
10. Ko, potem, in, Medtem ko, in
11. V množini.
b
21 Velikanski in hitri valovi
1. Stalaktit je viseči kapnik, saj raste s stropa proti tlom.
Stalagmit je stoječi kapnik, saj raste s tal proti stropu.
2. Postojnska jama, Planinska jama, Škocjanske jame, Taborska jama, Divaška jama, Huda luknja,
Jama Pekel ...
3. toploto, vodo, 100, izhlapevati, vodne hlape, Vodni hlapi, ohlajajo, oblaki, pretežki, dežne kaplje,
snežinke, toče
9

Gradim slovenski jezik 5
4. č
5. 3, 4, 1, 2
7. podzemnih kraških jamah, nepropustno plastjo, veliko količino raztopljenega apnenca, različnih oblik,
stare stebre, prozorne zavese, tanke piščali, devetih velikih trdnih plošč, drsenju dveh plošč, morjem,
odprtem morju
8. samo
Potres so čutili samo v višjih nadstropjih.
9. raztopljen, kapljica, izhlapeti, zemeljski, podtalnica, ponekod, kapljati, sestavljen
10. Potres, škodo, vasi, hiš, prebivalci, strehe, glavo, Reševalci, psi, ponesrečencev
SAMOSTALNIKI SPOL ŠTEVILO KAJ POIMENUJEJO?
Potres moški ednina pojem
škodo ženski ednina pojem
vasi ženski ednina pojem
hiš ženski množina stvar
prebivalci moški množina bitje
strehe ženski ednina stvar
glavo ženski ednina stvar
Reševalci moški množina bitje
psi moški množina bitje
ponesrečencev moški množina bitje
22 Kakšen, kateri, čigav?
1.
samostalniki
sestra, mladost, mladenič, svetloba, zdravje, veseljak
pridevniki
sestrin, mlad, svetel, zdrav, zdravilen, vesel
2. Kakšno telo ima slon? Kakšna ušesa ima slon? Kakšne okle ima slon?
Kateri tekač je počasnejši od slona?
Čigav stric je fotografiral slone?
3. trojanski — s Trojan; mladinski — za mladino; pasja — za psa; teniški — za tenis
4. teptalni, teptalnik; počivalni, počivalnik; hladilni, hladilnik; obračalni, obračalnik
pridevniki, samostalnike
5. ležalni stol, stol za ležanje; sesalni stroj, stroj za sesanje; zamrzovalni stroj, stroj za zamrzovanje;
brusilni stroj, stroj za brušenje; varilni stroj, stroj za varjenje; mešalni stroj, stroj za mešanje
6. bombažne, Alenkine, prekratke, hladnih, vročih, afriških, azijskih, sestrinega, čist, plastični
VRSTE PRIDEVNIKOV
LASTNOSTNI VRSTNI SVOJILNI
bombažne afriških Alenkine
prekratke azijskih sestrinega
hladnih
vročih
čist
plastični
10

Gradim slovenski jezik 5
23 Zakaj je Simon zaljubljen, Mojca
pa zaljubljena?
1. tuje, polomljeno, rdeče, vroče, poškodovano
2.
SPOL EDNINA DVOJINA MNOŽINA
pridevnik samostalnik pridevnik samostalnik pridevnik samostalnik
moški hiter vlak hitra vlaka hitri vlaki
ženski hitra raketa hitri raketi hitre raketi
srednji hitro letalo hitri letali hitra letala
3. nevidne vodne, drobne vodne, ledene, ledena, odprtem, visoki, obalna, Zemeljska, velikih trdnih,
hladnih vročih, nizkimi, novi
4. tuji črki, slovenski imeni, Tjašini sošolki, slovenski mesti, slovenski reki
24 Je sploh mogoče biti boljši od najboljšega?
1. hitrejša, najhitrejša; počasnejša, najpočasnejši
dražje, najdražje; cenejše, najcenejša
težji, najtežji; lažji, najlažji
2. težje, večji, težji
3. slajši, bolj kisla, zanimivejša, tišje, globlje, bolj umazane, čistejša
STOPNJE LASTNOSTI
OSNOVNA STOPNJA SREDNJA STOPNJA NAJVIŠJA STOPNJA
sladek slajši najslajši
kisla bolj kisla najbolj kisla
zanimiva zanimivejša najzanimivejša
tiho tišje najtišje
globoko globlje najgloblje
umazane bolj umazane najbolj umazane
čista čistejša najčistejša
25 Dober tek!
1. c, b
2. b, c
3. kislim zeljem, rižem, vanilijevim sladoledom in sirovim zavitkom, toplim metinim čajem
4. golaž, jetrca, riž, postrv, svinjski, lignji, sladoled, palačinke s čokolado
5. goveja, vroča, babičina
Katera? Kakšna? Čigava?
6.
SAMOSTALNIKI
PRIDEVNIKI
beseda spol število beseda vrsta
goveji golaž golaž moški ednina goveji vrstni
špinačna juha juha ženski ednina špinačna vrstni
dunajski zrezek zrezek moški ednina dunajski vrstni
ocvrt piščanec piščanec moški ednina ocvrt vrstni
kislo zelje zelje srednji ednina kislo vrstni
gosti sok sok moški ednina gosti vrstni
vroč čaj čaj moški ednina vroč lastnostni
sladka smetana smetana ženski ednina sladka vrstni
11

Gradim slovenski jezik 5
vanilijev sladoled sladoled moški ednina vanilijev vrstni
jabolčni zavitek zavitek moški ednina jabolčni vrstni
b
Zaradi raznih vrst jedi.
7. šest, devetindvajset, šestnajstem, peta
8. 65, 1., 100, 16., 65., 1, 33, 100.
26 Nebo ne bo oblačno
1.
2. Nič stopinj Celzija.
c
3. č, b, b
4. a, c, c
5. osrednjo Slovenijo, toplejši, bolj; občutljivi, manjše; kotlinah, megla; nedeljo, ponedeljek, topleje
6. Samostalniki: Evropo — ž., ed.; pritisk — m., ed.; vetrovi — m., mn.; zrak — m., ed.
Pridevniki: srednjo — vrstni, vzhodno — vrstni, visok — lastnostni, zračni — vrstni, severnimi — vrstni,
toplejši — lastnostni, bolj suh — lastnostni
27 Preberi — izberi — glej
1.
NASLOV ODDAJE ZA OTROKE ZAČETEK TRAJANJE
Vetrocvetke 8.30 15 minut
V 80 dneh okoli sveta 8.45 40 minut
Enajsta šola 9.25 45 minut
Poletje v školjki 10.10 75 minut
Anja German, klavir 11.25 30 minut
Živalski razum 13.20 70 minut
Grdi raček Tine 18.35 25 minut
2. Ob 13.00, 19.00 in 22.30.
Ob 19. uri.
Ob 22.30.
3. ...
Z veliko začetnico.
5. Za 15. februar 2007.
Agencija Republike Slovenije za okolje.
Tistim, ki se ukvarjajo z letalstvom.
6.
SAMOSTALNIKI PRIDEVNIKI
BESEDA SPOL ŠTEVILO BESEDA VRSTA
Tedenski izbor izbor moški ednina tedenska vrstni
Kino Kekec Kino moški ednina
Kekec moški ednina
12

Gradim slovenski jezik 5
Poletje v školjki poletje srednji ednina
školjki ženski ednina
Sprehodi v naravo sprehodi moški množina
naravo ženski ednina
Vetrocvetke vetrocvetke ženski množina
Grdi raček Tine raček moški ednina grdi lastnostni
Tine moški ednina
angleška nadaljevanka nadaljevanka ženski ednina angleški vrstni
Pod žgočim soncem soncem srednji ednina žgoč lastnostni
oddaja za mlade
radovedneže
oddaja
radovedneže
ženski
moški
ednina
množina
mlad
lastnostni
28 Kranjska Gora je kraj, ne pa gora
1. Kranjska Gora – kraj na Gorenjskem
Šmarna gora – hrib pri Ljubljani
Črni vrh – hrib v Poljanski dolini
Črni Vrh – kraj nad Idrijo
2. Lesnim Brdom, Slovenskih Konjicah, Šmarje pri Jelšah, Mosta na Soči, Bohinjske Bele, Srednjo vas,
Ivanje selo, Kamniških Alpah, Save Bohinjke, Save Dolinke, Ljubljanske kotline, Škocjanske jame,
Škofja Loka, Črnem Kalu, Vipavski dolini, Vrbi na Gorenjskem
3. Vodnikov trg, Višnja Gora, Črna vas, Slap ob Idrijci, Vipavski Križ, Rimske Toplice, Krakovski gozd,
Pivška jama, Združene države Amerike, Velika Britanija
4. Gorenjska, Koroška, Štajerska, Prekmurje, Dolenjska, Bela krajina, Notranjska, Primorska
Gorenjec, Gorenjka; Notranjec, Notranjka; Dolenjec, Dolenjka; Korošec, Korošica; Štajerec,
Štajerka; Prekmurec, Prekmurka; Belokranjec, Belokranjka
5. Vipavec, Vipavka; Velenjčan, Velenjčanka; Bohinjec, Bohinjka; Tolminec, Tolminka; Metličan
Metličanka; Ljutomerčan, Ljutomerčanka; Škofjeločan, Škofjeločanka; Kranjskogorčan,
Kranjskogorčanka
6. Govorijo nemški, angleški, italijanski, francoski, hrvaški, španski, madžarski jezik.
7. francoski, švicarska, angleška, španski, italijanske, poljski, hrvaška
29 Knjige, filmi, izdelki ... so stvaritve
1. Moj dežnik je lahko balon, Hišica iz kock, Gospodar prstanov, Slovar slovenskega knjižnega jezika,
Veliki splošni leksikon, Otroška enciklopedija, Zemlja, delujoči planet, Najboljša knjiga o katastrofah
2. Tolovaj Mataj, Maček Muri, Grivarjevi otroci, Besede za sladkosnede, Bratovščina Sinjega galeba,
Nebotičniki, sedite, Sreča na vrvici
3. Cvetoča jablana, Otroci v travi, Izplačevanje koscev, Pred lovom
6. Zgodbe iz Amerike; Hudo mravljico, Je živel enkrat en pesjan; Veseli šoli, Druščina iz šestega b,
Dober dan, roman; Kreditni banki Maribor; Moj prijatelj Piki Jakob, Zlata ladja
DN070703
13