PoroÃ„Âilo o medijskih objavah - 12.7.2013 - ZAPS

Poročilo 

medijskih objav 

12.07.2013 

Objave v poročilu: 

Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, 

fax: +386 2 25 040 18, e-mail: press@pressclip.si, www.pressclip.si

KAZALO - zbirni list objav 

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije 

11.7.2013 Radio Koper Stran/Termin: 07:00:00 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Samo Omerzel včeraj obiskal Primorsko 

Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je včeraj obiskal Primorsko. Pozno 

popoldne se je dobro pol drugo uro pogovarjal z vodstvom koprske Luke. 

Avtor: Lado Bandelj 

Rubrika, Oddaja: JUTRANJIK Žanr: DIALOGIZIRAN Naklada: 

Gesla: DPN 

11.7.2013 Radio Velenje Stran/Termin: 14:30:00 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

V Občini Gornji Grad predvideli ureditev prometa skozi središče lokalne skupnosti 

V Občini Gornji Grad so pred časom predvideli ureditev prometa skozi središče lokalne 

skupnosti z obvoznico. No, kako daleč je ta projekt pa odgovarja Stanko Ogradi, župan Občine 

Gornji Grad. 

Avtor: / 

Rubrika, Oddaja: POROČILA 14:30 Žanr: DIALOGIZIRAN Naklada: 

Gesla: 

PGD 

11.7.2013 Primorski dnevnik Stran/Termin: 11 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Projektiranje v tujem okolju je za slehernega arhitekta izziv 

ARHITEKTURA Dimitri Waltritsch zmagal na natečaju v Iranu 

Avtor: Sanela Čoralič 

Rubrika, Oddaja: KULTURA Žanr: POROČILO Naklada: 

Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, ARHITEKTURNI NATEČAJ 

12.7.2013 Delo Stran/Termin: 13 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Za krepitev domišljije 

Nagrajeni Lego Architecture odpira vrata v svet arhitekture 

Avtor: Petra Grujičić 

Rubrika, Oddaja: KULT Žanr: POROČILO Naklada: 59.328,00 

Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT 


Naslov: 

Vsebina: 

Jekleni gozd 

Trinajsti poletni paviljon galerije Serpentine v Londonu 

Avtor: Smilja Stravs 

Rubrika, Oddaja: KULT Žanr: POROČILO Naklada: 59.328,00 



Naslov: 

Vsebina: 

Razstave 

Napovednik dogodkov 

Avtor: 

Rubrika, Oddaja: DELOSKOP Žanr: NAPOVEDNIK Naklada: 59.328,00 

Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT 

1

12.7.2013 Dnevnik Stran/Termin: 5 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Družba BTC se lahko pohvali z Evropsko nagrado za družbeno odgovorno podjetniško prakso 

Program trajnostnega razvoja je v družbi BTC prisoten že dalj časa. 

Avtor: 

Rubrika, Oddaja: / Žanr: POROČILO Naklada: 46.260,00 

Gesla: 

ARHITEKT, ARHITEKTURA 

11.7.2013 Vestnik MS Stran/Termin: 30 SLOVENIJA 

Naslov: Videz domačije odvisen od lokacije in pametne izrabe prostora 

Vsebina: Naj ... domačija 2013 

Avtor: 

Rubrika, Oddaja: SPOROČILA Žanr: POROČILO Naklada: 15.000,00 

Gesla: 


12.7.2013 Gorenjski glas Stran/Termin: 3 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

V Bohinju rušijo črne gradnje 

Na inšpektoratu še dodajajo: »Rušenja potekajo na podlagi zakona o graditvi objektov ter 

prioritetami dela gradbene inšpekcije pri izvršilnih postopkih in ne na podlagi vladne uredbe o 

prostorskih ureditvenih pogojih za sanacijo degradiranega prostora na območju TNP v občini 

Avtor: 

Rubrika, Oddaja: AKTUALNO Žanr: POROČILO Naklada: 22.000,00 

Gesla: 

ZGO 

12.7.2013 Gorenjski glas Stran/Termin: 9 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Ogrožena investicija v terminal? 

Novi nadzorniki Aerodroma Ljubljana naj bi bili, tako kot tudi mali delničarji, proti gradnji 

novega potniškega terminala. 

Avtor: Boštjan Bogataj 

Rubrika, Oddaja: POSLOVNI GLAS Žanr: POROČILO Naklada: 22.000,00 

Gesla: DPN 

12.7.2013 Štajerski tednik Stran/Termin: 8 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Z obvoznico do 30 milijonov evrov prihodkov 

Podrobni občinski prostorski načrt zahodne obvoznice 

Avtor: Mojca Vtič 

Rubrika, Oddaja: PO NAŠIH OBČINAH Žanr: POROČILO Naklada: 12.000,00 

Gesla: OPPN, OPN 

30.6.2013 HIŠE Stran/Termin: 66 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Še se je treba boriti s stereotipi 

Andreja Jug meje sprejela v svojem ateljeju v mansardi na Resljevi cesti v Ljubljani. Mansardni 

prostori imajo že sami po sebi poseben čar podstrešnih skrivnosti. Prostor, napolnjen z 

maketami, risbami in fotografijami, pa ustvarja še dodatno zanimiv ambient. Pravi, da v 

Avtor: Matevž Granda 

Rubrika, Oddaja: ARHITEKTURNI PORTRET Žanr: INTERVJU Naklada: 

Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, ARHITEKTURNI NATEČAJ 

2


Naslov: 

Vsebina: 

UREDITEV STAREGA MESTNEGA JEDRA ŠKOFJE LOKE 

Koncept urejanja odprtih javnih prostorov so avtorji prvonagrajenega projekta zasnovali z 

željo, da bi mesto dobilo enotno podobo. Nove tlake, urbano opremo in krajinsko ureditev so 

ustvarili z zadržanim avtorskim pristopom, v sozvočju s srednjeveško in baročno podobo 

Avtor: 

Rubrika, Oddaja: / Žanr: VEST Naklada: 

Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, KRAJINSKA ARHITEKTURA 


Naslov: 

Vsebina: 

Koncentrirano morje 

Solni spa na solinah kot preskok k bolj subtilni turistični arhitekturi Na Sečoveljskih solinah se 

sol še danes pridobiva na tradicionalen način. Talasoterapevtski center Lepa Vida temelji na 

stranskih proizvodih pridobivanja soli -slanici in solinskemu blatu. V opuščen in degradiran 

Avtor: Janja Brodar 

Rubrika, Oddaja: ARHITEKTURNI IZZIV Žanr: POROČILO Naklada: 



Naslov: 

Vsebina: 

ZNANJE PREPRIČA TUDI NAJBOLJ TRDOVRATNE DVOMLJIVCE 

Iva Smrke je najmlajši »associate« pri biroju Herzog & deMeuron, ena izmed zelo redkih žensk 

na tem položaju. V osmih letih sodelovanja deluje kot vodja in je odgovorna za arhitekturo več 

projektov različnih velikosti, od Brazilije do Japonske in Južne Koreje. 

Avtor: Nina Štrous 




Naslov: 

Vsebina: 

Športna dvorana Kidričevo 

Značilnosti arhitekture Mojce Cregorski sta odprtost in povezovanje. Biro MODULAR, ki ga 

vodi skupaj z arhitektoma Maticem Lašičem in Miho Kajzeljem, ta načela povzema. Kot 

namiguje že ime, je za njihovo ustvarjanje značilno povezovanje s kolegi arhitekti in z ostalim 


Rubrika, Oddaja: / Žanr: INTERVJU Naklada: 

Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, ODGOVORNO DO PROSTORA 


Naslov: 

Vsebina: 

Dve hiši, tri terase 

Skoraj noben projekt se ne začne na čisto praznem listu. Vedno je že nekaj prej. Lahko je to 

oblika parcele, želje naročnika, pogledi v naravo, včasih tudi že obstoječi objekti na lokaciji. Od 

arhitekta je potem odvisno ali to predstavlja oviro ali prednost. 


Rubrika, Oddaja: LEPE HIŠE Žanr: POROČILO Naklada: 



Naslov: 

Vsebina: 

Včasih nam kdo grozi! ... ampak to ni nujno slabo 

ProstoRož je v zadnjem desetletju postal zgodba o uspehu. Društvo se ukvarja z oživljanjem 

javnega prostora in rezultati njihovega dela so v Ljubljani vse bolj očitni. Srečale smo se v 

parku Tabor, v katerem so spletle enega svojih najuspešnejših projektov. Skozi triletni 

Avtor: Janja Brodar 


Gesla: URBANIZEM, ARHITEKTURA, ARHITEKT 

3


Naslov: 

Vsebina: 

USPEH GRADIMO NA KAKOVOSTNI IZDELKIH 

Kakšni so bili začetki vašega podjetja? 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

MEDNARODNA VELIKOPOTEZNOST 

Špela Videčnik skupaj s poslovnim partnerjem Rokom Omanom tvori arhitekturni biro OFIS 

Arhitekti. Sta del mlajše generacije arhitektov, ki sije sloves pridobila po osamosvojitvi. Imata 

enega bolj obsežnih opusov v Sloveniji, ki sega od stanovanjskih naselij in blokov do prenove 

Avtor: Boris Matic 




Naslov: 

Vsebina: 

MENERGA Z NOVIMI PODPORNIMI STORITVAMI ZA ARHITEKTE IN INVESTITORJ 

Menerga ima dolgoletno tradicijo uspešnega podjetja. 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

RAZSTAVA POD SKUPNO STREHO 

Razstava Pod skupno streho, moderne javne zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov 

predstavlja 40 del, ki ponujajo vpogled v zgodovino javnih zgradb v Sloveniji, ohranjeno v 

depojih MAO in drugih arhivih. Razstava prikazuje širok razpon arhitekture javnih projektov, od 

Avtor: 

Rubrika, Oddaja: / Žanr: NAPOVEDNIK Naklada: 

Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

ZNANJ ZA DETAJL, OBČUTEK ZA OBLIKO 

Majda Kregar je članica biroja Ambient. Njihovo najbolj znano delo, prenovljeni Ljubljanski 

grad in vzpenjačo, poznajo skoraj vsi Slovenci ter marsikateri turist, čeprav je kot avtorsko 

delo manj opazno in zlito z obstoječim. Majda Kregar, ena vidnejših predstavnic Ravnikarjeve 

Avtor: Boris Matic 




Naslov: 

Vsebina: 

Brez tehnologije še gre, brez fantazije pa nikakor 

Režiserka, scenografka in kostumografka Meta Hočevar 

Avtor: 


Gesla: 

ARHITEKTURNI NATEČAJ, ARHITEKTURA, ARHITEKT 

4

SLOVENIJA 

11.7.2013 Radio Koper 

Stran/Termin: 07:00:00 

Naslov: 

Avtor: 

Samo Omerzel včeraj obiskal Primorsko 

Lado Bandelj 

Rubrika/Oddaja: JUTRANJIK Žanr: 

DIALOGIZIRANO POROČILO 

Površina/Trajanje: 00:01:52 Naklada: 

Gesla: 

DPN 

JASNA PRESKAR: Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je včeraj obiskal 

Primorsko. Pozno popoldne se je dobro pol drugo uro pogovarjal z vodstvom koprske Luke. 

Največ pozornosti so namenili poglabljanju akvatorija, pretovoru zabojnikov, tretjemu 

pomolu in drugemu tiru. Lado Bandelj. 

LADO BANDELJ: Načrtov, ki jih ima uprava koprske Luke je veliko, nekaj od teh pa takih, 

od katerih je odvisen nadaljnji razvoj pristanišča. Od podaljšanja južnega dela prvega 

pomola do povečanja zmogljivosti kontejnerskega terminala. Projekt zajema poleg 

poglabljanja morskega dna bazena ena, tudi izgradnjo dodatnih 100 metrov operativne 

obale in novega veza, izgradnjo kasete za odlaganje morskih sedimentov na čelu pomola, 

ter izgradnjo skladiščnih in manipulativnih površin. Stvari so se zataknile na Agenciji za 

okolje, kljub temu pa so, pravi predsednik uprave Bojan Brank, objavili razpis... 

BOJAN BRANK (predsednik uprave Luke Koper): Za izgradnjo kaset 7A in 799, kakor tudi 

za samo poglabljanje. Včeraj smo podpisali sporazum z Mestno občino Koper, tako da 

stvari gredo naprej, vendar seveda potrebujemo da nas spremljajo tudi organi, ki so za to 

pooblaščeni in da nam maksimalno pomagajo. 

LADO BANDELJ: Minister za infrastrukturo in prostor Samo Omerzel je izrazil vso 

podporoprizadevanjem vodstva Luke, da pride do realizacije ključnih projektov. 

SAMO OMERZEL (minister za infrastrukturo in prostor): Tisto kar je v okviru pristojnosti 

našega ministrstva in seveda razvoj Luke za nas izredno pomemben, tako da kar se tiče 

same podpore ministrstva imajo kompletno podporo. Kar se tiče pa pristojnosti, ki so na 

drugih ministrstev, si bom pa prizadeval, da se debata odpre na vladi in, da seveda 

skušamo pomagati podpirati, da ima Luka ustrezne pogoje. 

LADO BANDELJ: Projekt vreden dobrih 78 milijonov evrov je skladen z veljavnim državnim 

prostorskim načrtom za celovito prostorsko ureditev koprskega pristanišča ter z dopolnjenim 

petletnim programom razvoja, ki ga je pred dnevi sprejela vlada. 

5

SLOVENIJA 

11.7.2013 Radio Velenje 

Stran/Termin: 14:30:00 

Naslov: 

Avtor: 

V Občini Gornji Grad predvideli ureditev prometa skozi središče lokalne skupnosti 

/ 

Rubrika/Oddaja: POROČILA 14:30 Žanr: 

DIALOGIZIRANO POROČILO 

Površina/Trajanje: 00:01:23 Naklada: 

Gesla: 

PGD 

NOVINARKA: V Občini Gornji Grad so pred časom predvideli ureditev prometa skozi 

središče lokalne skupnosti z obvoznico. No, kako daleč je ta projekt pa odgovarja Stanko 

Ogradi, župan Občine Gornji Grad. 

STANKO OGRADI (župan Občine Gornji Grad): Na projektu obvoznica je dejansko bil 

izveden razpis za projektanta, to se pravi za PGD projekt, ki ga je pač dejansko izvedlo 

Ministrstvo za infrastrukturo in prostor. Izvajalec je bil izbran. V tem času se je začel 

pripravljati program PGD. Vemo da gre tudi ta projekt skozi neko malo večje poplavno 

območje. Da bodo tu tudi nastale neke določene težave in pa še dodatne študije zaradi 

poplavne ogroženost, tako da računamo da bi nekje ta projekt PGD bil v naslednjem letu 

tudi dokončan in pa zaključen. Potem je potrebno zadevo pač v bistvu tudi še vmes 

urejevati z lastniki zemljišč, pridobivati soglasja in tako naprej, tako da upam, da tu ne bo 

kakih večjih in seveda hudih zapletov. Potem pa da se to, glede na to, da je ta obvoznica že 

umeščena v državni proračun, da bo to ostalo naprej in, da lahko, kaj jaz vem, mogoče 

nekje do leta 2020 tudi planiramo mogoče to izgradnjo. 

6

SLOVENIJA 

11.7.2013 Primorski dnevnik 

Stran/Termin: 11 

Naslov: 

Avtor: 

Projektiranje v tujem okolju je za slehernega arhitekta izziv 

Sanela Čoralič 

Rubrika/Oddaja: KULTURA Žanr: 

POROČILO 

Površina/Trajanje: 537,68 Naklada: 

Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, ARHITEKTURNI NATEČAJ 

ARHITEKTURA 

Dimitri 

Waltritsch zmagal na natečaju v Iranu 

Projektiranje v tujem okolju 

je za slehernega arhitekta izziv 

K uspehu na razpisu je prispevala tudi poglobitev v tamkajšnjo kulturno tradicijo 

Na mednarodnem arhitekturnem 

natečaju za postavitev vhoda v rezidenčni 

kompleks na severu Irana je 

zmagal tržaški arhitekturni biro Waltritsch 

a+u v sodelovanju z birojem 

RNDR. Vodja projekta Dimitri Waltritsch 

si je s sodelavci omislil vhod v 

obliki inovativnih arkad ki so polne domiselnih 

lokalnih arhitekturnih detajlov 

ki bodo stanovalce kompleksa tridesetih 

nadstandardnih vil nagovarjale k nenavadnim 

doživetjem in pogledom na 

morje in okoliške gore. Uspeh tržaškega 

arhitekturnega biroja je razveseli tudi 

nas zato smo si vzeli čas za krajši pogovor 

z arhitektom ki mu projekti v tujini 

sploh niso tuji. 

V pokrajini Mazandaran na Kaspijskem 

morju je privatni naročnik 

razpisal arhitekturni natečaj na katerem 

je zmagal vaš biro. Kakšni občutki 

vas prevevajo 

Te zmage sem zelo vesel saj za slehernega 

arhitekta projektiranje v drugem 

okolju predstavlja izziv. S sodelavci 

sem se lotil programsko enostavne teme 

ki pa jebila kljub temu izziv. Gre namreč 

za kulturni izziv saj smo pri projektiranju 

morali upoštevati kulturno 

drugačen svet ki je bogat in raznolik. 

Predno sem se lotil projekta nisem dobro 

poznal iranske arhitekture zato sem 

moral preučiti njihovo arhitekturno 

tradicijo simboliko dekorativne elemente 

svetlobo in nenazadnje tudi 

tekstilno tradicijo v severnem delu Irana 

še posebej preproge. V relativno 

kratkem času smo vse te elemente 

združili v vhod oz. izhod ki je sestavljen 

iz ponavljajočih elementov kot material 

pa smo si zamislil beton in železo. 

Žirija ki so jo sestavljali ugledni 

iranski arhitekti in predstavnik investitorja 

je v utemeljitvi nagrade zapisala 

da je izbrala vaš predlog ker 

ste med drugim upoštevali lokalno 

tradicijo. Je morda za arhitekta prednost 

če ne pozna dobro tradicije dežele 

za katero projektira 

V nekaterih pogledih je to vsekakor 

prednost. Morje hribi in mak so bili 

namigi ki so bili v razpisu natečaja. 

Jaz pa sem pri izdelavi osnutka upošteval 

še iransko tradicijo obokanih 

prostorov ki sem jih nato preoblikoval 

v obokane stebre. Žirija je zapisala da 

je naš biro v primerjavi z drugimi veliko 

bolj upošteval iransko tradicijo. 

Morda so se iranski arhitekti namenoma 

izognili tradiciji. Za nas je bila tradicija 

te dežele celo prednost saj sem 

s sodelavci projektiral osnutek brez 

obremenjenosti in predsodkov ki so 

pogosto prisotni ko projektiraš v domačem 

okolju. Vodil nas je le spoštljiv 

odnos do kulturne dediščine. 

Kašna pa je sodobna iranska 

produkcija 

Opazil sem da je del iranske družbe 

postal bolj odprt do zahodne družbe. 

Med bolj odprte ljudi se uvrščajo tudi arhitekti 

in investitorji ki sprejemajo zunanji 

svet. Kar se pa tiče iranske arhitekture 

pa moram povedati da jenjena tradicija 

zelo dolga. Tudi moderna arhitektura 

je bila do petdesetih in šestdesetih 

let razvita in zanimiva potem pa je prišlo 

do zastoja. Po mojem bi v Iranu zelo 

kmalu lahko prišlo do preporoda saj gre 

za bogato deželo ki ima velik potencial. 

Kako ste izvedeli za ta natečaj in 

koliko arhitektov se ga je udeležilo 

Za natečaj sem izvedel preko socialnega 

omrežja. Na njem naj bi sodelovalo 

nekaj več kot 60 arhitektov med 

katerimi so prevladovali Irančani. 

Se strinjate da je arhitekturnih 

natečajev malo zato se arhitekti morajo 

zatekati k novim strategijam in 

iskanju priložnosti v tujini 

Zgodba o natečajih je žalostna. V 

nekaterih državah natečaji funkcionirajo 

vdrugih ne. To velja predvsem za Italijo. 

Zmagovita idejna 

rešitev za vhod v 

kompleks 

nadstandardnih vil 

s katero je tržaški 

arhitekturni biro 

Waltritsch a+u 

zmagal na natečaju 

Sicer natečajev ni malo vendar je zelo 

malo projektov realiziranih. Zato je neizogibno 

vprašanje v čem je smisel natečajev 

katerim ne sledi realizacija predlogov. 

Upate da bo v dotičnem primeru 

prišlo do realizacije vašega predloga 

Ja vsekakor si želim da bi prišlo 

do njegove realizacije. 

Sanela Čoralič 

7

SLOVENIJA 

12.7.2013 Delo 


Naslov: 

Avtor: 

Za krepitev domišljije 

Petra Grujičić 

Rubrika/Oddaja: KULT Žanr: 

POROČILO 

Površina/Trajanje: 1.706,12 Naklada: 59.328,00 

Gesla: 


8

SLOVENIJA 

12.7.2013 Delo Stran/Termin: 13 

Nagrajeni Lego Architecture odpira vrata v svet arhitekture 

Petra Grujicic 

Lego 

Architecture 

je izjemna 

igrača, so se 

strinjali kupci, 

prodajalci, 

novinarji ter 

proizvajalci igrač 

in mu podelili 

nagrado za 

specializirano 

igračo leta 2012. 

Vendar za ljubitelje Legove serije, 

ki »slavi preteklost, sedanjost in prihodnost 

arhitekture«, to ni bilo priznanje. 

Zanje je gradnja svetovno znanih zgradb, 

Guggenheimovega muzeja in počitniške 

hiše Fallingwater arhitekta Franka Lloyda 

Wrighta, sydneyjske opere Jorna Utzona 

ali poševnega stolpa v Pisi, več kot le igra. 

In to, kar ustvarijo, veliko več kot igrača, 

pa četudi je nastalo iz plastičnih kock. 

Adama Reeda Tuckerja nikoli niso zares 

prevzele. Teta mu jih je podarila, ko je 

imel šest let, vendar so v najstništvu 

njegovo pozornost hitro pritegnili šport, 

avtomobili in mladostni interesi. Na kocke 

je pozabil, ne pa tudi na neustavljivo 

privlačnost nebotičnikov. Živel je v Chicagu, 

mestu, katerega središče se je leta 

1871 spremenilo v pogorišče, na njem pa 

so v naslednjem stoletju rastle vse višje in 

višje zgradbe. Tako so ga fascinirale, da se 

je odločil za študij arhitekture, a 

je čez čas 

spoznal, da mu ne bo večno rezala kruha 

Leta 2005 mu je bilo že jasno, da bo 

njegov arhitekturni studio propadel. 

Star okoli 33 let je na list napisal, kaj bi 

si želel početi vse življenje. Sit računalniških 

zaslonov in grafičnih programov, 

s katerimi je zgradbe projektiral dotlej, 

se je spomnil, da je na kolidžu užival v 

izdelovanju maket. Namesto da bi se 

odločal o tem, kam ga bo v prihodnosti 

vodila poslovna pot, se je vrnil k njim in 

s tem znova odkril kocke Lego. Zdaj zanj 

niso bile več kosi plastike, 

s katerimi bi 

si krajšal čas, temveč idealen material za 

ustvarjanje, saj so mu omogočile, da je 

povezal to, kar mu je pomenilo največ 

arhitekturo in umetnost. Začel je »graditi«. 

Najprej nebotičnike iz Chicaga, potem 

svetovne zgradbe, ki so nanj naredile vtis. 

Vse so bile izjemno velike. In vse trdne, 

ne da bi uporabil eno 

samo kapljico lepila 

ali sestavni del, ki ga 

ne bi mogel najti v 

standardnem paketu 

kock Lego. 

Njihove fotografije je 

objavil na spletu in si 

prislužil vabilo na srečanje 

ljubiteljev kock 

Lego. On je pokazal, 

kaj je mogoče ustvariti 

z njimi, gledalci so osuplo 

gledali, Paul Smith 

Meyer iz podjetja 

Lego pa se je zamislil. 

Bi Tucker lahko 

svoje zgradbe močno 

pomanjšal in jih 

spremenil v miniature, 

namenjene kupcem, 

ki jih običajne kocke 

Lego ne pritegnejo? 

Nekaj podobnega so v 

podjetju poskusili že 

na začetku šestdesetih 

let prejšnjega stoletja, ko 

je 

Godtfred Kirk Christiansen, 

tedanji lastnik 

tovarne, svojim oblikovalcem 

naročil, naj izdelajo 

nove sestavne dele in z njimi 

razširijo razpon tega, kar je 

iz kock mogoče sestaviti. 

Nastala je serija Lego 

Scale Model, kije z 

imenom pojasnjevala, 

da so modeli 

prilagojeni 

velikosti kock, a 

se je obdržala le 

tri leta. Leta 1965 so 

tU11 r r ili F 

r"T" 

TT1MM 

TTTTTTT^ 

9

SLOVENIJA 

12.7.2013 Delo Stran/Termin: 13 

jo ukinili in idejo o proizvodu za 

ljudi, ki želijo lahkotno raziskovati 

skrivnosti arhitekture, gradnje 

in tehnike, obudili dobrih 

40 let pozneje. 

Tokrat so jim v paket s kockami 

zapakirali še priročnik z zgodbo 

o zgradbi, z njenimi fotografijami 

in navodili za sestavo. Adama Reeda 

Tuckerja to ne moti, vendar 

bi si želel, da bi ljudje navodila 

preskočili. Da bi se pustili 

zapeljati domišljiji. 

»Ko 

pogledam paket Lega, 

ne vidim paketa kock. 

Vidim paket idej, 

pravi Američan, ki je 

z vodilnimi podjetja 

sklenil poslovno 

partnerstvo zanje 

bo projektiral modele 

znanih svetovnih 

zgradb, oni pa jih 

bodo izdelovali. 

Rodila se je serija Lego 

Architecture. 

Tako je Adam nehote 

našel novi poslovni 

izziv, obenem 

pa je lahko še naprej 

izdeloval svoje 

velike makete in 

ljudem dokazoval, 

da je »vse mogoče«, 

če le imaš domišljijo. 

Skoraj pet 

metrov in pol 

visok model 

dubajskega 

nebotičnika 

Burdž Kalifa 

je sestavil iz 450. 300 

standardnih kock Lego in brez lepila. Za 

gradnjo je porabil 340 ur in za dizajn 280, 

ne da bi si pomagal z grafičnimi računalniškimi 

programi ali si idejo prenesel na 

papir. Ko ima sliko v glavi, se nemudoma 

loti sestavljanja. Če je treba kaj porušiti 

in znova sestaviti, pač vajo ponavlja tako 

dolgo, dokler mu ne uspe. 

Pri ustvarjanju ima povsem proste 

roke, pri načrtovanju modelov Lego 

Architecture pa mora spoštovati številne 

omejitve. Uporabiti sme le tiste kocke in 

tiste barve, ki jih v Legu že proizvajajo. 

Izdelava modela za vlivanje novih oblik 

bi bila predraga. Potem se mora odločiti, 

kako zapletena bo izdelava in koliko 

podrobnosti bo krasilo model. Na osnovi 

tega se z Legom odločijo, kako velik bo, 

čeprav na njegovo velikost vpliva tudi izbrana 

ciljna skupina: bo model namenjen 

turistom, ki si želijo le majhen spominek 

za domov, ali ljubiteljem, ki bi se radi s 

sestavljanjem poglobili v zgradbo? Slednji 

znajo zapisati marsikatero ostro na 

račun majhnosti modelov, pomanjkanja 

detajlov in premajhnega števila kock. Z 

veseljem bi sestavili kaj večjega, a jim na 

poti stoji cena. Večji ko je model, višja je, 

nad tem pa v Legu niso navdušeni. Model 

gre v proizvodnjo le, če obeta zadovoljivo 

prodajo. 

Da je Adam Reed Tucker pri načrtovanju 

resnično uporabil najboljše izmed 

razpoložljivih delov Lega, preveri Steen 

Sig Andersen, ki ga zanima tudi, ali je 

sestavljanje preprosto in logično. Serija je 

morda res namenjena tistim, ki bi radi o 

umetnosti, arhitekturi in dizajnu zvedeli 

kaj več, a mora biti sestavljanje lahkotno 

in zabavno za kogar koli. 

Za Tuckerja je nenehni izziv, saj se oblikovanje 

vsake zgradbe razlikuje od druge. 

Plastični mostovi, jezovi in vlaki smrti, 

ki bi si jih želel graditi, za zdaj ostajajo le 

odkrita želja, kakor tudi spisek kock, za 

katere bi si želel, da bi jih v Legu začeli 

izdelovati. Kajti vsej domišljiji navkljub z 

obstoječimi marsikatera zamisel ostane le 

zamisel. V svojem studiu ima več kot 170 

zasnov modelov, ki čakajo na boljše čase, 

čeprav nikoli ne bodo postali popolne replike 

slavnih svetovnih zgradb. Ker tega s 

kockami Lego tudi ni mogoče doseči. 

Adam Reed Tucker se tega zaveda že 

od začetka, vendar ga to nikoli ni motilo. 

Zanj, »arhitektonskega umetnika«, kakor 

si pravi, so ti modeli »abstraktna interpretacija 

zgradb«, s katero želi ujeti le duha 

zgradbe, pa čeprav številnih, ki jih je 

sestavil, nikoli ni videl v živo. Raziskuje 

od doma v predmestju Chicaga. Slike 

zgradb si ogleda kar na internet u, na 

njem razišče njihovo zgodbo in prebira 

mnenja kupcev. 

Ti aktivno sodelujejo s svojimi predlogi 

za prihodnost serije. Lani so hoteli 

španske zgradbe; v Legu so jim namenili 

angleški Big Ben, ki pa je nekoliko tudi 

slovenski, saj ga je oblikoval slovenski 

arhitekt Rok Žgalin Kobe. On je tudi zasnoval 

zadnjo pridobitev iz serije, tokijski 

Imperial Hotel, vendar ljubitelji serije že 

nestrpno čakajo na napovedano palačo 

Združenih narodov. 

Adama Reeda Tuckerja priljubljenost 

kock Lego ne preseneča, saj so po njegovem 

mnenju terapevtske; z njimi se je 

mogoče učiti in graditi skupinski duh, 

obenem pa so sestavni del umetnosti 

in znanosti. On z njimi ne le ustvarja, 

ampak od njih tudi živi: postal je eden od 

svetovne trinajsterice, ki v Legu ni zaposlena, 

a ji je podjetje podelilo certifikat 

profesionalca Lega. 

10

Fudžimotov 

SLOVENIJA 



Naslov: 

Avtor: 

Jekleni gozd 

Smilja Stravs 

Rubrika/Oddaja: KULT Žanr: 

POROČILO 

Površina/Trajanje: 999,62 Naklada: 59.328,00 

Gesla: 


in« m a 

T,T&!Si!mmmm 

"f 5= f iiiiL. 

M'SWE8HBKHm\mmm iinHNHHEKBDinft 

Kovinska arhitekturna skuiptura, 

ki spominja na labirint. 

Jekleni gozd 

Trinajsti poletni paviljon galerije Serpentine v Londonu 

to. Svojo vlogo 

Smilja Stravs 

vidi v odkrivanju meja med 

naravno in umetno formo ter v gradnji 

dialoga med njima, kar poskuša dokazati z 

nenavadno konstrukcijo sredi čudovitega 

okolja Kensingtonskih vrtov. 

Fudžimoto je tretji japonski arhitekt, ki 

je prejel povabilo, da projektira znameniti 

letni paviljon. Kot prvemu je 

leta 2002 ta 

čast pripadla arhitektu Toju Itu, leta 2009 

pa sta svojo belo vizijo, ki je zaščitni znak 

njune eterične arhitekture, na angleški 

travi uresničila japonska arhitekta Kazujo 

Sedžima in Rjue Nišizava 

Pred 

iz biroja Sanaa. 

Japonci v arhitekturi izstopajo z breztežnim 

pristopom h konstrukciji. Ta je 

dnevi so v Londonu slovesno odprli kot nalašč za letni tradicionalni 

paviljon, ki je 

začasen 

poletni paviljon pred galerijo objekt in ga je treba po koncu poletne 

Serpentine, 

trinajsti po vrsti, katerega avtor sezone podreti oziroma razstaviti. 

je tokrat japonski arhitekt Sou Fudžimoto. Praksa da je, galerija k sodelovanju vedno 

Gre za mladega obetavnega arhitekta, ki povabi uglednega arhitekta svetovne 

gradi predvsem doma na Japonskem, med slave, ki dotlej še ni zgradil objekta v Veliki 

njegovimi naj bolj znan imi javnimi deli pa Britaniji. Sou Fudžimoto je najmlajši 

sta muzej umetnosti Musašino in knjižnica od omenjene trojice japonskih arhitektov 

na istoimenski univerzi. 

Projektiranje paviljona galerije Serpentine 

je za vsakega arhitekta čast in priložnost, 

misija pripada eksperimentiranju z 

galerije julia PeytonJones je povedala, 

da je Fudžimoto nematerialnostjo in teže, 

odsotnostjo kar 

upravičil njihova je za arhitekturo kot vedo, ki temelji na 

tradiciji trdne materije, precej drugačno 

razmišljanje. 

Fudžimoto je oblikovalski koncept, ki 

ga je uveljavil pri načrtovanju, označil 

kot kreiranje arhitekturne pokrajine. Pri 

ju je mogoče povezovati, pravi Fudžimo¬ tem je izhajal zlasti iz idile, ki jo ustvarja 

saj je to marketinško odlično podprt 

projekt, ki predstavlja enega kulturnih 

vrhuncev leta v Veliki Britaniji. Direktorica 

pričakovanja in oblikoval paviljon, ki bo 

očaral vse, ki si bodo to poletje vzeli čas in 

ga obiskali. »Temeljno vprašanje je, 

kako 

se arhitektura razlikuje od narave oziroma 

kako je arhitektura lahko del narave, kako 

(rojen je leta 1971) in je pripadnik nove 

zanimive generacije arhitektov, ki čuti dolžnost, 

da znova pretrese doslej veljavno 

razmerje človeka do zgradb in grajenega 

okolja nasploh. Njegova arhitekturna 

Japonci v arhitekturi 

izstopajo z breztežnim 

pristopom h konstrukciji. 

Ta je kot nalašč za letni 

paviljon, ki je začasen objekt 

in ga je treba po koncu 

poletne sezone p odreti 

oziroma razstaviti. 

zeleno okolje Kensingtonskih vrtov, v 

katerem si človek spočije oko in duha. 

videti 

Sam je ustvaril arhitekturno skulpturo, 

ki omogoča prosto prehajanje ene forme 

v drugo oziroma prepletanje krajine in 

konstrukcije ali njuno zlivanje. Ustvaril 

je krajinsko obliko, ki je mešanica tistega, 

kar je ustvaril človek, in tistega, kar je 

ustvarila narava. To ni ne arhitektura ne 

narava, temveč inovativen in simpatični 

koktejl obojega. 

Navdihujejo ga organske strukture, 

kot so gozdovi, gnezda, jame in oblaki. 

V tem duhu je zasnovan tudi poletni 

paviljon, ki je kot naravno zasajen gozd 

nepravilne oblike, vendar ga sestavljajo 

geometrijsko dovršena telesa v podobi 

dreves. Londonski paviljon, letnik 2013, 

je tako nenavadna in delikatna mrežna 

konstrukcija iz belih jeklenih palic, ki 

predstavljajo drevesa, vse skupaj pa je 

kot čudna prikazen, ki je nenadoma 

zrasla iz tal sredi valovite galerijske 

zelenice. Letošnji paviljon je oblika, ki 

izstopa predvsem zaradi velikodušne odprtosti 

in odsotnosti strehe. Bivanje v tej 

transparentni konstrukciji, ki ne ponuja 

zaščite pred soncem, dežjem ali vetrom, 

je eksperimentalno dejanje s potencialom 

resničnostnega šova. 

Belo pobarvane palice sledijo obliki 

popačenega kroga, arhitekturna skuiptura 

pa spominja na labirint. To je mozaik, 

sestavljen iz kovinskih kubusov oziroma 

nekakšnih teras, ki ponujajo prostor za 

sedenje in druženje v zelo neformalnem 

duhu. Pogled skozi konstrukcijo je prost 

in omogoča svobodno vizualno izkušnjo 

neposredne okolice galerijskega parka. 

paviljon je predstavnik urbane 

arhitekture, kot so počivališča, zavetišča, 

igrišča in kar je še takšnih novih mestnih 

form, katerih vloga ni bivalna, temveč 

socialna, saj so namenjene zlasti druženju 

in sprostitvi. 

Urbane skulpture, katerih avtorji so največkrat 

umetniki, so vedno bolj prisotne v 

mestih in poživljajo statično tradicionalno 

grajeno arhitekturo. Takšne novodobne 

strukture so predvsem prostori navdiha, 

ki bi jih lahko imenovali tudi prostorska 

poezija. Gre za koncept piazze, trga, kot 

ga razlaga italijanski arhitekt Renzo Piano 

in katerega vloga je, da pravzaprav nima 

vloge, temveč ponudi zgolj odprt, prazen 

in večnamenski prostor, ki naj ga s 

svojimi 

zamislimi napolnijo ljudje. Paviljon bo na 

ogled do 20. oktobra. 11

SLOVENIJA 



Naslov: 

Razstave 

Avtor: 

Rubrika/Oddaja: DELOSKOP Žanr: 

NAPOVEDNIK 


Gesla: 


Razstave 

Ljubljana 

Križanke, Viteška 

dvorana 

12. 00 

Maribor 

Umetnostna 

galerija Maribor 

20. 00 

Ajdovščina 

Pilonova galerija 

20. 00 

16. Mednarodna likovna kolonija - Na ogled bodo dela osmih umetnikov 

iz petih držav na temo Plečnikovih Križank, ki so pretekle 

dni nastala na tradicionalnem likovnem srečanju v okviru Festivala 

Ljubljana. 

Herman Pivk - Noč na oknu. 

Fotograf, 

znan po samosvojih črnobelih 

upodobitvah človeških figur v imaginarnih prizoriščih, v katerih 

prepleta irealne, sanjske vizije, naturalistične detajle iz narave in 

univerzalno tematiko človeške eksistence, se bo na prvi samostojni 

razstavi v Umetnostni galeriji Maribor predstavil z zadnjima cikloma, 

ki zajemata čas med letoma 2004 in 2013. 6. 10. 

(Do 

Solna pot - Odprtje fotografske razstave VVillieja Ostermana ter Burkhardta 

Kiegelanda, 

ki sta po naročilu Centra za fotografsko raziskovanje 

in arhiviranje iz italijanskega Spilimberga ustvarila fotografske 

posnetke na starodavni Solni poti od Koroške preko avstrijskonernške 

meje do Salzburga. Razstava je uradni del programa mednarodnega 

festivala fotografije Spilimbergo. 

Kostanjevica na Krki 

Lamutov likovni Živa Deu - Odprtje arhitekturne razstave Arhitektura domov znanih 

salon Slovencev, nastale na osnovi raziskovalnega dela avtorice, ki je 

19. 00 predstavljeno v dveh monografskih publikacijah. Na ogled bo izbrano 

gradivo oznamenitih ljudeh, ki so s svojim znanstvenim ali ustvarjalnim 

delom zaznamovali slovenski kulturni prostor, ter o arhitekturah, 

ki so povezane z njimi. (Do 

22. 9. 

Zagorje ob Savi 

Terasa Delavskega 50. Slikarska kolonija IzlakeZagorje - V okviru letošnjega ustvarja 

ldoma 

nega srečanja slikarjev, ki poteka med 10. in 20. 7. bodo pripravili 

20. 00 okroglo mizo o petdesetih delovnih srečanjih in pomenu slikarskih 

kolonij v likovni umetnosti. Pogovor bo uvedel Milček Komelj. 

12

SLOVENIJA 

12.7.2013 Dnevnik 


Naslov: 

Družba BTC se lahko pohvali z Evropsko nagrado za družbeno odgovorno 

Avtor: 

Rubrika/Oddaja: / Žanr: 

POROČILO 

Površina/Trajanje: 1.339,05 Naklada: 46.260,00 

Gesla: 


Družba BTC se lahko pohvali z Evropsko nagrado 

za družbeno odgovorno podjetniško prakso 

Program trajnostnega razvoja je v 

družbi BTC prisoten že dalj časa. 

Njihov prvi projekt je bila uvedba lastne 

ekološke postaje. Od takrat se v 

BTCju pri svojem poslovanju vseskozi 

trudijo in zmanjševati porabo energije 

izpuste C02, poleg tega pa imajo 

svoje tri sončne elektrarne ter so nosilec 

energetskega standarda ISO 

50001. Nadgradnja vseh prizadevanj v 

smeri trajnostnega razvoja je tudi 

njihov osveščevalni projekt Misija:zeleno. 

S tem projektom želijo, poleg 

zmanjševanja porabe električne energije, 

povečati tudi proizvodnjo lastne 

zelene energije, med cilji pa sta tudi 

večja skrb za ravnanje z vodo in bolj 

učinkovito ravnanje z odpadki. Odgovorni 

so tudi do potrošnikov, saj si prizadevajo 

za zeleni promet in varnost 

vseh obiskovalcev BTC Cityja. 

Vsi, ki poznajo BTC, vedo, da razvoj 

družbe temelji na družbeni odgovornosti. 

Vizijo trajnostnega razvoja so 

začeli z uvedbo lastne ekološke postaje, 

ki omogoča sortiranje 24 frakcij različnih 

odpadkov, ki se zberejo v celotnem 

BTCju. To je velik dosežek, ki 

zadovoljuje najvišje mednarodne okoljske 

standarde, ni pa edini. 

Vztrajno zmanjševanje 

okoljskega vpliva 

V zadnjih desetih letih so v BTCju v 

okoljske projekte vložili več kot 30 

milijonov evrov. Izboljšanje energetske 

učinkovitosti je že opazno, saj so 

v letu 2012 dosegli občutno znižanje 

porabe električne energije. Prav tako 

so rezultati optimizacije električne 

energije vidni v tekočem letu. Poraba 

električne energije je za cca. 1 

milijon 

kWh nižja kot v enakem obdobju lani. 

Družba BTC si želi trajno zmanjša¬ 

ti porabo energije in vzpostaviti program, 

ki bo dolgoročno zmanjševal 

vplive na okolje. Konec julija bodo v 

križišču blizu vhoda na območje BTC 

Citya iz Šmartinske ceste postavili tudi 

prvo vetrno elektrarno v Ljubljani, 

ki bo delala z močjo 50 kW ter letno 

proizvedla 241. 312 kWh električne 

energije. Ekologija in trajnostni razvoj 

sta dve področji, kjer se stikajo interesi 

obiskovalcev in podjetja. Vetrnica 

ob vhodu v City bo ozaveščala ljudi, 

da si BTC City prizadeva za učinkovito 

delovanje in izvedbo različnih projektov, 

s katerimi izkazuje spoštljivo 

ravnanje z okoljem in odgovorno rabo 

energentov. 

Sponzorstvo, ki je prerastlo v 

družbenoodgovoren projekt 

Letos junija 2013 je družba BTC za 

svoje dosežke na področju družbene 

odgovornosti dobila veliko potrditev. 

V kategoriji velikih podjetij so prejeli 

Evropsko nagrado družbeno odgovornih 

podjetniških praks za projekt 

»BTC City in smučarski skoki za ženske«. 

BTC je že nekaj let pokrovitelj 

in podpornik Smučarskoskakalnega 

kluba Ljubno BTC, zato so tudi podprli 

organizacijo tekme prvega svetovnega 

pokala v smučarskih skokih 

za ženske in prevzeli generalno pokroviteljstvo 

obeh tekem na Ljubnem 

ob Savinji. Nagrada je bila izročena 

Petri Novak, vodji poslovne pisarne 

in protokola v Kabinetu Uprave BTC. 

Kot je povedala je ta projekt presegel 

vsa pričakovanja družbe BTC. »Uspelo 

nam je dvigniti prepoznavnost 

ženskih 

smučarskih skokov, ki so bila do 

tedaj zelo zapostavljena nordijska disciplina, 

na raven gledanosti moških 

skokov. Panogo, ki je bila do tedaj ne¬ 

prepoznavna, pa popularizirati in približati 

Slovencem. To je potrdila gledanost 

finala ženskega dela tekmovanja 

v smučarskih skokih, ki je bilo primerljivo 

z gledanostjo prenosa moškega 

dela tekmovanja v Planici. »Z 

dobro izpeljanim načrtom je pokroviteljstvo 

podjetja BTC preraslo v druž•benoodgovoren 

projekt, ki ima učinke 

na svetovni ravni«, je še povedala 

Petra Novak. 

Maraton Franja BTC 

City je praznik kolesarstva 

Tradicionalna organizacija kolesarskega 

maratona je del družbeno odgovornih 

aktivnosti BTCja, ki sežejo izven 

domačih meja. Maraton Franja 

BTC City, je do danes prerasel v največji 

praznik kolesarstva pri nas, saj 

združuje tako rekreativne kot profesionalne 

kolesarje iz Slovenije in tujine. 

Letos se je maratona udeležilo rekordno 

število kolesarjev vseh starosti 

- kar 7200. Med udeleženci so bila poleg 

rekreativnih in ljubiteljskih kolesarjev 

številna znana imena iz sveta 

kolesarstva, podporo kolesarstvu pa 

so izkazali tudi predstavniki naših sosednjih 

držav, med njimi tudi deželni 

glavar Koroške dr. Peter Kaiser in župan 

Bad Kleinkirchheima Matthias 

Krenn. Maraton Franja BTC City je po 

mnenju mnogih letos doživel najlepšo 

izvedbo v svoji zgodovini, kar niti ni 

čudno, saj je v organizacijo maratona 

vključenih veliko zaposlenih, tako da 

družba BTC ni le generalni pokrovitelj 

letega. 

Vsak izmed njih na svoj način 

prispeva k uspešni in dobri organizaciji, 

varnosti in odlični izvedbi maratona. 

Izvedbo maratona je pohvalila tudi 

komisarka Svetovne kolesarske zveze 

Andrea Mercellini iz Brazilije, ki je 

13

SLOVENIJA 

12.7.2013 Dnevnik Stran/Termin: 5 

poudarila, da je Maraton Franja zgled 

Svetovni kolesarski zvezi in organizatorjem 

drugih maratonov po svetu. To 

je lepa popotnica za organizacijo svetovnega 

prvenstva za rekreativne kolesarje, 

ki bo konec avgusta prihodnje 

leto potekalo v Ljubljani oz. v BTC Cityju 

v sodelovanju z Mestno občino 

Ljubljana. Pričakuje se 1500 kolesarjev 

iz vseh kontinentov, kar je velika 

priložnost za vse v Sloveniji. 

Program Smanful 

za mlade arhitekte 

Da aktivnosti BTCja resnično segajo 

na vsa področja trajnostnega razvoja, 

pa je dokaz podpora programu Smanful. 

Gre za pokroviteljstvo organizacije 

arhitekturnih delavnic, ki se jih bo 

imelo priložnost udeležiti 32 študentov 

arhitekture iz sedmih držav skupaj 

z njihovimi mentorji, univerzitetnimi 

profesorji iz Ljubljanske fakultete za 

arhitekturo, Barcelone, Pariza, Lizbone, 

Rima, Soluna, Oldenburga in Istanbula. 

Letošnja osrednja tema delavnic 

je »citizacija« območja BTC, ki 

se konceptualno navezuje na dosedanje 

prizadevanje in oblikovanje za 

razvoj BTC mesteca. Ob zaključku delavnic 

bodo v avli Kristalne palače 

razstavljene kreativne rešitve vseh sodelujočih 

študentov. Vodstvo družbe 

BTC se že veseli nove inspiracije in 

idej, ki jih bodo ob koncu projekta 

spodbudile k drugačnemu in inovativnemu 

razmišljanju pri razvoju njihovih 

arhitekturnih rešitev. 

V BTCju spodbujajo 

zaposljivost mladih 

»Ker je eden izmed temeljnih ciljev 

družbe BTC biti aktiven člen širše 

družbene skupnosti, poleg tega pa že¬ 

limo v okviru našega poslovanja 

vračati 

družbi, smo februarja letos začeli 

izvajati tudi družbenoodgovoren projekt 

namenjen mladim. S projektom 

BTC Campus bomo mladim brezposelnim 

pomagali pri iskanju njihovih 

zaposlitvenih možnosti v teh težkih 

gospodarskih razmerah, ki smo jih deležni«, 

je povedal predsednik uprave 

družbe BTC Jože Mermal. V okviru 

projekta so v BTCju skupaj s Centrom 

za poslovno odličnost na Ekonomski 

fakulteti v Ljubljani in v sodelovanju 

z Zavodom za zaposlovanje 

RS pričeli z dodatnim izobraževanjem 

mladih nezaposlenih. Poleg tega pa 

jim nudijo tudi pomoč pri iskanju zaposlitve 

in izgradnji njihove samostojne 

podjetniške poti. Udeleženci so v 

prvih treh mesecih izvedli 12 programskih 

modulov, na katerih so jim 

strokovnjaki preko praktičnih primerov 

predstavili nova znanja in veščine 

ter jim odprli poglede na različne situacije, 

na podlagi katerih bodo lahko 

bolj suvereni tako v osebnem življenju 

kot na »V 

poslovni poti. času od začetka 

projekta do danes so prvi med 

njimi na osnovi svojih ponudb in pridobljenih 

referenc že pridobili svojo 

prvo zaposlitev«, je še dodal Jože Mermal 

in poudaril, da si želijo, da bi projekt 

zaživel tudi na dolgi rok. 

Družba BTC si s trajnostnim razvojem 

prizadeva, da bodo tudi naši 

zanamci imeli v prihodnje enake 

možnosti, kot jih imamo vsi, ki živimo 

v 21. 

stoletju. Trajnostni razvoj je 

eden izmed najbolj rastočih in aktualnih 

načinov delovanja podjetja. 

Postal je tudi pomembno vprašanje 

in izziv za vsa podjetja. Družba BTC 

je s svojimi aktivnostmi prav gotovo 

dober zgled. x 

14

SLOVENIJA 

12.7.2013 Dnevnik Stran/Termin: 5 

15

SLOVENIJA 

11.7.2013 Vestnik MS 


Naslov: 

Videz domačije odvisen od lokacije in pametne izrabe prostora 

Avtor: 

Rubrika/Oddaja: SPOROČILA Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 


Naj. domačija 2013 

Videz domačije odvisen od 

lokacije in pametne izrabe prostora 

Prostor podeželja imenujemo tudi kulturna 

krajina, kjer človek s svojimi dejanji ustvarja 

možnosti za prežlvelje v skladu z naravnimi 

danostmi ter lastnimi željami in idejami. 

Krajino sestavljajo različni tipi rabe prostora 

polja, travniki, gozdovi, vodotoki in tudi naselja, 

ki so praviloma umeščena na manj 

plodna, robna območja. V ravninskem 

delu pokrajine prevladujejo obcestna in 

gručasta naselja, v gričevnatem delu so 

ta razložena, praviloma so stavbe na slemenih 

ali na dobro osončenih terasah. 

Obiskane domačije so v večini kmetijska 

gospodarstva sicer različnih tehnoloških 

tipov, od poljedelskih do živinorejskih 

ali turističnih. Skupna točka vseh je množica 

različnih objektov za različne namene, 

ki skupaj Ivorijo neki kompleks, ki se je skozi 

čas razvil na posamezni lokaciji. Posrečenost 

ali bolje rečeno funkcionalnost in zunanji 

videz domačije so odvisni od lokacije 

in pametne izrabe prostora. Na terenu smo 

srečali kar nekaj primerov, ko je osnovna 

lokacija postala pretesna za razvoj dejavnosti 

in se ta širi na sosednja zemljišča ali 

zemljišča v bližini. Veliko je tudi primerov, 

ko so domačije obkrožene z lastnimi kmetijskimi 

zemljišči. 

Takšni primeri so ponavadi 

starejše, močne kmetije, ki so obkrožene z 

različnimi tipi rabe na enem mestu. Tukaj 

se pokažejo vsa kakovost pestrosti pokrajine 

in elementi v prostoru, ki so tradicionalni 

in dajejo pokrajini poseben čar. Pogled 

na koruznjak ali čebelnjak v krajini Je lahko 

najlepši zgled kulturne krajine, ki je posebej 

vizualno privlačen za turiste ali naključne 

obiskovalce kraja. 

Ocenjevanje na področju arhitekture ni 

omejeno samo na golo estetiko, obsega 

tudi vključenost v prostor, uporabo lokalnih 

materialov in značilnosti, izrabo lastnih 

virov na področju energetike in prostora 

ter ne nazadnje uporabo In kombiniranje 

barv tako na fasadi kot strehi. 

Družina Passero je domačijo v Tešanovcih obnovila in tehnološko preoblikovala, in sicer 

iz živinorejskopoljedelske v turističnopodjetniško, ker je prepričana, 

da bo tržno uspešnejša, fotografija robert recek 

Barve objektov so se v zadnjih letih močno 

Intenzivirale, kar je posledica več dejavnikov. 

Na terenu smo govorili tudi o tej 

temi, ugotovitev pa je bila da je po odločitvi 

za konkretno barvo treba zavestno 

naročiti tri odtenke manj intenzivne barve, 

saj sta pogleda na barvno lestvico' v roki, 

ki obsega nekaj kvadratnih centimetrov, in 

na hišo ali gospodarsko poslopje, ki obsega 

veliko kvadratnih metrov površine, popolnoma 

različna. Preveč intenzivne barve 

v prostoru so lahko moteče, v ekstremnih 

primerih lahko govorimo o vizualnem onesnaževanju 

prostora. Pogled na poletno 

pokrajino nam daje bogat spekter naravnih 

barv, samo Izbrati moramo, kar nam 

okolica ponuja. 

Posebna tema je celostni videz domačij. 

Najlepše so domačije, ki so raščene 

pod eno streho, kar pomeni, da se za stanovanjskim 

objektom ali ob njem nizajo 

različni tipi gospodarskih poslopij, ki tvorijo 

dvorišče ali ponekod atrije. Najkakovostnejše 

rešitve so tiste, ki zmorejo ustvariti 

gospodarski in bivalni del, ki sta med seboj 

funkcionalno in prostorsko ločena. Tu lahko 

že govorimo o podeželski vili, kjer se del območja 

uporablja kot parkovna ali okrasna 

raba in s tem dviga standard bivanja. 

Posebej bi omenil župnišče v Markovclh, 

ki prostorsko In vizualno nadaljuje tradicijo 

samostanske ali dvorne arhitekture, 

vendar hkrati funkcionalno predstavlja tudi 

gospodarske funkcije. Trije podolžni objek¬ 

ti, med seboj pravokotno povezani, tvorijo 

dvorišče, atrij, ob katerem je leseno stebrišče. 

Atrij je odprt na vzhod, kar je logična 

tradicionalna orientacija za dobro jutranjo 

energijo. Ob objektu se nizajo različne 

rabe, od parkirišča za obiskovalce cerkve 

s parkovno površino, klasičnega pašnika 

do pokopališča, zunanjega skladišča in 

gospodarskega parkirišča. 

Celoten kompleks je dobro umeščen v 

prostor in s pomočjo župnika in župljanoV 

nastaja lep zgled kulturne krajine z dodano 

vrednostjo, tako vsebinsko kot estetsko. 

Takšen tip domačije, ki nastane načrtno, 

s pomočjo strokovnjaka in z jasno vizijo, kakšna 

bosta končni videz in funkcija, je navdih 

in vzor za razvoj krajine. 

16

SLOVENIJA 

11.7.2013 Vestnik MS Stran/Termin: 30 

naj. 

2013 domačija 

TONDACH 10 

Naravna opečna kritina. 

TONDACH Slovenija, d. o. o. 

Boreči 49, Križevci pri Ljutomeru 

t: 02 588 86 00, f: 02 588 86 50 

www. tondach. si 

e: prodaja@tondach. si 

CARGLASS 

Carglass Murska Sobota 

Noršinska cesta 2 

t: 02 620 04 70 

f: 02 537 18 10 

e:' 

murska. sobota@carglass. si 

Posebno poglavje so domačije, kjer se 

poleg kmetijstva ukvarjajo tudi s turizmom. 

Tu že sama funkcija zahteva višje standarde 

oblikovanja in urejenosti. Povsod najdemo 

tradicionalne elemente, ki so tipični za 

pokrajino, uporabljeni so lokalni materiali, 

barve so umirjene in tople. Cukovi Iz Banute 

so ustvarili turistično kmetijo s preoblikovanjem 

klasičnih kmetijskih in bivanjskih 

objektov v celostno zaokrožen in oblikovan 

kompleks z uporabo lokalnih materialov, 

domišljije in nadgradnje tradicije, 

Na vsaki domačiji se srečujemo s kmetijsko 

mehanizacijo, ki zahteva svoj prostor. 

Način, kako je organizirana logistika na 

kmečkem dvorišču, daje pečat celostni 

podobi. Pri Balažičevih na Hotizi je za stroje 

dobro poskrbljeno, dvorišče pa na prvi pogled 

ne daje vtisa, da gre za veliko kmetijo. 

Stroji so postavljeni v vrsto, vrt bogato rodi, 

dvorišče pa daje tudi kakovostne prostore 

za bivanje na prostem. Posebna kakovost 

je tekoča voda tik ob parceli, ki daje funkcionalne 

in estetske prednosti lokaciji. 

Veliko je elementov, ki tvorijo celostno 

podobo domačije. Nekateri so od boga 

dani, drugi ustvarjeni ali izvajani. Končno 

oceno sestavljajo vsi našteti elementi in njihovo 

funkcioniranje kot celota ter sobivanje 

s krajem In pokrajino. 

Robert Recek, arhitekt 

17

SLOVENIJA 

12.7.2013 Gorenjski glas 


Naslov: 


Avtor: 

Rubrika/Oddaja: AKTUALNO Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

ZGO 


4 

i. stran 

Na inšpektoratu še dodajajo: 

»Rušenja potekajo na podlagi 

zakona o graditvi objektov 

ter prioritetami dela gradbene 

inšpekcije pri izvršilnih 

postopkih in ne na podlagi 

vladne uredbe o prostorskih 

ureditvenih pogojih za 

sanacijo degradiranega prostora 

na območju TNP v občini 

Bohinj. 

Gradbeni inšpektorji pri 

razvrščanju inšpekcijskih postopkov 

in opravljanju upravnih 

izvršb upoštevajo predvsem 

javno korist in javni 

interes: 

»Prioriteto imajo objekti, 

kjer je ogroženo zdravje 

in življenje ljudi ter javna 

varnost. Upošteva pa se tudi 

in 

vpliv gradnje na okolje, ogrožanje 

javnih površin, gradnja 

v varovalnih območjih, 

zahtevnost 

objekta, vrsta nadzora 

faza gradnje. Pri tem poudarjamo, 

da gradbeni inšpektorji 

z odstranjevanjem nedovoljenih 

gradenj na podlagi 

pravnomočnih inšpekcijskih 

aktov opravljajo svoje naloge, 

za katere so jim dodeljena pooblastila, 

saj trenutno veljavni 

zakon ne predvideva drugačne 

sankcije v primeru nelegalne 

gradnje. 

Najprej so porušili več kot 

40 let star objekt, ki je bil vprostor 

umeščen že pred sto leti 

in za katerega prizadeta gospa 

kljub želji po pridobitvi dovoljenja, 

plačila uzurpacije in 

degradacije ni uspela pridobiti 

ustreznega dovoljenja. 

Župan 

Franc Kramar je zaradi 

rušenj ta teden na predsednico 

vlade Alenko Bratušek naslovil 

odprto pismo, kjer pravi, 

da je ravno rušenje te stavbe 

dokaz, da imamo vtej državi 

dvojna merila. V pismu še 

pravi, da so zanimive tudi izjave 

inšpektorja, ki naj bi dejal 

»vse bomo porušili«, kar po 

Kramarjevem mnenju vodi 

v razmišljanje, da želi Vlada 

RS »očistiti« območje Bohinjavseh 

objektov, starih 30 in 

več let, v smeri vzpostavitve 

divjine in pregona lokalnega 

prebivalstva. Predsednici 

vlade predlaga, naj ustavi rušenje 

objektov in se sestane 

z Bohinjci, da bi skupaj našli 

rešitev. Ravno tako pa poziva 

vlado, naj takoj začne postopek 

sprememb in dopolnitev 

zakona o TNP, ki naj poleg 

naravovarstvenih stališč upošteva 

tudi stališča ljudi, ki živijo 

v tem območju. Če država 

predlogov ne bo upoštevala, 

Kramar Bratuškovi sporoča, 

da ne more zagotoviti, da 

v Bohinju ne bo prišlo do nemirov 

ali državljanske nepokorščine. 

18

SLOVENIJA 

12.7.2013 Gorenjski glas 


Naslov: 

Avtor: 

Ogrožena investicija v terminal? 

Boštjan Bogataj 

Rubrika/Oddaja: POSLOVNI GLAS Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

DPN 

Ogrožena investicija 

v terminal? 

Novi nadzorniki Aerodroma Ljubljana naj bi bili, 

proti gradnji novega potniškega terminala. 

Boštjan Bogataj 

Zg. 

BrnikNadzorni 

svet Aerodroma 

Ljubljana se (AL) je 

v torek sestal na konstitutivni 

seji in za predsednika izbral 

Milana Peroviča, za namestnika 

pa predstavnika zaposlenih 

Draga Čotarja. O investiciji 

v nov potniški terminal 

še niso razpravljali, vendar 

naj bi v kratkem. Spomnimo, 

investicija je vredna 56 

milijonov 

evrov, od tega so v AL 

pridobili 14, 5 milijona evropske 

pomoči, zato se z izpeljavo 

projekta mudi. 

»Brez investicije se odpovedujemo 

razvoju, ne le 

družbe in letališča, temveč 

tudi širše, nadzornikom 

odgovarja predsednik uprave 

Zmago Skobir in razloži, 

da so za gradnjo podani 

številni razlogi, ti pa opredeljeni 

v temeljnih dokumentih 

poslovanja družbe in razvoja 

letališča (strategija do 

leta 2017 in do 2040). Porast 

prometa se v evropskem 

prostoru po letih stagnacije 

že uresničuje, v AL pa 

morajo 

biti pripravljeni to rast 

izkoristiti. Konkurenčna letališča 

so s posodobitvijo 

infrastrukture 

za to poskrbele 

že pred leti. 

Hkrati Skobir meni, da investicija 

ne bo ogrozila likvidnosti 

AL vletih financiran j a 

in bo dolgoročno zagotavljala 

primerne donose delničarjem. 

Nov potniški terminal 

bo omogočil nadaljnji in 

dolgoročni razvoj družbe ter 

prometa na letališču, kar za 

potnike pomeni tudi boljšo 

ponudbo letov in komercialnih 

storitev. Že zdaj še posebej 

pa v najbolj obremenjenih 

delih dneva, se na AL soočajo 

z nezadostnimi zmogljivostmi 

obstoječega terminala, 

ki je iz leta 1973. 

Letalski prevozniki so v 

prvih petih mesecih letos 

tako kot tudi mali delničarji, 

prepeljali 440 tisoč potnikov 

ali za šest odstotkov več kot v 

enakem obdobju lani. Bolje 

kaže tudi pri drugih kazalnikih 

poslovanja. 

»Investicija 

je nujna zaradi 

predvidenega 

naraščanja letalskega 

prometa v prihodnjih letih, 

ki ne bo le po naših napovedih 

prometa, temveč tudi 

glede na dolgoročne analize 

Eurocontrola, letališč, letalskih 

prevoznikov in proizvajalcev 

letal za evropsko regijo, 

pojasni Skobir. 

Nadaljnje obratovanje ob 

nespremenjenih prostorskih 

in organizacijskih pogojih 

bi vodilo v stagnacijo 

razvoja letalskega prometa v 

Sloveniji oziroma odliv dela 

potnikov na tuja, predvsem 

okoliška letališča, kjer že omenjeno, infrastruktura 

intenzivno gradi in posodablja. 

Pri več kot 31 

tisoč kvadratnih 

metrov novih površin 

potniškega terminala ne 

se, kot 

gre za nadstandard, ampak 

odpravo ozkih grl in tehnološke 

zastarelosti, večja bo 

varnost potnikov. 

V AL trdijo tudi, da bo imela 

investicija širše učinke: od 

hitrejše gospodarske rasti na 

državni ravni, večje zaposlenosti, 

do mobilnosti 

prebivalstva 

in drugo. Pomembno 

vlogo za vse našteto in rentabilno 

poslovanje AL bodo 

(novi) prevozniki oziroma 

razširitev sodelovanja z obstoječimi. 

Plod slednjega je 

nekaj novosti v letošnjem 

poletnem voznem redu: Turkish 

Airlines je začel z dnevnimi 

leti v Carigrad, Finnair 

je povečal pogostost letenja v 

Helsinke, Adria Airways je 

znova vzpostavila povezavo 

s Parizom. 

Obstoječi nizkocenovni 

povezavi easyjeta in WizzAira 

v London in Bruselj 

beležita 

dobro zasedenost, dodali 

naj bi še kakšno. 

Največji 

potencial kažejo destinacije 

v severno Nemčijo, 

Skandinavijo, 

Iberski 

polotok 

in Italijo. Na vprašanje, 

ali drži, da se dogovarjajo 

tudi s kitajskimi družbami, 

Skobir odgovarja: »Zadnjih 

nekaj let tekoče vodimo pogovore 

z več letalskimi družbami, 

med njimi je ena tudi 

19

SLOVENIJA 

12.7.2013 Gorenjski glas Stran/Termin: 9 

kitajska. Več o posameznih 

pogovorih enostransko ne 

moremo razkriti. 

Spomnimo še, da je v pripravi 

tudi podrobni državni 

prostorski načrt za območje 

letališča, ki med drugim na 

letališče vodi tudi železnico 

in podobno. Je smiseln, 

če novega terminala ne bo? 

Zmago Skobir odgovarja, da 

je, 

saj gre za umestitev dolgoročnega 

razvoja AL v prostor: 

»Tudi če terminala danes 

ne bi gradili, koncept 

razvoja 

letališča ostaja enak. 

Tako je bilo opredeljeno že 

v glavnem načrtu razvoja iz 

leta 2010. 

Aerodrom Ljubljana mora, če želi počrpati 14, 4 milijona evrov evropske pomoči, hitro začeti 

gradnjo novega potniškega terminala. Tik pred začetkom gradnje vsaj desetletje načrtovane 

investicije so se pojavili pomisleki o smotrnosti. Foto: corazd Kavč* 

20

SLOVENIJA 

12.7.2013 Štajerski tednik 


Naslov: 

Avtor: 


Mojca Vtič 

Rubrika/Oddaja: PO NAŠIH OBČINAH Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

OPPN, OPN 

Slovenska Bistrica 

Podrobni občinski prostorski načrt zahodne obvoznice 


»Zahodna obvoznica bo Impolu omogočila širitev folijske dejavnosti. Če bomo uspeli realizirati naše načrte, bo to pomenilo od 30 do 40 novih delovnih 

mest, obenem pa za družbo okoli 30 milijonov prihodka, je zbranim svetnikom in svetnicam občine Slovenska Bistrica pred odločanjem o Odloku 

o občinskem podrobnem prostorskem načrtu za zahodno obvoznico dejal predsednik uprave družbe Impol Jernej Čoki. 

Argumenti o njeni nujnosti 

za razvoj družbe Impol, 

razbremenitvi 

mesta in za večjo 

prometno varnost so občinski 

svet prepričali, saj so soglasno 

in po hitrem postopku sprejeli 

odlok. 

Projekt, katerega vrednost 

je ocenjena na deset milijonov 

evrov, je za občinski proračun 

prevelik, zato računajo na 

evropska sredstva in posluh 

države. V ta namen je župan 

občine Slovenska Bistrica in 

nekdanji minister Ivan Žagar 

na sejo povabil direktorja 

Direkcije 

Republike Slovenije za 

ceste Gregorja Ficka. Slednji 

je pritrdil pomenu zahodne 

obvoznice za mesto in tovarno 

aluminija, ki je peta največja 

izvoznica v državi. Obenem je 

poudaril, da se mora obvoznica 

podaljšati do avtoceste, kar 

bi pomenilo nov priključek 

do osrednje prometne žile. 

Ficko zaskrbljen 

zaradi »butaste« 

zakonodaje 

Je pa izrazil skrb nad sredstvi, 

s katerimi razpolaga direkcija, 

saj je teh po besedah 

Ficka za 100 milijonov premalo. 

Direktor slovenske direkcije 

za ceste je še začrtal časovnico 

izgradnje obvoznice. Dejal 

je, da že v naslednjem letu 

ob enakem času pričakuje 

začetek postopka odkupa zemljišč 

in nato začetek gradnje 

v letih 2016/2017. »Vse 

pa je 

21

SLOVENIJA 

30.6.2013 HIŠE 


Naslov: 

Avtor: 

Še se je treba boriti s stereotipi 

Matevž Granda 

Rubrika/Oddaja: ARHITEKTURNI PORTRET Žanr: 

INTERVJU 

Površina/Trajanje: 2.688,97 Naklada: 

Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, ARHITEKTURNI NATEČAJ 

23

SLOVENIJA 

30.6.2013 HIŠE Stran/Termin: 66 

ARHITEKTURNI PORTRET 

Pogovarjal se je: Matevž Granda 

Portret: Primož Korošec 

Fotografije: Miran Kambič 

Andreja Jug meje sprejela v svojem ateljeju v Moj prvi »večji« projekt je bila adaptacija podstrešja 

mansardi na Resljevi cesti v Ljubljani. Mansardni 

prostori imajo že sami po sebi poseben čar 

v središču Ljubljane. 

Izpeljati gaje bilo treba od faze projektiranja do 

podstrešnih skrivnosti. Prostor, napolnjen z maketami, realizacije. Naloga je bila uspešna tudi zaradi 

risbami in fotografijami, pa ustvarja še dobrega sodelovanja z naročniki. Tukaj sem prvič 

dodatno zanimiv ambient. Pravi, da v zadnjem spoznala, da bo pri mojem nadaljnjem delu 

času sodeluje večinoma z ženskami. To je zgolj treba poleg strokovnega znanja dobro obvladati 

naključje. A vseeno v šali doda, da so ženske tudi komunikacijo z naročniki in izvajalci. 

najbrž bolj pedantne. Meni, da je moškim v arhitekturi 

lažje. Kljub dolgoletnim izkušnjam se Kako ocenjujete razvoj slovenske arhitekture v 

mora na gradbišču še vedno dokazovati. 

zadnjem desetletju, dveh? 

Stanovanjske hiše ji pomenijo največji izziv. Po 

njenih izkušnjah je urejanje doma bolj ženska 

kot moška zadeva. Po navadi svojim naročnikom 

ponudi dve varianti, včasih tudi več. Stranka 

potem izbere primernejšo. Kot pravi, se še ni 

zgodilo, da bi izbrali tisto, ki ne bi bila tudi njej 

ljubša. Prav tako pa uživa v ustvarjanju interierjev. 

Arhitektura ji ne pomeni le službe, pač pa 

strast in življenjski slog. Če bi bilo delo vrednoteno 

po dejansko opravljenih urah, seji nikakor 

ne bi izplačalo delati. Ko je hiša postavljena, pa 

je ves trud poplačan. 

Kako ste začeli svojo arhitekturno pot? 

Kateri je 

bil vaš prvi projekt? 

Po diplomi pri profesorju Edvardu Ravnikarju 

sem kot samostojna arhitektka nadaljevala delo 

v skupini arhitektov Ravnikar, Kerin, 

Kregar, v 

ateljeju Ambient. Sodelovanje pri vrsti projektov 

javnih zgradb je bilo zame izjemna izkušnja in bi 

jo za začetek priporočala vsakemu mlademu arhitektu. 

Pridobivanje znanja v močnem strokovnem 

okolju je dobra in po mojem mnenju nujna 

popotnica za samostojno pot. 

Obdobje zadnjih dvajsetih let je zaznamovano s 

hitrim tehnološkim in informacijskim razvojem, 

ki ima različne vplive tudi v naši stroki. V poplavi 

informacij o trendih v arhitekturi so se pojavile 

stavbe tako imenovanega univerzalnega, globalnega 

koncepta, ki se ne ozirajo na danosti 

prostora, v katerem nastajajo. 

Mislim, da so uspešnejši tisti novi koncepti, ki 

upoštevajo tako zgodovinskosociološke danosti 

kot tradicijo prostora. V tem obdobju, ko se je 

sorazmerno veliko gradilo, je bilo razpisanih tudi 

več arhitekturnourbanističnih natečajev. Kot 

rezultat slednjih je nastalo nekaj zelo kakovostnih 

novih realizacij, predvsem javnih objektov 

in ureditev javnih površin. Opazen pa je bil tudi 

premik v individualni stanovanjski gradnji. Vse 

več zasebnih naročnikov je iskalo arhitektovo pomoč 

in nastala je vrsta zanimivih hiš. Veliko jih že 

upošteva trajnostne vidike gradnje in energetsko 

varčnost. 

Po drugi strani pa je to tudi obdobje gradbenih 

špekulantov, ki so zaradi želje po čim hitrejšem in 

čim večjem zaslužku, žal velikokrat tudi ob podpori 

naše stroke, naredili nepopravljivo škodo v 

prostoru. 

Pogosto ste članica natečajnih komisij pri izboru 

arhitekturnih projektov. V zadnjih letih je število 

elaboratov skokovito naraslo. Je narasla tudi 

kakovost projektov? 

Res je, odziv arhitektov na natečajih je izjemen, 

saj dela praktično ni in je to ena izmed poti, kako 

ga pridobiti. Na zadnjem natečaju, kjer sem sodelovala, 

je bilo oddanih 55 elaboratov. 

Dobro se zavedam, da arhitekti v to vložijo veliko 

dela in strokovnega znanja, ki ni vedno nagrajeno. 

Zato je pomembno, da se projekte pregleda 

natančno in odgovorno. 

Kakovost je na visoki ravni, seveda pa je le nekaj 

natečajnih rešitev, ki izstopajo, in praviloma se te 

nagrajuje. 

Žirijo sestavljajo strokovno usposobljeni predstavniki 

investitorja in stroke. Po mojih izkušnjah 

se delo opravlja z vso natančnostjo 

in odgovornostjo. 

Po pregledu projektov se soočajo argumenti. 

To je osnova za odločanje, kije največkrat 

sprejeto s konsenzom. 

domena moških. 

Arhitektura je bila stereotipno 

Vendar je v zadnjih letih vse več uspešnih 

arhitektk. Mislite, daje položaj žensk v ustvarjalnih 

in tehničnih poklicih, kot je arhitektura, 

specifičen? 

Ne glede na posebnosti posameznega poklica 

mislim, da je ženski še vedno težje kot moškemu. 

Vse prevečkrat je treba ponovno dokazovati 

svoje sposobnosti in znanja. Še je treba prebijati 

stereotipe. 

24

SLOVENIJA 


68 

DATOTEKA 

Hiša pod Kam. -Sav. Alpami 

Arhitektura: Andreja Jug, 

Sanja Škrinjar Zore 


Investitor: zasebni 

Lokacija: občina Vodice 

Leto načrtovanja: 2006 

Leto izvedbe: 2008 

Parcela: 1089 m2 

Površina: 302 mJ 

Statika: Ivo Hafner HP. hiša 

projektov 

d. 0. 0. 

Elektro instalacije: TE biro d. 0. 0. 

Strojne napeljave: TE biro d. 0. 0. 

Vavtar d. 0. 0. 

inženiring 

Glavni izvajalec gradbeno obrtniških 

del: G81A d. 0. 0. 

Izveba strojne inštalacije: 

Vavtar inženiring 

d. 0. 0. 

Izvedba elektro inštalacije: 

Eurolux d. 0. 0. 

Izvedba vodovod in kanalizacija: 

Osana Vojko s. p. 

Kaj je bistvo te hiše? 

Stoji v idiličnem okolju, ki ga na eni strani obdajajo vrhovi 

KamniškoSavinjskih Alp, na drugi pa se odpirajo 

pogledi v daljavo prek prostranih polj. 

Zame je bilo 

bistvenega pomena to, kako nadgraditi oblikovanje tradicionalne 

hiše, ki bo ob uporabi avtohtonih materialov 

v čim večjem sozvočju z okoljem. 

Hiša skuša odgovoriti na to vprašanje. 

Kako je potekalo sodelovanje z naročniki? 

Naročnik nas je izbral glede na naša do tedaj videna 

dela. Morda je bilo zato lažje ustvariti medsebojno 

zaupanje. Pri sprejemanju arhitekturnih rešitev ni bilo 

nobenih težav. Smo pa temeljito prisluhnili njihovim 

potrebam in program izpolnili v celoti. 

Od realizacije je preteklo že nekaj let. 

Ste z naročniki 

še v stiku? So po nekajletnem bivanju v hiši z njo 

zadovoljni? 

Z naročnikom smo sodelovali še pri dodatnih delih v 

prvem letu po vselitvi. 

Takrat so bili zadovoljni, upam, da so še. 

Dobavitelji notranje opreme: 

Artidea d. 0. 0. 

Keramika: Avenus d. 0. 0 

Svetila: Arcadia d. 0. 0. 

Talne obloge: Maramo d. 0. 0. 

Dobavitelji stavbnega pohištva: 

Domal d. 0. 0. 

Dobavitelji opreme za zunanjo 

ureditev 

Talni elementi (tlakovci, 

Maramo d. 0. 0. 

les. 

Vrtna svetila: Arcadia d. 0. 0. 

25

SLOVENIJA 


Kompleks je na območju nekdanjega gradu. V kolikšni 

meri ste se opirali na dediščino? 

Naloga je zelo kompleksna in seveda ima močno zgodovinsko 

ozadje. Veliko časa sem posvetila poglobljenemu 

študiju zgodovine posesti in razvoja te krajine. Gre 

za celovito oživitev zunanje ureditve in gradnjo novih 

objektov na področju nekdanjega posestva in graščine 

Kolovec. Prvi zapisi segajo v leto 1530, posest pa je skozi 

desetletja spreminjala svojo podobo in je bila dokončno 

porušena leta 1943. 

Ohranili so se le ostanki centralno zasnovanega 

francoskega 

parka z dvema vrtnima paviljonoma in kapelo 

ter ostanki fontane. Vzdolž parka seje ohranil le kamniti 

zid, ostankov objektov pa ni bilo. Osnova za novo urbanističnoarhitekturno 

oblikovanje je bil ohranjeni kamniti 

zid, kije nakazoval smer parka in prostorsko umestitev 

zgodovinskega kompleksa. 

Koliko je na projekt vplival Zavod za varstvo kulturne 

dediščine Slovenije? 

Zavod je seveda izdal svoje smernice. 

Ena bistvenih 

zahtev je bila ta, da se ohrani tlorisna velikost stare pristave, 

kot je bila znana iz pisnih virov. Ostankov objektov 

namreč ni bilo. Novi objekti so bili oblikovani v skladu z 

osnovnimi priporočili. 

Projekt je bil dobro pripravljen, preden smo ga prvič 

predstavili konservatorjem. Seveda so bila dogovarjanja 

potrebna 

dobro. 

in tudi kompromisi, toda sodelovanje je bilo 

Kakšen je bil odnos z naročniki? 

Pri našem delu je odnos z naročniki bistven. 

Pomembno 

je, kako hitro in na kakšen način si ustvariš zaupanje. 

V tem primeru sem z naročniki sodelovala že pred leti, 

ko sem jim ustvarjala prvi dom. Kasneje sem sodelovala 

tudi pri izbiri parcele za njihovo novo hišo. S časom je naš 

odnos postajal prijateljski. 

DATOTEKA 

Urbanističrioarhitekturrii projekt z 

notranjo in zunanjo ureditvijo 

Arhitektura: Andreja Jug s sodelavci 


Investitor: zasebni 

Lokacija: občina Radomlje 

Leto načrtovanja: 19982001 


Površina: 

stanovanjski objekt: 1107 m" 

stanovanjsko gospodarski objekt: 

230 m1 

gospodarski objekt: 345 m1 

Parcela: ožje območje 2ha, 

širše območje i2ha 

Statika Anjo Žigon, Elea d. o. o. 

Elektro instalacije: Te biro d. 0. 0. 

Strojne napeljave: Te biro d. o. o. 

Glavni izvajalci gradbeno obrtniških del 

in dobavitelji: Žurbi team d. o. o. Marmor 

Hotavlje d. o. o. Reflex d. o. o. Alu Alprem 

d. o. o. Vavtar inženirng 

d. o. Eurolux 

o. 

d. o. o. Arcadia d. o. o. Maramo 

Mizarstvo Žlahtič, Moderna d. o. o. 


Mizarstvo Stajnar, Abitare d. o. o. 

Orion intertrade d. o. o. 

d. o. o. 


Alu Alprem d. o. o. Mizarstvo Žlahtič 

Dobavitelji opreme za zunanjo ureditev 

vrtno pohištvo: 

Orion intertrade d. o. o. 

talni elementi (tlakovci, 

Maramo d. o. o. 

les): 

strojne instlacije in bazenska oprema: 

d. o. o. 

Menerga 

vrtna svetila: Moderna d. o. o 

26

SLOVENIJA 

30.6.2013 HIŠE 


Naslov: 

UREDITEV STAREGA MESTNEGA JEDRA ŠKOFJE LOKE 

Avtor: 


VEST 


Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, KRAJINSKA ARHITEKTURA 

UREDITEV STAREGA MESTNEGA JEDRA 

ŠKOFJE LOKE 

Koncept urejanja odprtih javnih prostorov so avtorji 

prvonagrajenega projekta zasnovali z željo, 

da bi mesto dobilo enotno podobo. Nove tlake, 

urbano opremo in krajinsko ureditev so ustvarili 

z zadržanim avtorskim pristopom, v sozvočju 

s srednjeveško in baročno podobo mesta. V 

prostor so vnesli dva nova prostorska koncepta 

- Pravljično Loko in koncept urbane forma vive. 

Naročnik: Občina Škofja Loka 

Avtorji: Ravnikar Potokar arhitekturni 

biro; Ajdin Bajrovič, Primož Žitnik, 

Robert Potokar, Špela Kuhar, 

Andrej Blatnik 

Krajinska arhitektura: 

Tanja Simonič Korošak 

Urbana oprema: Studio Miklavc, 

Jure Miklavc, Jaka Verbič, Jože Carli, 

Silva Cimperman 

Leto natečaja: 2013 

www. zaps. si 

27

SLOVENIJA 

30.6.2013 HIŠE 


Naslov: 

Avtor: 

Koncentrirano morje 

Janja Brodar 

Rubrika/Oddaja: ARHITEKTURNI IZZIV Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 


SOLINE 

Besedilo: Janja Brodar 

Fotografije: Pascal Fusil, arhiu PIA studio 

Thalasso spa Lepa Vida 

Arhitektura: PIA Studio 

Izvedba: 2013 

Lokacija: 

Sečoulje 

Solni spa na solinah kot preskok k bolj subtilni 

turistični arhitekturi 

Na Sečoveljskih solinah se sol še danes pridobiva 

na tradicionalen način. Talasoterapevtski center 

Lepa Vida temelji na stranskih proizvodih pridobivanja 

soli - slanici in solinskemu blatu. 

V opuščen in degradiran predel v severozahodnem 

delu solin so arhitekti po zgledu tradicionalnih 

lesenih hišk za orodje za pridelovanje soli 

umestili nov termalni kompleks. 

Terme oblikuje kolaž lesenih poti, ki povezujejo 

več majhnih preprosto oblikovanih dvokapnih 

objektov. Osrednji del predstavljajo plavalni 

bazen z morsko vodo, bazeni za kneipp terapijo 

ter manjši bazeni za terapije s slanico. Center se 

zaključi z nadstrešnicami in ploščadmi za terapije 

s fangom ter za masaže. Plavalni bazen je, 

da bi zmanjšali izkop v nestabilen teren, nekoliko 

dvignjen od preostalega dela term. 

Lahkotna zasnova, ki daje vtis, da je del solinske 

krajine že od nekdaj, omogoča pristno doživljanje 

solin - subtilno oživljanje kulturne krajine, ki 

ga podpiramo! 

28

SLOVENIJA 

30.6.2013 HIŠE 


Naslov: 

Avtor: 

ZNANJE PREPRIČA TUDI NAJBOLJ TRDOVRATNE DVOMLJIVCE 

Nina Štrous 


INTERVJU 


Gesla: 


s$mAto: 

ZNANJE PREPRIČA TUDI 

NAJBOLJ TRDOVRATNE 

DVOMLJIVCE 

Iva Smrke je najmlajši »associate« pri biroju Herzog & deMeuron, ena izmed zelo redkih žensk 

na tem položaju. V osmih letih sodelovanja deluje kot vodja in je odgovorna za arhitekturo več 

projektov različnih velikosti, od Brazilije do Japonske in Južne Koreje. 

29

SLOVENIJA 



Pogovarjala se je: 

Nina Štrous 

Fotografije: 

osebni arhiv Ive Smrke 

Hitro ste napredovali na enega vodilnih položajev, 

»associate«. Katere lastnosti mora imeti 

arhitektka, da uspe v takšnem biroju? 

Kako ste 

izstopali iz velike množice ambicioznih mladih? 

Recept uspeha so predanost, trdo delo in tudi 

vztrajnost pri stvareh, ki 

sijih želite uresničiti. Če 

nas sam projekt ne motivira, nismo na pravem 

mestu in ne v pravi stroki. Moja odprtost in želja 

po konstruktivni kritiki vodita k dvomu in diskusiji, 

ki vedno znova rodi inovativne rešitve. Ponosna 

sem na dejstvo, da se nikoli nisem borila s 

komolci, da nikoli nisem bila glasna ali škodljiva 

do drugih. Spoznanje, da je arhitektura timsko 

delo, je prvi korak k uspešnemu razmišljanju. 

Kako bi ocenili število žensk in moških med vašimi 

sodelavci? 

Če se ozremo na arhitekturno zgodovino, nam 

je lahko oproščeno razmišljanje, da so arhitektke 

iznajdba petdesetih let, a to ne bi moglo biti 

dlje od resnice. Vendar je toga struktura družbe 

pomenila, da so bili njihovi prispevki večinoma 

spregledani. Govorim o Sophii Hayden Benett, 

Eileen Grey, Normi Merrick Sklarek, Lilly Reich, 

Lini Bobardi itd. 

V našem biroju je situacija nekje vmes imamo 

60 moških in 40 žensk. Na vodilnih položajih, 

kot sta »associate« ali »partner«, smo v veliki 

manjšini. 

Ali kdaj čutite zaradi spola kakšno specifiko, 

prednost, omejitev? 

V svojem vsakdanjem delu se na različnih koncih 

sveta soočam z velikimi skupinami strokovnjakov, 

inženirjev, arhitektov, ki so večinoma moški 

- načeloma starejši, izkušeni mojstri svoje stroke. 

Ker sem mlada, in tudi majhne postave, je pridobitev 

spoštovanja in avtoritete zelo zahtevna 

naloga. 

Če nalogo delaš v Švici, Braziliji ali na 

Japonskem, so procesi zelo različni, kar nalogo 

seveda oteži, kajti najprej moraš spoznati lokalno 

kulturo. Vsaka izkušnja je lekcija, ki ti pomaga 

premostiti naslednjo. Sicer sem mnenja, da 

imajo tudi mladi moški podobno težavo, vendar 

v manjši "dozi" Ker je zgodovinsko arhitektura 

moška stroka, je moškim olajšan proces prvega 

vtisa, 

ki je zelo pomemben pri kateremkoli 

sodelovanju. 

Verjamem, da znanje vedno prepriča 

tudi najtrdnejše nezaupljivce. Spomnim se zanimive 

zgodbe o Charlotte Perriand. Ko seje leta 

1927 prijavila za službo pri Le Corbusieru, jo je 

ravnodušno zavrnil z izjavo: »Mi tukaj ne vezemo 

blazin. Ko je leta kasneje razstavila svoja dela, ji 

je z navdušenjem ponudil delo. Po samo letu dni 

dela v njegovem biroju je oblikovala tri njegove 

najbolj ikonične stole: B301, B306 in LC2 Grand 

Comfort. 

Mislite, da je arhitektura, ki jo ustvarjajo večinoma 

ženske ekipe, drugačna od moške? 

Obstajajo 

razlike v načinu razmišljanja? 

Spomnim se zanimivih rezultatov raziskave, 

narejene v šestdesetih letih, pri kateri so otrokom 

dali nalogo, naj iz osnovnih blokov naredijo 

scenarij za neko zgodbo, ki si jo lahko sami 

zamislijo. Fantje so večinoma sestavili ceste in 

stolpnice in njihova zgodba je načeloma vsebovala 

tudi uničenje leteh, deklice pa so sestavile 

notranjost sob, s stenami ali brez njih, in ustvarile 

družinsko dogajanje. Mislim, da to kaže neko 

psihološko razliko v razmišljanju. Toda ko pride 

do arhitekture in projektiranja, se mi zdi, da smo 

vsi enakovredni profesionalci. To pravim zato, ker 

sem sama projektirala stolpnico v Londonu, ki bo 

stala v tej metropoli leta 2017. 

Kdaj se vaše kolegice odločajo za otroke? Se 

potem 

njihov pogled na kariero spremeni? 

V preteklosti smo imeli veliko žensk, ki so postavile 

družino na stranski tir in ustvarjale kariero. 

Vedno večje takšnih, ki se odločijo za otroke 

nekje sredi tridesetih let. Ženske smo se borile za 

priznanje v stroki, ki je danes veliko bolj 

utemeljena 

kot pred dvajsetimi leti. Zato se tudi veliko 

žensk lažje odloča za otroke v mlajših letih, kajti 

kariera se nadaljuje vse življenje. Arhitektura 

je v primerjavi z umetnostjo zahtevna stroka, 

ker je čas fiksni dejavnik končanje projekta je 

določeno z naročnikom, sodelavci, zakonom. Pri 

umetnosti pa umetnik sam določi konec ustvarjanja. 

Dandanes je borba za delo huda in tudi to 

narekuje več dela, več predanosti in več oddelanih 

ur. Za ženske z otroki je vse zgoraj navedeno 

lahko omejujoče. Mislim, 

da se tudi to spreminja. 

Naš biro omogoča podaljšanje bolniškega časa, 

pa tudi »part time« zaposlitev in seveda vrnitev 

na isto delovno mesto. Vse to je del strategije, ki 

je povečanje deleža žensk v biroju. 

Nedvomno je simbioza materinstva in kariere 

zahtevna, utrujajoča in polna kompromisov. 

Že kot študentke smo obkrožene z vprašanjem 

tehtanja materinstva s kariero in v ozadju ostaja 

dilema, kako imeti »vse«. 

Žongliranje obveznosti 

povzroča vihar novih pritiskov za sodobno 

mamo. Menim, da je najpomembnejše ravnovesje, 

postavitev vrednot in osebna sreča. 

Iztekel seje čas močnih žensk, zdaj gre 

ženske. 

za realistične 

Kakšne so razlike, če svoje ustvarjanje primerjate 

z možnostmi, ki so se vam odpirale še v 

Sloveniji? 

Slovenija ima globoko kulturo »sam 

svojih mojstrov«. 

Kultura samogradnje sega v korenine 

30

SLOVENIJA 


64 

ne samo naših prednikov, ampak današnjih generacij. 

Nezaupanje in nepripravljenost splošne 

javnosti sta tako močna, da povzročata stagnacijo 

stroke. Borba arhitektov je težka, vendar zelo 

uspešna, kot kažejo dobre arhitekture po vsej 

državi, pa tudi napredek v zelo kratkem času. Od 

slovenskih kolegov velikokrat slišim, da ni dobrih 

naročnikov. Dober naročnik ni nujno bogat 

naročnik, kot meni veliko arhitektov. Dober naročnik 

je tisti, ki soustvarja z nami ki nas vodi, 

a nam pusti odprto pot, je v dialogu z nami in 

skupaj pridemo do rešitev. 

Kaj pogrešate v slovenski arhitekturni praksi? 

Transparentnost, odprtost do konstruktivne kritike 

in zaupanje v mlade. 

Kako komentirate ljubljansko fakulteto za 

arhitekturo, kjer ste študirali? Da mladim študentom 

dovolj znanja, odpira prave možnosti? 

Težko vprašanje. Ko sem prvič prišla v biro, sem 

mislila, da nimam dovolj znanja, in sem to tudi 

občutila - pomanjkanje znanja o trenutni situaciji 

v arhitekturi in še bolj pomembno pomanjkanje 

konceptualnega razmišljanja. Očitno pa 

sem imela dobro osnovo, ki 

meje pripeljala v ta 

svetovno znani biro. Prav zaradi tega ne smem 

biti preveč kritična, toda denimo z ETH v Ziirichu 

se niti približno ne moremo primerjati. 

Na naši fakulteti seje v zadnjih osmih letih veliko 

spremenilo in verjamem, da se bo to pokazalo na 

naših mladih talentih. Sama sem bila gostujoča 

profesorica leta 2010. Na otvoritvi razstave seje 

veliko ljudi začudilo, koliko smo ustvarili v šestih 

mesecih. Predanost učiteljev, nenehno vodenje 

in vztrajnost lahko ustvarijo zelo dobre rezultate, 

kajti študenti so žejni znanja in s to zagnanostjo 

se ustvari neverjetno produktiven dialog. 

Po končanem semestru smo šli še korak dlje in 

razstavili delo 

ne samo v mestni hiši, pač pa smo 

v soseskah, kjer smo projektirali, postavili jumbo 

plakate, da bi tamkajšnjim stanovalcem odprli 

oči, kako bi lahko izboljšali svojo sosesko. To je del 

učenja meščanov, da se povežejo s svojo okolico. 

Menite, da ima arhitektura tudi poslanstvo 

ustvarjanja družbe, »soft povver«? 

V knjigi Edifice Complex Deyan Sudjic opisuje 

povezavo arhitekture in moči. V zgodovini je 

imela arhitektura veliko moč pri dokazovanju 

in izražanju politične in ekonomske moči, ko so 

nastajale stavbe kot ikone in spomeniki vladarjem. 

V šestdesetih in sedemdesetih letih seje 

dobra arhitektura orientirala na svojo prvotno 

bit prostor za ljudi. Najboljša arhitektura ni 

delo individualca, 

ampak delo družbe, bolj kot 

plod navdiha genija je rezultat napora družbe. 

Ko govorimo o pojmu »soft povver«, govorimo o 

vplivu na družbo, ki ga arhitektura potencialno 

ima. Arhitektura je umetnost gradnje. Veliko debat 

je na temo, ali je arhitektura sploh umetnost, 

vendar se večina strinja, daje namen arhitekture 

sodelovati, če ne celo povzdigniti individualni 

um, telo in tudi človeško kulturo kot celoto. Na 

žalost pa je arhitektura v realizaciji prepočasna, 

da bi bila lahko edini rešitelj problemov družbe. V 

današnjem času je naša naloga, ustvariti arhitekturo 

kot orodje za poslanstvo ustvarjanja družbe, 

otežena. Dandanes se arhitekti zaradi ekonomije 

in moči naročnikov velikokrat znajdemo v dilemi. 

Soočamo se z naročniki 

(»developers«), ki gradijo 

za množično prodajo in imajo svoje interese ter 

zastavljene dobičke, ki niso orientirani na sodelovanje 

s človeško kulturo. Kako naj zastopamo 

naročnika, ki nas plačuje, in tudi javnost oziroma 

družbo, ki nima drugega zastopnika? 

vprašanje današnjega časa. 

Gre za etično 

Je kakovost bivanja za mlade, izobražene ljudi v 

Švici bistveno višja kot v Sloveniji? 

Ja in ne. Švica, predvsem Basel, ima neverjetno 

bogato kulturo. Kar zadeva umetnost, imamo 

največjo koncentracijo muzejev v enem mestu 

v Evropi, gledališča, kinodvorane, in seveda Art 

Basel je nor fenomen. Dejstvo je, da smo na tromeji, 

ki poveže ljudi iz treh držav, in to sobivanje 

se pozna pri odprtosti do tujcev. 

Že sama kultura nogometa je izjemna vem, 

smešno se sliši, ampak tu so vsi veliki oboževalci 

in na tekme hodijo že otroci s starimi starši, pa 

tudi najstniki z 

svojo družbo (ne gre za grob 

dogodek, kot je to pri nas). Se pravi, kar zadeva 

kulturno ponudbo, je Švica nedvomno zmagovalec. 

Če primerjam delovni čas, ki omogoča prosti 

čas, pa je zmagovalec nedvomno Slovenija. Tudi 

porodniški dopust traja samo tri mesece. 

Varnost je v Švici veliko večja kot v Sloveniji, ne 

smemo pa pozabiti, da ta varnost veliko stane. 

Ob primerjavi švicarske in slovenske plače (enako 

število oddelanih ur) se pokaže, da je ostanek v 

zdravstvenega 

Sloveniji večji po plačilu najemnine, 

zavarovanja, mesečnih stroškov, ki 

so v Švici neprimerno večji (na primer, osnovno 

obvezno zdravstveno zavarovanje stane v Švici 

najmanj 20krat več kot v Sloveniji 

varnosti). 

in to omogoča 

kakovost življenja 

Žal se Slovenci ne zavedamo, da je v Sloveniji zelo visoka, ne glede na to, da 

so plače (in tudi stroški) manjše. 

Katera arhitektura, knjiga, predstava, razstava, 

koncert so vas navdihnili v zadnjem času? 

Picassos sind da! 

je fantastična razstava, ne 

samo zaradi zbirke Picassovih del, ampak zaradi 

zagnanosti mesta in meščanov, ki so skupaj 

omogočili to razstavo. Umetnost resnično lahko 

združi mesto in interese družbe, kajti po zaslugi 

pobude in zavzetosti ljudi jim je uspelo obdržati 

umetnine v Baslu. 

V Sao Paulu meje navdušila kultura centrov SESC 

- neprofitnih centrov za družbo. Eden izmed 

petintridesetih, 

SESC Pompeia, je nedvomno spektakularen. 

Gre za velik center z gledališčem, knjižnico, 

športnimi objekti, razstavnimi dvoranami itd. 

Koncert brazilske glasbe v teatru znotraj SESC 

Pompeia meje navdušil, ne samo zaradi bogatih 

ritmov, ampak tudi zaradi sodelovanja in energije 

publike, sestavljene iz vseh generacij. 

Navdušujoča je bila tudi predstava Carmen v plesnem 

gledališču, tako zaradi neverjetne koreografije 

kot tudi zaradi abstraktne scenske in svetlobne 

zasnove. Fantastično delo Richarda VVherlocka. 

31

SLOVENIJA 

30.6.2013 HIŠE 


Naslov: 

Avtor: 

Športna dvorana Kidričevo 



INTERVJU 


Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, ODGOVORNO DO PROSTORA 

32

SLOVENIJA 



Granda 

In 

volumen) 

ni videti, da je bila 

Značilnosti arhitekture Mojce Cregorski sta pred 13 leti. Razlika je edino vtem, da so mimoidoči 

odprtost in povezovanje. Biro MODULAR, ki ga nehali spraševati, kdaj bomo naredili streho 

PogouarjaL se je: Mateuž 

vodi skupaj z arhitektoma Maticem Lašičem in Skratka, to je zame Portret: Primož Korošec 

prvi projekt. 

smernicami, hecajo. Čeprav na zelo resen način. ni moja služba, ampak način življenja. 

Miho Kajzeljem, ta načela povzema. Kot namiguje Potem sem projektirala vrtec v Kidričevem. 

že ime, je za njihovo ustvarjanje značilno spet se mi zdi, da je bil to prvi projekt. Pa stanovanjsko 

povezovanje s kolegi arhitekti in z ostalim 

sodelujočimi 

naselje, pa športno dvorano, pa dom 

pri načrtovanju in gradnji. Kjer je upokojencev Vsak naslednji je prvi. Ker je večji, 

podpora vseh udležencev, pravi, je vse mogoče. ker je zahtevnejši, ker je drugačen. 

Zaposlena je na Fakulteti za arhitekturo, kjer 

navdušenje in znanje predaja študentom. Ves čas od študija že sodelujete 

s Fakulteto za 

Kako ste začeli svojo arhitekturno pot? Kateri je 

arhitekturo. Ali vas stik z mladimi spodbuja k 

nenehnemu preizkušanju novih prostorskih 

bil vaš prvi projekt? 

Arhitekturno pot sem začela z odločitvijo za vpis 

konceptov? 

je razlog, zakaj sem tam. Kombinacija teoretičnega 

Arhitektura je bila stereotipno domena moških. 

Vendar je v zadnjih letih vse več uspešnih 

na Fakulteto za arhitekturo. Vse ostalo seje 

dogajalo 

spontano. 

znanja in prakse, ustvarjanja. 

Črta na papirju namreč ni samo črta, je zid, 

arhitektk. Mislite, da je položaj žensk v ustvarjalnih 

in tehničnih poklicih, kot je arhitektura, 

ploskev, 

Težko pa postavim mejo, kateri projekt je bil prvi. je hiša. Uživam v preskoku med grafiko in specifičen? 

Mislim, daje prvih projektov več. Lahkojeto prvi realizacijo. 

Zanimivo sama nikoli nimam občutka, da sem 

projekt, kije bil realiziran, lahko je prvi projekt, V praksi se hitro podrediš problemom ali omejitvam ženska v poklicu, ki naj bi bil moški. V arhitekturi 

kjer je bil vzpostavljen stik z naročnikom in je 

in izbereš lažjo pot. Se vdaš in si rečeš, so danes med uspešnimi skupinami večinoma 

bilo mišljeno, da bo realiziran, lahko je to prvi da ne gre drugače. Naročnik bo kljub temu zadovoljen, 

pari moškiženska oziroma mešane skupine. 

projekt, ki je bil celostno izpeljan, do zadnjega 

saj so marsikdaj njegova pričakovanja Verjetno je bilo tako tudi v preteklosti, le da seje 

detajla. Zato nikakor ne bi izpostavljala enega. nižja. Na fakulteti pa so sogovorniki veliko bolj navzven več zaslug pripisovalo moškim. 

Prvi za konkretnega naročnika je bil projekt za zahtevni, reševati oz. 

usmerjati je treba tudi Kljub vsemu imam zanimivo izkušnjo: ko so naš 

prenovo domačije na Jančah, v 2. letniku študija, do 10 projektov na dan Od preprostih do bolj projekt dvorane v Kidričevem umestili v pomembnejšo 

ko mi je moj mentor, prof. Gabrijelčič, dal kompleksnih, z 

razmišljanjem, usmerjenim v 

evropsko monografijo, v konkurenco 

možnost sodelovanja pri »pravem« projektu. prihodnost. Prisiljena sem v to, da moji možgani velikih svetovnih imen, sem jih vprašala, kakšen 

Sicer ga osebno ne čutim kot prvega, a po nekih ves čas tečejo. Mladi so najboljši kritik, marsikdaj je bil kriterij izbora tega objekta nasproti 

marsikateremu 

merilih dejansko je. 

bolj zahtevni kot naročnik. In to se mi zdi dobra 

neobjavljenemu. Odgovor je bil, daje 

Še med študijem sva s kolegom Sandijem Piršem 

načrtovala hišo za zasebnega naročnika 

kombinacija. 

zelo neobičajno, da športno dvorano projektirata 

dve ženski. Takrat sem se prvič zavedela tega, da 

v Novem mestu. Ta projekt bi osebno označila Rada imam primerjavo z glasbo: ni dovolj poznati 

sva s kolegico »sami«. 

za prvega, prvega pravega. 

Bila sva sveža, polna samo note in imeti občutek za ritem. Potrebna je Razliko med spoloma opažam edinole na gradbišču. 

motivacije, imela sva veliko časa, oba sva nenehna vaja, vaja in vaja 

Ko na gradbišče stopi ženska, se dokazovanje 

bila še brez družin. Leta 2000, ko je bil objekt 

moči - kije običajno med moškimi - neha 

načrtovan, pri nas ni bilo primerov kakovostne Kaj je najpomembnejše, kar bi radi predali in se pozornost dejansko usmeri na reševanje 

stanovanjske gradnje in naročnik ni imel pretirano 

visokih pričakovanj. Na pol narejeno hišo je 

študentom? 

Moj cilj je, 

da bodo po končanem študiju sposobni 

problema, na arhitekturo. 

kupil predvsem zaradi izjemne lokacije: na vrhu 

najprej razumeti problem in nanj odgovoriti Torej je položaj ženske po vašem prej prednost 

hriba, ob robu gozda, v bližini mesta. Midva sva tako, da bo rešitev dobra za prostor, uporabna za kot ovira? 

prav zaradi izjemnosti lokacije in težkih izhodišč naročnika in arhitekturno pripovedna. Vitruvij je 

Ja. Tudi na strani naročnika sta običajno oba spola 

projekt vzela kot osebni to opisal še bolj jasno: firmitas, utilitas, venustas in je zato lažje razumeti, kaj želijo. Baje smo 

(že 

oblikovan 

izziv. Naročnika sva peljala v tujino, ga arhitekturno (trdnost, uporabnost, lepota). 

tudi bolj natančne 

izobrazila in potem smo projekt speljali kot Pomembno je, da so sposobni samostojno 

ekipa. S 

sodelovanjem, zaupanjem, motivacijo in razmišljati, 

ne le slediti navodilom ali vzorcem, Kako pa gledate na materinstvo? 

neverjetno angažiranostjo. Vseh nas. Konec koncev trendom. Vsaka naloga se začne na praznem Ne čutim, da bi bilo materinstvo lahko problem. 

smo morali večino materialov uvoziti, npr. 

listu. Potegniti prvo črto je včasih težko. Moraš Mislim, da se ta vloga lahko pelje vzporedno 

drobljenec za črni teraco je bilo treba pripeljati si upati. 

z delom. Vprašanje so le cilj, energija in želja. 

iz Italije, lesene fasadne plošče uvoziti iz Španije, 

Živimo v družbi, kjer se vse da. Je pa res, da najbolj 

vlaknocementne plošče iz Švice V marsikaterem Lahko spet ponazorim s primerjavo iz glasbe: kreativni čas sovpada tudi s časom, ko se 

materialu in tehničnih rešitvah je to prvi ni dovolj, da se naučijo le not in preigravanja ustvarja družina. To marsikdaj povzroča strah, ali 

objekt v Sloveniji, kjer so bili uporabljeni. Hiša še znanih skladb. Pomembno je, da znajo ustvarjati bo potem še dovolj časa za službo in za družino. 

danes deluje kot novogradnja, v skladu s sodobnimi 

svoje kompozicije in se pri tem sprostijo, tudi Meni za zdaj oboje uspeva vzporedno, saj 

arhitektura 

33

SLOVENIJA 


Študirali in delali ste tudi v tujini. Bili ste na Irskem, 

Poljskem in v Španiji. Kaj so vam prinesle 

te izkušnje? 

To, 

da se ne bojiš širine, konkurence in velikih (oz. 

normalnih) dimenzij. Tujina je preizkus sposobnosti, 

da dobiš občutek, kje si v arhitekturi. Preverba 

in nadgradnja znanja, izmenjava izkušenj. 

Tako kot pri projektih. 

Slovenijo dojemam kot eno samo veliko mesto. 

Včasih mi kdo reče: »Ti pa delaš projekt na Štajerskem. 

To je eno uro stran. Zame jeto še v merilu 

mesta. 

V mojem CVju piše, da sem bila vtujini, kar je v 

Sloveniji pogosto izpostavljeno kot nekaj posebnega. 

Mislim, da bi to moralo biti samoumevno. 

Problem bi moral biti, če komu v CVju to ne bi 

pisalo. V času mojih izmenjav še ni bilo EU, zato 

je bilo delo težje organizirati. Trenutno delam 

projekte tudi zunaj meja Slovenije, tudi zunaj EU, 

pa tega ne Je, 

izpostavljam. kot sem prej omenila, 

kar samoumevno. 

V zadnjem času je bila v medijih izpostavljena 

nagrada za najboljši arhitekturni projekt - vrtec 

Chameleon - ki jo je podelil VVorld Architecture 

News (WAN) v Londonu. Na nacionalni radijski 

postaji so vas celo nominirali za ime tedna. Se 

vam zdi, da je figura arhitekta v našem javnem, 

družbenem življenju dovolj izpostavljena? 

Mislim, da je ljudem premalo znano, kaj dejansko 

je vloga arhitekta. Vidijo ga kot figuro za veliko 

risalno desko, na katero nekaj nariše in potem 

drugi to zgradijo. 

kot službo, je zelo težko. Ljudje me včasih sprašujejo, 

Hiša ni kot avto, ki ga kupite, nato pa ga čez pet 

poklic, je način življenja. Če jemlješ arhitekturo malo manj, sicer bi 

manj gradila in več prepevala. 

let zamenjate, ker je že malo obrabljen in malo kdaj začnem delati. Rečem, da takrat, ko se 

potolčen. Arhitektura je odgovornost do prostora 

zbudim, in neham takrat, ko »padem 

dol«. 

in družbe. Z vsako hišo, ki jo postavimo, 

okupiramo kos zemlje, odvzamemo kos neba. Kako vam uspe uskladiti delo 22 ljudi, poleg 

Hkrati pa smo arhitekti, zavestno ali nezavedno, tega pa se še prilagoditi naročnikom, birokratom 

kreatorji ali manipulatorji obnašanja ljudi, in izvajalcem? Kako pri svojem delu kljub 

še posebej v mestih in na javnih prostorih. Nov vsemu temu dosegate načelnost? 

objekt mora stimulirati tudi uporabo prostora, ki Tako, da smo kameleoni 

(smeh) 

No, če sprašujete 

pa je lahko popolnoma drugačna, kot so navade o načelnosti: načelnosti zaradi načelnosti ni. 

ljudi. Dejansko vplivamo na njihova življenja. To Mogoče le navzven deluje tako. Je pa to v bistvu 

na primer dela skupina ProstoRož. Z razmeroma stremljenje k cilju. Veš, kaj delaš, zakaj in za koga, 

majhnimi posegi dosežejo velike premike, vplivajo in to želiš doseči. To je kompleksen proces, med 

na navade in družbo. 

seboj povezan kot domine. Če se en delec premakne 

Arhitekt je tudi neke vrste psiholog. Razumeti 

in pade, lahko podre druge. Tako lahko 

mora potrebe tistega, za kogar dela, naj bo to dopustiš majhne premike teh domin, ne smeš 

posameznik ali družba. Preseči mora strogo pa dopustiti, da ena pade in podre cel sistem. 

funkcionalnost in razumeti bistvo problema. To mogoče navzven deluje kot načelnost. 

Bistvo tega, kar mu sogovornik govori, saj mu ta projektih se trudim razumeti druge sogovornike, 

običajno svojih občutkov ne zna opisati z besedami. 

Sicer bi si stvari naredil kar sam 

tako da bo cilj dosežen in da bodo vsi udeleženi 

zadovoljni in bodo dobili to, kar želijo. 

Arhitekti smo tudi organizatorji. Pri uvodnem Tega ne gre razumeti, kot da nimamo problemov, 

sestanku ob uvajanju v posel pri enem izmed naših seveda jih imamo, enake kot vsi ostali kolegi. 

zadnjih projektov, velikosti ok. 3000 m2, smo Leda vedno gledam na kozarec, kot da je na 

naredili seznam vseh, ki so aktivno sodelovali pol poln, in ne na pol prazen. 

pri projektiranju. Zato, da bi naročniku predstavili 

kompleksnost načrtovanja, saj ima pogosto Pogosto primerjate arhitekturo z glasbo. Ste 

občutek, da so odločitve preproste in odvisne tudi glasbenica? Kateri inštrument igrate? 

samo od nas. Na seznamu je bilo 22 ljudi. To je Včasih sem igrala klavir in imam kar nekaj 

kolegov, 

presenetilo še nas. 

ki so zelo dobri glasbeniki. Zato vidim vzporednice. 

Vse to je ljudem premalo predstavljeno. Ne 

predstavljajo 

Glasba zahteva posluh, tako kot arhitektura 

si, kakšen poklic je to. To pravzaprav ni žilico, intuicijo in željo. Jaz imam posluha 

34

SLOVENIJA 


DATOTEKA 

ŠPORTNA DVORANA KIDRIČEVO 

Arhitektura: Mojca Cregorski, 

Ajda Vogelnik Saje 


Investitor: Občina Kidričevo 

Lokacija: Kidričevo 

Leto načrtovanja: 2009/2010 


Površina objekta: 3300 m1 

Parcela: 13. 000 m' 

Pozidana površina: 

Statika: PRODINC 

Elektro instalacije: 

TMD INVEST d. 0. 0. 

Strojne napeljave: MENERG/ 

Kompletna izvedba: 

gradbeno podjetje GRANIT dS d. 

Talne obloge 

Eko Stil d. 0. 0. 

guma: 

Lokacijo nove športne dvorane zaznamujeta izrazito raven 

teren ptujskega polja, z značilnimi več 10metrskimi 

borovci in neposredna bližina modernistično zasnovanega 

naselja Kidričevo. Objekt predstavlja pomemben 

gradnik skupnosti, 

ki izboljšuje kvaliteto javnega prostora 

naselja v celoti. Objekt tlorisnih dimenzij 50x60111 

in višine i2m je delno vkopan, kar optično zmanjšuje 

volumen in poudarja horizontalno dimenzijo nove mase. 

Na prvi pogled nizek in enostavno oblikovan volumen v 

s 

notranjosti preseneti svetlo in prostorno športno dvorano. 

Poleg dvorane je še lolinijsko strelišče z elektronskimi 

tarčami, manjša telovadnica za gimnastiko, plesna 

dvorana, večja in manjša plezalna stena ter spremljajoči 

prostori. Objekt je energetsko varčen, tehnološka in športna 

oprema pa so krmiljeni s cCNS sistemom za 

(gre edini 

športni objekt v Sloveniji z avtomatizirano športno opremo). 

Športna dvorana je povezana z obstoječo osnovno 

šolo in služi tudi kot šolska telovadnica. 

Športni parket: Jurles d. 0. 0. 


športna oprema Elan 

d. 0. 0. 

Dobavitelji opreme za zunanjo 

ureditev: športna oprema Elan 

d. 0. 0. ostalo po naročilu 

Dobavitelji gradbenih materialov: 

GRANIT d. d. 

Dobavitelj strešne kritine: SIKA 

Dobavitelj fasadnih elementov: 

ALMONT d. 0. 0. 

Dobavitelj izolacijskega materiala: 

Knauf Insulation 

d. 0. 0. 

35

SLOVENIJA 

30.6.2013 HIŠE 


Naslov: 

Avtor: 

Dve hiši, tri terase 


Rubrika/Oddaja: LEPE HIŠE Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 


Skoraj noben projekt se ne začne na čisto praznem 

listu. Vedno je že nekaj prej. Lahko je to oblika parcele, 

želje naročnika, pogledi v naravo, včasih tudi že 

obstoječi objekti na lokaciji. Od arhitekta je potem 

odvisno ali to predstavlja oviro ali prednost. 

Na zemljišču dveh hiš, ki jih je zasnovala Andreja Jug, 

je prvotno stala brunarica z delavnico. To je v veliki 

meri pogojevalo umestitev novih hiš. Investitorje 

želel, 

da se prvi objekt postavi kot nadomestna gradnja 

brunarice in delna prenova delavnice. Drugi objekt, 

namenjen prijateljem pa naj bo novogradnja. 

Kompozicija novih objektov je zasnovana kot preplet 

različnih volumnov. Členitev ustvarja raznolikost zunanjih 

ambientov. Vsak od objektov ima svoj intimni del, 

povezuje pa ju skupna terasa za druženje obeh družin. 

Arhitektka je volumne razgibala s preigravanjem 

polnih in praznih površin in členjenjem navznoter - 

navzven. Nastaja zaniv preplet svetlobe in senc. V interierju 

je poseben poudarek na usmerjenih pogledih 

preko ruralnih prostranstev do Kamniških Alp. 

36

1. 

hiša: 

SLOVENIJA 


LEPE HIŠE 

Besedilo: Matevž Granda 


Arhitektura: Andreja Jug, 

sodelavka: Staša Gaber 

Lokacija: Saulje, Ljubljana 

Leto projekta: 2007 

Leto izuedbe: 2009 

DATOTEKA 

Tri terase 

Dve stanovanjski hiši v 

Savljah 

Arhitektura: Andreja Jug 

Sodelavka: Staša Gaber 

Naročnik: zasebni 

Lokacija: Savlje, Ljubljana 

Leto projekta: 2007 


Površina hiše: 

277 m*, 2. hiša: 215 m1 

Površina celotne parcele: 

1600 m' 

Površina pozidanega 

dela 

parcele: 18 

Cena investicije: 

1. 

hiša: 600. 000 EUR, 

2. hiša: 520. 000 EUR 

Statika: 

Ivo Hafner, HPhiša projektov 

Elektro instalacije: TE biro d. 0. 0. 

Eurolux 

d. 0. 0. 

Strojne napeljave: 

Remy engineering 

d. 0. 0. 

d. 0. 0. 

Glavni izvajalec gradbeno obrtniških 

del: Gradbeno podjetje Bežigrad 


Mlinar&Mlinar d. 0. 0. Izi Mobil d. 0. 0. 

Avenus d. 0. 0. Krisma d. 0. 0. 

Izvajalec keramičnih del: 

Moj kamin d. 0. 0. 

Kamin: Kovinarstvo Golob s. 


Domal d. 0. 0. 

p. 

37

SLOVENIJA 


Arhitektki je uspelo ustvariti presežno vrednost 

v prostoru. V tem primeru se postavlja vprašanje, 

kakšen potencial imajo vse brunarice in 

delavnice raztresene po našem prostoru? To ni 

samo izziv za dobre arhitektke in arhitekte, pač 

pa predvsem tudi za lastnike in investitorje. 

38

SLOVENIJA 

30.6.2013 HIŠE 


Naslov: 

Avtor: 

Včasih nam kdo grozi! ... ampak to ni nujno slabo 

Janja Brodar 


INTERVJU 


Gesla: 

URBANIZEM, ARHITEKTURA, ARHITEKT 

INfl) 

39

SLOVENIJA 



Pogouarjala se je: Janja Brodar 

Fotografije: Dijana Vukojeuič, 

Matjaž Tančic, Mojca Janželj, 

Saša Starec, Sunčan Stone 

aktivizma do resnega ukvarjanja s prostorom z dobrodošlo. Pri izvedbi projektov je velikokrat 

ProstoRož je v zadnjem desetletju postal zgodba 

temveč sistem različnih služb itd. prešle od je pravo itd. Tudi več sociološkega znanja bi bilo pomaga, čeprav smo šele po devetih letih 

o uspehu. Društvo se ukvarja z oživljanjem zelo dolgoročnimi cilji. 

najlažje, če te naše prostorske intervencije naredimo 

javnega prostora in rezultati njihovega dela 

kar sami, zato nam zdaj pomagata dva 

so v Ljubljani vse bolj očitni. Srečale smo se v Vašega delovnega dne ne zapolnjuje risanje, fanta, ki sta zelo spretna z orodjem, znata izbrati 

parku Tabor, v katerem so spletle enega svojih tako kot bi pričakovali za arhitekta, marveč pravi material itd. 

najuspešnejših projektov. Skozi triletni nekaj povsem drugega: organizacija. 

program delavnic, ureditev in dogodkov (npr. Alenka: Ravno to je ta preskok od aktivizma do Kaj pa študentje, ki zadnje čase pogosto prihajajo 

garažna razprodaja ali zajtrk s sosedi) je dekletom moderiranja prostora. Na začetku smo bile sam k vam na prakso tudi iz tujine? Od kod in 

uspelo celoten mestni predel okoli nekdaj svoj naročnik in je teklo gladko, 

a ni imelo dolgoročnega 

kakšni profili? 

zanikrnega praznega parka spraviti v življenje. 

vpliva. Zdaj pa, nasprotno, poskušamo Alenka: Prva je bila Poljakinja, potem Hrvatica, 

Na sončno sobotno dopoldne je tam vrvelo stremeti k 

dolgoročnim ciljem, kar pomeni, da je zdaj je bila ravno tu Romunka, zadnje štiri mesece 

starih in mladih: na programu je bil umetniški vpletenih ogromno organizacij in posameznikov, pa je z nami delal francoski študent sociologije 

sejem s spremljavo dveh novih mobilnih kuhinj kijih moramo uskladitiin ravno to je naše delo, in urbanizma. Svež veter je vedno dobrodošel. 

na prostem. Kavarna SEMa je bila nabito polna. ne pa risanje Porabimo neznansko veliko časa Ta mladi Francoz seje, čeprav ni znal slovensko, 

za sestanke in urejanje. 

vedno hitro spoprijateljil 

z okolico in na delovnih 

Dekleta, kaj je pravzaprav vaše delo? 

Ana: Včasih je res iracionalno, da moraš obrniti akcijah seje prebivalcem zdelo zelo eksotično in 

Alenka: Definitivno naše delo ni le okraševanje, 60 ali več telefonov, da lahko na javno luč obesiš privlačno, da ob sobotah v Savskem naselju zbija 

temveč povsem legitimno in resno ukvarjanje en lonček, ali pa čakaš na dovoljenje za plakat gredice za vrtičke neki mlad Francoz. 

s prostorom in njegovim programom. Naš cilj na steni dva meseca A temu se ne da izogniti, 

denimo ni oblikovati in postaviti lepo klopco, če želimo dolgoročno doseči boljše delovanje V vašem poklicu urejanja javnega prostora 

naš cilj je, da bodo s postavitvijo klopce ljudje mesta. Povezati prebivalce z mestom in ostalimi menda prevladujejo ženske - in tudi same pravite, 

prostor začeli in 

uporabljati ga ceniti, da se bo v organizacijami skozi ustaljene formalne postopke da so, ko predavate po svetu, na simpozijih 

njem razvilo življenje. 

terja neskončno veliko napora. Narisati in v veliki večini. Zakaj je tako? 

postaviti tisto, kar se potem na ulici vidi, recimo Maša: Skozi naše delo ne moreš uveljaviti nekega 

Pa povsem na začetku, ko ste izvedle tisto presenetljivo pobarvana tla ali novo drevo, je le majhen del svojega arhitekturnega izraza, ne moreš uveljaviti 

prvo akcijo v centru Ljubljane 

z visečimi našega poklica. Naš glavni cilj je akcijski načrt, svojega ega kar je, se mi zdi, bolj moška 

cvetovi, pa jabolki v atrijih itd. tudi takrat po katerem bi naučili mesto in ljudi, kako se povezati, težnja. Moški so vedno prepričani v svojo pot in 

ni šlo za okraševanje? 

da bodo pobude prihajale in res prišle od svojo rešitev, ženske pa iščemo tudi nove poti do 

Ana: V bistvu tudi takrat ne, okraševanje je bilo spodaj navzgor ter naletele na prava ušesa. rešitve problema. Ukvarjanje z javnim prostorom 

le sredstvo. Že tedaj smo želele pokazati na določene 

ni tako izrazna stvar. 

prostore v mestu, ki so lepi in zanimivi, pa Zanimivo je, kako ste razširile polje delovanja Alenka: V tem poklicu je to, da kdaj pozabiš na 

jih ni še nihče uporabljal. Vprašale smo se, zakaj od arhitekture proti sociološkim, organizacijskim lastni prav, ključno, pa tudi vztrajnost in delavnost, 

je tako, da v Ljubljani nihče v parku ne sedi na vodam, nekako ste morale pozabiti, da ste 

ki sta bolj ženski lastnosti. 

tleh? In kako to spremeniti, če nimaš sredstev - 

predstavljam 

arhitektke. 

si moškega, ki bi po petdesetkrat klical za neko 

denarja, izkušenj, dovoljenj? S postavitvijo neke Maša: Da! A še vedno izhajaš iz prostora, le obskurno dovoljenje in hodil po sestankih, ki 

začasne stvari! Pa še to: v času študija nimaš sredstvo je drugo. Namesto da prostor oživljaš velikokrat ne rodijo prav nobenih konkretnih 

možnosti ničesar zares narediti, le rišeš. V bistvu s prostorskimi ureditvami, ga oživljaš 

s tem, da sadov 

nimaš nobene prave izkušnje z 

delovanjem v vanj pripelješ ljudi 

delavnice itd. 

(na 

dejanskem fizičnem prostoru Skozi te akcije pa 

Pred dvema tednoma je bil v vašem društvu 

občutek za merilo postopoma pridobiš. 

Pri vas zdaj dela tudi komunikologinja. Katerih dan, ko je šlo vse narobe, kot bi se šest projektov 

Alenka: Ravno zadnjič sva s kolegom pripravljala znanj vam najbolj manjka v društvu? 

popolnoma zakompliciralo. Na zunaj pa se 

predavanje za neki dogodek v Parizu in se Ana: To, da smo se povezali 

z Zalo (komunikologinjo), zdi, da vse teče odlično. Kdo vam meče polena 

poglobila v različne vloge našega društva. Skozi 

je za nas ogromen preskok. Pozorna je pod noge? 

zadnjih deset let delovanja smo s spoznanjem, na izjemno pomembne finese v ravnanju s Vsi!!! prebivalci (huronski smeh) Ampak nam tudi veliko 

kako mesto deluje, ne le kot fizični prostor, 

- npr. kako jih privabiti, kakšno besedilo pomagajo Mesto nam v bistvu že od začetka 

40

SLOVENIJA 


končno dobile naročilo iz Oddelka za urbanizem, 

torej oddelka, s katerim bi morale največ delati. 

Doslej mesto ni prav vedelo, kam naj nas umesti, 

v kakšne razpise Tudi to je naše delo, učiti sebe 

in mesto, kako sodelovati s prebivalci. 

Obstaja v Sloveniji sodobno mecenstvo? 

Maša: Za našo branžo zares mecenstvo ne. Nas 

pa denimo z materialom podpira Riko. G. Škrabec 

je tudi, bolj v pravem pomenu besede, mecen v 

slikarstvu. V Leipzigu sem spoznala bogat par, 

ki svoje imetje vlaga v industrijskih 

oživljanje zapuščenih 

stavb in podpira civilne iniciative. Ali 

pa denimo podjetje 

- Bosch oni 95 dobička 

namenijo kulturi. Poznam umetnike, kijih financirajo. 

Pri nas te kulture še ni. Delovati v javno 

dobro, če si premožen, še ni del osebne omike 

Ali poznaš koga? Me smo za! 

koliko projekti se trenutno ukvarjate? 

S 

Hm naj pomislimo. Savsko, Trubarjeva, 

Čufarjeva, park Tabor, Varietejček za Unionom, 

U3 (ploščad SEMa), 

pa manjša ureditev v Francoskem 

kulturnem inštitutu, tržnica Moste 

Obstaja predel Ljubljane, kjer še nič ne delate? 

Maša: (smeh) Ja, na Viču! 

Pa v tujini? Vem, da ste predavale na Dunaju, v 

Istanbulu, Parizu, Sarajevu 

Delale smo že projekt na Danskem, na Dunaju, 

na Poljskem, pa v Črni gori. Tja so nas povabili, da 

bi nekaj naredili ob zaključku projekta preureditve 

balkanskih trgov. Želele smo narediti nekaj v 

sodelovanju s prebivalci, a 

seje potem končalo 

tako, da smo naredili le en lampijon (smeh!) in da 

smo imele eno predavanje o našem delu - s tem 

pa smo skupino mladih Črnogorktako navdušile, 

da so same v prostem času, po službi, začele v 

Hercegnovem izvajati podobne urbane intervencije, 

skratka, to je najlepši del našega posla, 

ko navdušiš mlade, da začnejo sami spreminjati 

stvari. Na začetku moraš delati zastonj, ampak 

če hočeš, se zagotovo da. Me z 

veseljem z referencami 

itd. priskočimo na pomoč tistim, ki 

pridejo do nas in bi radi delali podobne stvari. 

Spodbujamo jih v njihovih idejah! 

Kaj pa razlike med mesti (delale ste tudi že v 

Velenju in Mariboru)? 

V Velenju imajo veliko programov, aktivnosti, na 

katerih mladim ponujajo minimalni zaslužek, če 

pomagajo urejati javne površine. 

S tem vzgajajo 

in to se nam zdi res dobro. V Mariboru smo imele 

drugačno izkušnjo, stvari niso šle gladko Ko 

smo npr. pleskale steno v nekem zanikrnem podhodu, 

nam je prišel nekdo grozit 

s pištolo. Kar še 

bolj kaže na velik pomen, ki ga ima za prebivalce 

prostor okoli njih. Tudi v Ljubljani so mesec 

prejšnji 

grozili, da bodo prišli z macolo vse razbit. 

Zanimivo se mi zdi, da nobena od vas treh svojega 

otroštva ni preživela v mestu: Alenka, ti 

41

SLOVENIJA 


si iz Predoselj, Ana iz Kazelj na Krasu, 

Maša, ti pa si pred srednjo šolo živela 

ob morju na Krku. Kaj je drugače na 

vasi? Kaj vam je od takrat ostalo? 

Alenka: Jaz si nisem nikoli predstavljala, 

da bi lahko živela v mestu. Otroci smo 

bili vedno zunaj, vedno smo bosi tekali 

naokrog, in čudila sem se mestu, misleč, 

da se moraš nujno urediti, preden greš 

ven. Zdaj pa živim v Ljubljani (in 

ne bi 

šla nazaj), a mi je ta želja po »biti zunaj« 

ostala, in morda ravno zato tem površinam 

pripisujem tolikšen pomen. In 

kjerkoli sem, rada vidim v dalj 

Maša: Morje zdaj še bolj cenim, ko ne živim 

več ob njem, in ga nenehno pogrešam. 

Iz otroštva se spomnim predvsem 

tega občutka svobode, ko so te starši 

do polnoči pustili zunaj in si lahko šel 

kamorkoli, danes pa je pri nas drugače. 

Sem pa v Hamburgu opazila, kako se 

otroci sredi mesta sami podijo naokoli. 

Ana: Je pa v Ljubljani, kjer zdaj živim, super 

to, da se lahko družiš s tistimi ljudmi, 

ki so ti res pri srcu. Na vasi je bolj malo 

izbire. 

Torej s sodelavci! 

Ja, pri nas je tako, da služba in prosti 

čas nista zares ločena. Zato je fajn, da 

imamo v biroju prisrčne medsebojne 

odnose. Seveda smo tudi ob večerih in 

koncih tedna kdaj pa kdaj skupaj. Naše 

delo je tudi način življenja. 

Kaj si želite v Ljubljani? 

Da bi bilo več možnosti začasne rabe 

prostora. Aha, pa da bi lahko kuhali na 

prostem in se kopali v Ljubljanicil 

ALENKA KORENJAK 

Neustrašna superženska, ki ji je dan brez sestanka praznik. 

Mati dveh še bolj neustrašnih sinov 

(3 

in 5). 

Po dveh dneh v 

kavbojkah ne zdrži več in v biro obvezno pride v petah. Iz nešteto 

napornih pogovorov si zna zapomniti samo progresivne 

odlomke, zna spraviti stvari v pogon, nikdar odnehati in zvečer 

oditi še na koncert. 

MAŠA CVETKO 

Se je po štirih mesecih ravnokar vrnila iz trenutno vročega 

Leipziga. Od vseh treh je edina, ki se ne ukvarja več z arhitekturnim 

projektiranjem, a zato na moč uspešno prevzema dizajnerski 

del ProstoRoža. Punca, ki z večnim nasmehom na obrazu 

hkrati ljubi New York in neznane sadike japonskih zelišč. 

ANA GRK 

Ko ProstoRoževi projekti zaplujejo med razne scile in karibde, 

je nepogrešljiva. Zna pogledati z distance in zapletene situacije 

presekati z zdravo pametjo s kraškim naglasom. Prihaja z 

domačije z nesporno najboljšim gajem za vrtne zabave daleč 

naokoli. Trenutno v veselem pričakovanju razširitve družine. 

42

SLOVENIJA 

30.6.2013 HIŠE 


Naslov: 

USPEH GRADIMO NA KAKOVOSTNI IZDELKIH 

Avtor: 


INTERVJU 


Gesla: 


USPEH GRADIMO 

NA KAKOVOSTNI 

IZDELKIH 

Kakšni so bili začetki vašega podjetja? 

Začetki našega podjetja segajo v leto 1992. 

Kot 

sodelavci, ki imajo sposobnost prostorske predstave, 

dobro poznajo materiale, obenem pa morajo 

vsak začetek je bil tudi naš težak, poln odrekanj, začutiti, postati del bivanjske zgodbe kupca, 

učenja A z jasno začrtano strategijo smo sledili da se lahko približajo njegovim željam. 

svojim ciljem, gradili imidž kakovostnega ponudnika 

pohištva in ostale bivanjske opreme. Kupci 

so to prepoznali in obseg prodaje seje pričel povečevati. 

Obenem so našo kakovost prepoznali 

tudi veliki odjemalci, kot so hoteli, za katere smo 

V zadnjem času ugotavljamo, da so stranke zahtevne; 

poleg tega, da sta potrebni izkušenost in 

sposobnost predstave, kako bo oprema delovala 

v nekem ambientu in kako jo kombinirati, je 

zato treba imeti tudi vse obsežnejše strokovno 

v Moravskih Toplicah, Radencih itd. izvedli celotno znanje, ki pomaga pri funkcionalnih vidikih opremljanja 

notranjo prenovo. V letu 2012 smo odprli tudi 

Galerijo IL Ambienti v Kristalni palači v Ljubljani 

in razširili ponudbo tudi v osrednjo Slovenijo. 

prostora. Zaradi kompleksnosti vprašanj, 

povezanih z opremljanjem prostorov, vem, da je 

za uspeh treba ves čas sodelovati tudi s pravimi 

zunanjimi strokovnjaki, arhitekti. 

Kateri so pogoji za uspeh? 

Uspeh ne pride hitro, zanj je treba delati leta in Kako pomembno se vam zdi sodelovanje arhitekta 

leta. Ne zamišljam si, da bi v salonih IL Ambienti pri zasnovi notranje opreme? 

in Galeriji IL Ambienti uspeh gradili na nekakovostnih Ko gre za vprašanja prostora oz. opreme prostora, 

izdelkih, ki so sicer cenejši, se v določenem se mi zdi sodelovanje s kakršen 

strokovnjakom, 

trenutku lažje prodajajo, vendar je ta začetni je arhitekt, ključno. Poleg pridobljenega strokovnega 

učinek uspešnosti kratkotrajen. Kupec hitro ugotovi, 

da tako pohištvo ne zadovoljuje njegovih 

znanja ima namreč razvit občutek za 

prostorsko predstavo in vživljanje v posamezne 

pričakovanj, in tak kupec se ne vrača več. V salonih 

prostorske situacije. Naj ponazorim s primerom. 

IL Ambienti pa že od začetka ponujamo samo Nekdo v trgovini (salonu) kupi sedežno garnituro, 

kakovostno pohištvo in opremo in kupci se k ki funkcionalno ustreza njegovim zahtevam in s 

nam radi 

vračajo. Dogaja se, da so v začetku delovanja katero se lahko vizualno poistoveti (mu je všeč). 

družbe k nam prihajale mlade družine, ki Ko jo dostavi domov in namesti v svojo dnevno 

so opremljale domove, zdaj pa se k nam vračajo sobo, pa je lahko zelo razočaran, ker garnitura 

njihovi otroci, ki so že odrasli in si ustvarjajo svoja 

domovanja. Za uspeh so tako ključnega pomena 

v novem prostoru ne dosega pričakovanega 

učinka; prostor lahko spremeni, celo v negativno 

smer. Tu se kaže dobrodošla vloga arhitekta: ta 

lahko pomaga pri izbiri pohištva, ki bo poleg že 

omenjenih kriterijev primerno tudi v novem prostorskem 

kontekstu, za katerega je namenjeno. 

Oprema prostora lahko sobo optično poveča ali 

pomanjša, posvetli ali potemni, umiri ali poživi 

itd. Sam sem si s 

svojo ekipo v salonu nabral že 

kar nekaj izkušenj pri svetovanju strankam, vendar 

sem opazil, da je končno zadovoljstvo strank 

pri uporabi naše pohištvene opreme večje takrat, 

kadar smo v nakup vključili tudi arhitekturne nasvete 

v smislu dialoga arhitektkupec. 

Zato sodelujem 

z arhitektoma Tomažem Ebenšpangerjem 

in Meto Kutin iz biroja Skupaj arhitekti, ki našim 

strankam pomagata 

z nasveti in pogovori, tako 

da lahko z novimi kosi opreme dobijo želeni učinek 

svojega prostora in da se novi kosi primerno 

vključijo v obstoječi ambient njihovega prostora. 

Njuna pomoč je dobrodošla tudi takrat, kadar 

stranke prvič opremljajo svoj dom ali pisarno 

in je treba šele poiskati stil in kombinacije, kijih 

iščejo. 

Kaj iz vašega nabora opreme bi izpostavili kot 

še posebej kakovostno? 

Vsak kos pohištva ali opreme, ki ga je moč dobiti 

v salonu IL Ambienti ali Galeriji 

IL Ambienti, je 

skrbno izbran, kakovost preverjena, dobavitelji 

znani. Na tem imidžu smo gradili dolga leta, nikoli 

nismo strankam ponujali pohištva in opreme 

nizke kakovosti, in to so spoznali tudi naši kupci. 

Težko seje odločiti samo za določen del nabora, 

43

SLOVENIJA 


Matej Sukič, direktor Meta Kutin, arhitektka Tomaž Ebenšpanger, arhitekt 

čas. mogoče bi med kuhinjami kot zelo dodelane, s imamo Čeprav ponujamo izdelke tudi prek živo barvo. Vendar bi morali biti pri obarvanosti 

doma, kjer se lahko ustvarjajo ideje takrat, ko začne z 

barvanjem sten, ki jih odene v kakšno 

poudarjenimi detajli in kakovostne izpostavil spletne trgovine, ugotavljamo, da se na ta način površin stanovanja, kot so stene, tla ali večji kosi 

kuhinje Nobilia, Nolte, EWE, Alno. Kakovostno prodajajo manjši kosi pohištva, vzmetnice, dodatki 

opreme, zadržani in torej posegati po umirjenih, 

in tudi zelo inovativno pohištvo je Hulsta Now, 

ob večjih nakupih pa kupci še vedno radi nevtralnih odtenkih. Živih, kričečih barv se hitro 

pri nas manj znano, vendar pri severnih sosedih pridejo v salon, občutijo pohištvo, se ga dotaknejo, naveličamo ali nam postanejo moteče. Prava 

zelo cenjeno masivno pohištvo Team7, nova 

generacija 

si ustvarijo realnejšo podobo. Vsekakor ima živost prostora so njegovi uporabniki in življenje, 

sedežnih garnitur ROM z inovativnimi spletna trgovina prednosti in povečuje obseg 

ki v njem poteka, z vsemi drobnimi dodatki, kijih 

funkcionalnostmi in seveda večna klasika, pojem prodaje, vendar menim, da nikoli ne bo mogla v med uporabo počasi vnašamo v prostor. 

udobja in kakovosti Rolf Benz. 

celoti izpodriniti klasične salonske prodaje, so pa V zadnjem času opažam, da vse več ljudi prihaja 

kupci ob predhodnem pregledu spletne ponudbe v naš salon z željo po bivanju v lepem okolju, 

Kako z 

nekaj kosi opreme zagotovimo udobje bolj informirani in pogosto že ob vstopu v salon vedo, kaj hočejo, imajo zelo izdelano sliko o tem, 

doma? 

vedo, kateri kos pohištva si želijo ogledati. 

kaj si želijo, a 

potrebujejo pomoč strokovnjaka 

Preprosto. Pazimo, da s temi nekaj kosi v prostor 

pri kombinacijah in samem izboru ter umeščanju 

vnesemo vsebino, zgodbo. Hočem reči, da prostora 

Kako bi vi ocenili kakovost slovenskih domov? v prostor. Tu jim v našem salonu stopamo 

ne smemo prenatrpati. Vanj ne smemo Izpostavil bi predvsem dve stvari. 

nasproti s tem, da jim omogočamo pogovor z 

umestiti vsega, 

kar nam je bilo kadarkoli všeč. S Kot sem že omenil, je bolje, da je v prostoru manj našima arhitektoma. 

tem bi dosegli ravno nasproten učinek! V prostoru elementov, da prostor lahko diha. Domovanja 

naj bosta največ dva kakovostna kosa opreme, Slovencev pa so pogosto prenatrpana z različnimi Kateri je vam osebno najljubši kos pohištva? 

ki sta med seboj 

seveda usklajena. Ostalo naj kosi pohištva. V naših domovih pogosto 

hranimo Ob tem najprej pomislim na ugodje, zadovoljstvo, 

jima bo podrejeno. Pomembna je hierarhija. In vse pohištvo, ki se nam je skozi leta počasi 

ki mora preplaviti osebo ob stiku z 

zgodba. 

nabralo. Po navadi le dodajamo nove kose, stare kosom pohištva, in ravno to začutim vsakokrat, 

Sicer je priporočljiva tudi uporaba naravnih materialov, 

pa, če so kolikor toliko ohranjeni, iz 

praktičnih ko vstopim v salon IL Ambienti in Galerijo IL 

ki so prijetni na dotik. Les, na primer, naj razlogov ohranimo oz. 

premikamo iz prostora v Ambienti. Vsak kos pohištva ima zgodbo, dušo, 

bo naraven, oljen ali voskan. Občutek oljenega prostor. Ko opremljamo stanovanje na novo, pa samo dovoliti mu moramo, da jo pokaže. 

lesa pod prsti je žameten, pri lakiranem pa po si 

pogosto »privoščimo« vse, kar nam je bilo do Vendar so, če sem iskren, zame najljubši kosi 

navadi niti ne čutimo več, da gre za les. 

tedaj všeč, učinek pa je na koncu podoben. opreme povezani z mojimi spomini na dogodke, 

Druga stvar, na katero pomislim, je to, da se uporabljajo 

ki so se dogodili v povezavi z njimi. 

Strankam ste na voljo tudi v spletni trgovini. 

zelo žive barve, podobno kot lahko zadnja 

Kakšne prednosti ima ta način? 

leta opazimo na fasadah stavb pri nas. Ko si 

Spletna trgovina je približala ponudbo udobju nekdo zaželi spremembe v stanovanju, po navadi 

44

SLOVENIJA 

30.6.2013 HIŠE 


Naslov: 

Avtor: 

MEDNARODNA VELIKOPOTEZNOST 

Boris Matic 


INTERVJU 


Gesla: 


MEDNARODNA 

VELIKOP 

mm 

77//////. 

45

SLOVENIJA 


Špela Videčnik skupaj s 

poslovnim partnerjem 

Rokom Omanom tvori arhitekturni biro OFIS 

Arhitekti. Sta del mlajše generacije arhitektov, 

ki sije sloves pridobila po osamosvojitvi. Imata 

enega bolj obsežnih opusov v Sloveniji, ki sega 

od stanovanjskih naselij in blokov do prenove 

Ljudskega vrta v Mariboru. Špela je pred kratkim 

pričela tudi predavati na prestižni ameriški 

univerzi Harvard. 

Imate obsežen opus 

s projekti velikega formata, 

kot so stanovanjska naselja in stadioni. Ali 

pri tako obsežnih projektih investitorji gledajo 

na vas drugače, ker ste ženska? 

Ko sem zraven jaz, zagotovo pride do neke druge 

energije kot takrat, ko so samo moški. Pa ne toliko 

pri investitorjih kot pri gradbiščih -običajno 

so na teh koordinacijskih sestankih na velikih 

gradbiščih večinoma moške družbe, tudi po 

trideset ljudi. Z velikimi objekti se ukvarjamo že 

petnajst let, pa nikoli nisem imela občutka, da 

je zaradi tega kaj oteženo, kvečjemu obratno 

- ozračje se nekoliko razbremeni, dinamika je 

drugačna. Mogoče ravno zato, ker sem ženska in 

na ta nervozna dogajanja na gradbiščih gledam 

malo bolj potrpežljivo, pa tudi moški se odzovejo 

drugače, ker sem ženska, in je manj vpitja, posebej 

v zadnjih fazah gradnje, ko je zaradi doseganja 

rokov v zraku veliko nervoze. Na začetku pride 

presenečenje, šok, nato pa nekoliko drugačen 

odnos, kot je po navadi do moških. Čepravje bilo 

s strani izkušenih starih mačkov več šoka zaradi 

mladosti, češ, 

kaj nam ti mladi solijo pamet, kot 

pa zaradi spola. Pomaga pa tudi, da s poslovnim 

partnerjem, Rokom Omanom, delava skupaj že 

dvaindvajset let, sva poslovni tim že od leta 1991, 

in se dobro dopolnjujeva; zdi se mi, da je pozitivno, 

da sva različnega spola. 

Velikokrat vam je uspelo oblikovati prostore, 

ki so bili pri uporabnikih izredno dobro sprejeti. 

Spomnim se komentarjev Mariborčanov ob 

dokončanju ljubljanskega stadiona v smislu 

»lahko je večji, ampak naš je gotovo lepši«. Od 

kod črpate navdih za estetiko, ki jo dajete svojim 

projektom? 

V bistvu se vsakega projekta lotimo na svoj 

način. 

Velikokrat navdih pride iz čisto vsakdanjih ali 

konkretnih stvari, lokacije, budžeta, kraja, programa 

povsod arhitekturo iščeva v kontekstu. 

Prve ideje po navadi pridejo iz logičnih stvari; ne 

iščeva izhodiščne forme, ampak logiko funkcionalnosti 

prostora ali logiko umestitve. 

Na primer, pri Ljudskem vrtu je obliko stadiona 

narekovala obstoječa lepa tribuna, obenem pa 

funkcionalnost - naredili smo več sedežev ob 

stranici, kjer so pogledi boljši, na vogalih, kjer so 

pogledi slabši, pa manj. Tako mehka forma stadiona 

izhaja iz konteksta kraja in iz funkcionalnosti 

tribun. Pri vseh projektih izhajava iz teh dveh načel, 

konteksta in programa, kam se potem objekt 

»odpelje«, 

pa je naključje. 

Uspešno ste realizirali tudi projekte v tujini; govorim 

predvsem o študentskem domu v Parizu 

in stadionu v Belorusiji. Kje je ključ do uspeha in 

ali menite, da je slovensko arhitekturno znanje 

lahko uspešen izvozni produkt? 

Absolutno da, Slovenci imamo zelo dobro arhitekturo 

in nadarjene ljudi, ki so zahtevni sami do 

sebe. Ljudi, ki 

znajo narediti popolne detajle na 

ravni švicarskih ali nemških arhitektov, obenem 

pa premorejo kreativni naboj, ki tehnično podkovanim 

tujim projektantom pogosto manjka. 

V primerjavi s 

starejšimi generacijami je moja 

generacija imela to prednost, da nam je bilo 

lažje oditi v tujino. Odločitev, da sva z Rokom 

šla na študij v London, ki ni bila lahka morala 

sva pridobiti štipendijo in se sama zorganizirati, 

saj družini tega nista mogli financirati je 

spremenila najin odnos do slovenskega prostora 

in začela sva razmišljati širše. Zaradi tega že od 

samega začetka vlagava veliko truda v delo v 

tujini. Že petnajst let delamo natečaje v tujini, 

veliko smojih izgubili, na nekaterih zmagali, pa 

niso bili realizirani, po spletu srečnih okoliščin 

pa je kakšen realiziran. Letno se udeležimo vsaj 

šest natečajev v tujini; veliko investiraš v tujino, 

velikokrat ni rezultata, pa se ti enkrat posreči. 

Veliko hodiva v tujino, veliko sva tudi vabljena na 

predavanja, jaz od lani učim tudi na Harvardu, in 

to je kar projekt, seliti družino s tremi majhnimi 

otroki v Ameriko in nazaj za vsak spomladanski 

semester. In te povezave so tudi pomembne, 

tako dobiš tudi kakšen projekt v tujini. 

Če se navežem na družino in selitev, kako usklajujete 

uspešno profesionalno življenje, delo pri 

velikih projektih, ki zahteva angažma in odsotnost, 

z družinskim življenjem? 

Sama imam srečo, da imam moža, ki je fotograf 

in me pri mojem delu absolutno podpira. 

Njegovo delo je bolj proste narave in velikokrat 

priskoči na pomoč pri otrocih. Poleg tega življenje 

v Sloveniji omogoča, da na pomoč priskočijo 

stari starši, česar v tujini ni. Tako da gre tu velika 

zahvala moji družini, ki me pri delu podpira. Po 

trikrat 

drugi strani: moji otroci so del biroja. Moja porodniška 

nikoli ni bila klasična porodniška, jaz sem 

šla trikrat v porodnišnico z delovnega mesta in 


Pogovarjal se je: Boris Matic 


Fotografije: Tomaž Gregorič 

sem bila en teden po porodu nazaj v biroju. 

Pri svojem delu čutim tako veselje in zadovoljstvo, 

da ne vidim, 

kako bi lahko bila eno leto 

doma. Otroci so zdaj že v šoli, po šoli so v biroju, z 

mano hodijo v tujino, ko predavamo Otroci so 

veliko veselje, delo pa tudi, tako da ne vidim, da 

bi bili otroci ali delo prikrajšani. 

Sem pa s tem, da imam tri otroke, drugačna od 

drugih. Ko sem prišla na Harvard, sta bili med 

vsemi profesoricami, ki sem jih spoznala, samo 

dve, ki imata po enega otroka, pa še tega komaj. 

To je prednost življenja v Sloveniji, saj je Amerika 

do otrok in družine skrajno neprijazna. Ne predstavljam 

si, kako je imeti družino tam, zaradi cen 

in tempa. Dela se do sedmih, 

ni dopusta, ni sobot 

ali nedelj, če pa 

so, greš v nakupovalni center 

in narediš tisto, česar ti ne uspe čez teden 

ne da bi bil tempo blazno produktiven, veliko je 

sestankovanja in birokracije, kije pač del njihovega 

načina poslovanja. 

Torej nam ta ostanek socializma, ki ga imamo, 

omogoča ugodnejše pogoje za sobivanje profesionalnega 

in družinskega življenja? 

Absolutno. Enoje, da ostajajo institucije -vrtci, 

šole, 

jih ni. 

bolnice, ki pri 

nas še delujejo, v Ameriki pa 

Tu lahko daš otroka nekomu v javni sistem 

in mu zaupaš, da z 

njim dobro ravna. Drugo je, 

daje popolnoma normalno, da mati dela naše 

mame so delale in imele družine. V Ameriki pa to 

Pa 

ni mogoče, 

ker so vrtci tako izjemno dragi, da so 

mame, ki imajo otroke, pač doma. Zato tudi pri 

nas ni čudno, če se ženska pojavi v moški družbi. 

Smešno, a tudi v Belorusiji, kjer gradimo stadion, 

imam enak občutek. Na gradbišču se pojavljajo 

ženske kot inženirke, delovodje Na stadionu 

je glavna inženirka, ki pride v obleki in visokih 

petah, in vse funkcionira. Česar si pa ne predstavljam 

v Ameriki. 

46

SLOVENIJA 


Silil 

Esenn 

Iim iM 

Tpjpgrapgfi 

■Bâosas' ■■napanî 

gumi 

JMwagarirT 

Pred kratkim dokončan študentski dom na 

robu Pariza je eden prvih uspešnih prebojev 

slovenskih arhitektov v tujino. Objekt vsebuje 

študentska stanovanja, ki pa so po tipologiji 

zelo monotona veliko število garsonjer. 

Obenem 

je bila na voljo zelo ozka in dolga parcela 

tik ob cesti. OFIS arhitekti so objekt popestrili 

tako, da so balkone več stanovanj združevali 

v večje forme in jih obračali v različne smeri. 

Tako so namesto dolgega, 

monotonega bloka 

s ponavljajočimi se stanovanji dobili pestro, 

razgibano stavbo. 

47

SLOVENIJA 


Poslovilna kapelica 

Krašnja m 

Trije ukrivljeni, koncentrični zidovi tvorijo 

preprosto poslovilno kapelico v vasi Krašnja. 

S 

preprostim poigravanjem z ukrivljenim zidom 

in odprtinami je avtorjem uspelo ustvariti 

dinamičen in prostoren objekt, kljub njegovi 

majhnosti. Glavni element je stropni svetlobnik 

v obliki križa, ki nadomešča bolj klasične 

postavitve verskih simbolov in ponoči deluje 

tudi kot luč. Preprosta obdelava v betonu in 

lesu ustvarja občutek spokojnosti, primeren 

za poslovilni prostor. 

Poleg projektov velikega merila se v biroju 

OFIS lotevajo tudi enodružinskih hiš, predvsem 

vil. Pri prenovi vile iz 19. stoletja so bili 

soočeni z nasprotujočimi si zahtevami - na 

eni strani striktno varovanje in spomeniška 

zaščita, na drugi strani pa naročnikova želja 

po podvojitvi razpoložljivega prostora in 

razgledu na jezero. Rešitev je preprosta, 

a odločna: 

vse nove programe so arhitekti umestili 

pod pritličje vile. Razširitev tako tvori podstavek 

okoli hiše, ki je prekrit z zelenico in je od 

daleč skoraj neopazen. 

48

SLOVENIJA 


F 

r 

Ena prvih vidnejših realizacij biroja so bila 

neprofitna stanovanja v Izoli. Gradnja za stanovanjski 

sklad je zahtevala zelo ekonomično 

zasnovo, a racionalno ravnanje z objektom 

je arhitektom omogočilo, da so se poigrali z 

- zunanjimi prostori balkoni in ustvarili objekt 

s posebnim, barvitim videzom. Balkoni imajo 

individualna tekstilna senčila različnih barv, 

ki z različnimi stopnjami odprtosti tvorijo 

spreminjajočo se, živo, nenavadno podobo 

objekta. 

49

SLOVENIJA 

30.6.2013 HIŠE 


Naslov: 

MENERGA Z NOVIMI PODPORNIMI STORITVAMI ZA ARHITEKTE IN 

Avtor: 


INTERVJU 


Gesla: 


MENERGA Z NOVIM 

PODPORNIMI 

STORITVAMI 

ZA ARHITEKTE 

IN INVESTITORJ 

Menerga ima dolgoletno tradicijo uspešnega 

podjetja. Kakšni so bili začetki? 

Svojo vizijo smo začeli graditi na visoko učinkovitih 

napravah za klimatizacijo, prezračevanje, 

ogrevanje in hlajenje. Začetki so bili predvsem 

povezani z inoviranjem in implementacijo novih 

tehnologij na ravni naprave kot take. 

Šele kasneje je prišlo do razvoja ideje integralnega 

načrtovanja stavb, kjer pomagamo investitorju, 

arhitektu in projektantu začrtati celostno 

energetsko rešitev, ki 

optimira in usklajuje vse 

energetske sisteme v zgradbi. 

Katere storitve ponujate danes? 

Ponujamo paleto storitev, ki investitorju tlakujejo 

pot do zelene zgradbe. Najpogosteje opravimo 

podrobno energetsko analizo stavbe, na osnovi 

katere lahko nato investitorju ali arhitektu kompetentno 

svetujemo korake za zmanjšanje porabe 

energije v zgradbi. 

S tem se izognemo številnim energetskim spodrsljajem, 

ki 

jih je kasneje težko ali skorajda nemogoče 

sanirati. Hkrati pa lahko s svetovanjem ulovimo 

številne energetske priložnosti, ki bodo na 

koncu optimirale strošek obratovanja zgradbe. 

Kaj si danes predstavljamo pod pojmom »zelena 

stavba«? 

Večina danes pomisli na pasivno stavbo, toda ta 

s sabo prinaša tudi številne pasti in posledice, ki 

jih tisti, ki se za tak način gradnje odločijo, 

morajo 

poznati in vzeti v zakup. Pri pasivni hiši je 

v snovanje stavbe - zavedati, da bo človek 

ne da bi pri tem ovirali zasnovo, ki 

jo je začrtal 

v tej stavbi živel ne zgolj naslednje leto, ampak 

najverjetneje naslednjih 25 let ali več. 

Dolgoročno razmišljanje vodi k dodatnemu premisleku, 

To zavedanje 

širokemu pogledu na celotno situacijo 

in piljenju detajlov. 

Kateri parametri zagotavljajo popolno udobje v 

zgradbah? 

Vsekakor pravilno razmerje med temperaturo in 

vlago, pa tudi ustrezno število izmenjav svežega 

zraka na uro. 

Toda ugodje je bistveno širši pojem. Izjemno 

pomembno je, da v stavbi preprečimo direktno 

pihanje, da se ne ustvarjajo pogoji, ki bi vodili 

ki principe za delovanje pravilno v prehlad, nahod, glavobol Torej v bolezen in 

nezavedno neprijetno počutje. 

Kakšno je idealno sodelovanje v procesu 

projektiranja? Na kateri točki se vključi vaš 

za trajnostno zgradbo? 

knowhow7 

Idealno je, če pred začetkom projekta arhitekt, 

projektant in energetik skupaj začrtajo (energetsko) 

vizijo stavbe. Ključno je, da se stroke med 

seboj »sinhronizirajo« in se druga od druge učijo. 

Z analizo stavbe in pravilno začrtanimi smernicami 

preden se odločimo za 

v začetni fazi načrtovanja stavbe lahko 

bistveno vplivamo na njeno energetsko porabo, 

nujno potrebno prisilno prezračevanje. 

počasi že prihaja v javnost. Toda prav tako 

je pomembno, da je kakovostno urejena individualna 

regulacija po prostorih ali v celotni stavbi, 

sicer bo temperatura hitro zrasla nad želeno 

vrednost, kar je lahko za končnega uporabnika 

izjemno moteče. Pri pasivnih hišah moramo praviloma 

vgraditi hlajenje, sicer se poleti prehitro 

pregrejejo. 

Pod »zeleno stavbo« bi si morali predstavljati 

zgradbo, ki deluje organsko. Tako kot človek. 

Zgradba, 

preslikuje iz narave. Temu je najbližja nizkoenergijska 

stavba. 

Ali se moramo odreči delu udobja, če se odločimo 

Trajnost za ceno slabega bivalnega udobja v 

resnici ni trajnost! Resnična trajnost obstaja le 

kot presek med maksimalnim udobjem bivanja 

in minimalno porabo energije. 

Kaj moramo vedeti, 

investicijo? 

Predvsem se je treba to velja za vse, ki so vpleteni 

arhitekt. 

50

SLOVENIJA 


ZMANJŠATI 

POTREBO PO 

ENERGIJI? 

KAKO 

PONOVNO 

UPORABITI 

ENERGIJO? 

Katere so prednosti za investitorja in projektanta pri 

sodelovanju 

z vami? 

Prednost za investitorja pri novogradnji ali obnovi obstoječe 

stavbe je v tem, da zanj analiziramo in optimiramo 

zgradbo na treh stopnjah. 

Kako zmanjšati potrebo po energiji oz. kako z manjšo potrebo 

po energiji doseči enak učinek ogrevanja, 

hlajenja, 

prezračevanja in klimatizacije? 

Kako reciklirati energijo in uporabiti obnovljive vire energije 

ter postopke in procese, preslikane iz narave? 

Kako energijo ponovno uporabiti in jo s 

izkoristiti? 

tem dvakrat 

Strateško energetsko načrtovanje projektne dokumentacije 

z ustrezno inženirsko podporo omogoča, da v stavbo 

implementiramo 

vse tri korake. 

ÔOB^ 

Na trgu ste znani po tem, da to, kar je zapisano v projektni 

dokumentaciji, izpolnite tudi v praksi. Marsikateremu ponudniku 

slednje ne uspe. Kako to zagotovite? 

Od projektne dokumentacije ne odstopamo. Odličnost je 

vrednota podjetja, ki nam to preprečuje že interno. Tukaj 

ne želimo na raven ponudnikov, ki sklepajo kompromise za 

ceno tega, da investitorju po vsej sili prodajo svojo opremo 

in storitve. 

Za nas je misija opravljena, 

ko stavba za investitorja deluje 

nevidno: takrat, ko nihče v stavbi ne pomisli na energetiko, 

vemo, da smo svoje delo opravili odlično saj stavba 

deluje znotraj človekovega naravnega intervala ugodnega 

počutja. Dejstvo, da pri tem porabimo minimalno količino 

energije, je le pika na i. 

Hotel Park Bohinj, Bohinj 

Arhitektura: 

Srečko Kreitmayer; 

Studio Kreitmayer 

Fotografija: 

Anže Čoki 

Športna dvorana Kidričevo, 

Kidričevo 

Arhitektura: Studio Modular; 

Mojca Gregorski 

Fotografija: Miran Kambič 

3-4 

Kunsthaus Graz, Graz, Avstrija 

Arhitektura: 

Peter Cook, Colin Fournier; 

Spacelab Cook/Fournier. 

Fotografija: Universalmuseum 

Joanneum, Eduardo Martinez 

51

SLOVENIJA 

30.6.2013 HIŠE 


Naslov: 


Avtor: 


NAPOVEDNIK 


Gesla: 



Razstava Pod skupno streho, moderne javne 

zgradbe iz zbirke MAO in drugih arhivov predstavlja 

40 del, ki ponujajo vpogled v zgodovino 

javnih zgradb v Sloveniji, ohranjeno v depojih 

MAO in drugih arhivih. Razstava prikazuje širok 

razpon arhitekture javnih projektov, od mestnih 

kopališč, šolskih zgradb, novih upravnih zgradb 

do skrbno načrtovanih ureditev arheoloških 

najdišč, 

železniških postaj in hotelov. 

Lokacija: MAO - Muzej za arhitekturo 

in oblikovanje 

Trajanje: 25. 4. -15. 9. 2013 

Kustosi razstave: Matevž Čelik, Maja 

Vardjan, dr. Bogo Zupančič 

Na fotografiji: Trg revolucije, 

Ljubljana, avtor Edvard Ravnikar 

Foto: arhiv MAO 

www. mao. si 

52

SLOVENIJA 

30.6.2013 HIŠE 


Naslov: 

Avtor: 

ZNANJ ZA DETAJL, OBČUTEK ZA OBLIKO 

Boris Matic 


INTERVJU 


Gesla: 


ZNANJ 

ZA DETAJL 

OBČUTEK 

ZA OBLIKO 

53

SLOVENIJA 


Pogovarjal se je: Boris Matic 


konstruktivne objekta, v katerega posegamo. 

Majda Kregar je članica biroja Ambient. Njihovo 

stanje, in vsa pravila zasnove oblikovne in in oblikovni. 

najbolj znano delo, prenovljeni Ljubljanski Potrebno je dognati izhodiščni avtorski konceptualni 

grad in vzpenjačo, poznajo skoraj vsi Slovenci pristop. Na primer, pri prenovi Globusa 

ter marsikateri turist, čeprav je kot avtorsko mi je bilo jasno, kakšna so bila 

arhitekturna 

Ravnikarjeva 

delo manj opazno in zlito z 

obstoječim. Majda 

in urbanistična izhodišča, ker sem pri 

Kregar, ena vidnejših predstavnic Ravnikarjeve projektu sodelovala. Pri Gradu je drugače. Grad 

šole, je zaradi pretanjenosti svojih posegov in smo raziskovali postopoma dvajset let, sproti 

pozornosti do detajla med arhitekti dobro znana 

in čislana strokovnjakinja. 

in zelo natančno, vsak kamen posebej. Vse smo 

pregledali skupaj s 

konservatorji in iskali sledi, 

ki so izpričevale originalno strukturo. Grad 

Pri vašem delu izstopa obsežno in zelo uspešno je bil nekoč prezidan v kaznilnico in kasneje v 

delo s prenovami. Pri teh prenovah je 

impresivno 

stanovanja, zato je bilo težko ugotoviti, kakšna 

vaše obvladovanje detajla. Kako na je bila prvotna - obrambna struktura gradu, 

gradbišču zagotovite izvedbo svojih zamisli do kot je prikazana danes. Pri izvajanju revitalizacije 

najmanjše podrobnosti? 

grajskega kompleksa smo v prvi vrsti želeli, da 

Pri arhitekturi je pomembno tehnično znanje, ki 

pripelje do detajla, in tega znanja je čedalje manj. 

gradbišču je problem podoben, saj izhaja iz 

ekonomskega stanja družbe. Danes so izvajalci 

je zgodovinski prostor v celoti dostopen javnosti 

in da bodo prostori nevtralni ter omogočali 

programsko izrabo gradu tudi v prihodnosti. 

Zato smo vse servise iz zgodovinske strukture 

nezanesljivi, imajo malo dela in so slabo plačani, umaknili v podzemlje. 

če sploh. Delovna sila je vse cenejša in posledično 

je tudi njena izobrazba čedalje slabša. Delavci govorite o ravnanju z obstoječimi strukturami, 

ne znajo več brati načrtov, zato moraš biti vse govorite o zelo tehničnih postopkih - 

bolj prisoten na gradbišču. Danes je to nuja, 

če ravnanju z materialom, detajli Iz te tehnične 

hočeš, da bo rezultat dober. Gradbišča so vse govorice pa izhaja arhitektura, ki je več kot 

bolj groba, zato mora biti tudi moje sodelovanje samo tehnična. Od kod črpate oblikovni navdih 

vse bolj odločno, ampak z dobro voljo na koncu za svoje nove posege? 

uredimo nesoglasja. V bistvu moraš prežati Za oblikovne in estetske komponente moraš 

na izvajalca, ga pregovarjati in zelo prizadevno imeti znanje in malo talenta. Če obvladaš tehnologijo, 

tolmačiti načrte, da prideš do dobrih rezultatov. 

z veseljem razmišljaš, kako bi oblikoval 

izviren prostor. in teh idej ima vsak ustvarjalec 

Ali pri tem intenzivnem nadzoru opazite kakšno veliko. Pravzaprav imamo veliko več idej, kot možnosti, 

razliko v odnosu, ker ste ženska? 

kam bi jih lahko umestili. Imeti navdih ni 

Razlika je, mislim, daje moškim vseeno lažje. Ko tak problem, večji problem je, 

da smo s 

svojimi 

sem bila mlajša, je bilo to sploh očitno. Zadnje idejami tako obremenjeni, da včasih presegamo 

čase pa je v tem poklicu vse več žensk, življenjske zmožnosti prostora. In to se v slovenski arhitekturi 

razmere so se spremenile in tudi na gradbiščih dogaja pogosto, da z 

ambicijo in sledenjem 

so nas začeli bolj upoštevati. Je pa tam lažje kolegu trendom naredimo izdelke, ki so sami sebi namen, 

Kerinu. A se ne izmikam temu, ker vem, da nimajo prave funkcije in ne sodijo v kontekst 

mora arhitekt veliko časa preživeti tudi na gradbišču 

prav zaradi dobre detajlne izvedbe. 

prostora. V slovenski arhitekturi trenutno 

nimamo lastne identitete, kot smo jo imeli za 

časa Plečnika in Ravnikarja. 

Pri svojem delu ste se veliko in uspešno ukvarjali 

s 

prenovami, kot sta ljubljanski grad in Globus. 

Velikokrat izredno dobro zajamete duha objekta, 

Torej črpate iz notranjega občutka, bolj kot iz 

teorij ali zunanjih ciljev? 

v katerega posegate. Kakšen je vaš analitični Da, zagotovo. Iz občutka odgovornosti do naročnika 

proces kako spoznate hišo, ki jo prenavljate? 

javnosti, iz spoštovanja do prostora, 

Seveda je najprej potrebno analizirati obstoječe kakor tudi iz težnje po inovativnosti -tehnološki 

Velikokrat delujete znotraj strogih in kompleksnih 

omejitev - omejitev dediščine, omejitev 

obstoječe strukture, omejitev zakonodaje. Je 

omejitev izziv ali ovira? 

Vsaka omejitevje izziv, ki je vsakič drugačen. 

Znanje 

arhitekta je pomembno prav 

s stališča prilagajanja 

situaciji na ustrezen in inovativen način. 

Kako gledate na današnje stanje v arhitekturni 

stroki? 

V primerjavi s tujino smo dokaj neznatni, primerno 

svoji velikosti, saj gre ta dejavnost v korak z 

ekonomijo, torej z obsegom investicij. Slovenska 

arhitektura v kvaliteti in izrazu sledi globalnim 

trendom. Kvalitetnih arhitektov je dovolj, dela 

pa premalo. Množica se preriva okrog preredkih 

nalog v čedalje slabših in neurejenih pogojih. V 

borbi za preživetje ni časa in volje za premišljeno 

strokovno delovanje, predvsem pa brez izvedb 

ne moreš pridobiti izkušenj in napredovati, to 

je velika škoda. V tem poklicu pelje do kvalitete 

tudi kvantiteta. Je pa zanimivo, da v svetu, kjer 

so investicije neprimerno večje, investitorji iščejo 

zvezdniške arhitekte, ki s 

svojim imenom dajejo 

zagotovilo za uspešno promocijo. Kar spodbuja 

formalizem, oblike, ki so same sebi namen. 

Taki projekti so neobvladljivi, njihove uporabne 

kvalitete zanemarjene, tehnične izvedbe slabe, 

investicijski stroški pa večkrat preseženi. 

Pomembnost detajla izginja, igra se predvsem 

na formalni vtis pojavnost objekta per se. 

Ti formalizmi so pripeljali do arhitekture, kije 

nekontrolirana, brez logične strukture in stroškovno 

neobvladljiva. A počasi se krepi dvom v 

dekonstruktivizem, kot main stream v arhitekturi. 

Mislim, da je na vidiku nova renesansa tako v 

gradbeništvu kot v širši družbi. 

Kako sobivata uspešno udejstvovanje v arhitekturi 

in družinsko življenje? 

Ja, to vprašanje je na mestu! (smeh) Arhitektura 

je poklic, ki te prevzame. Zahteva celega človeka. 

Če bi vprašali moja otroka, bi rekla, da sta bila 

malo zapostavljena. Se pa zato danes več ukvarjam 

z vnuki. A v številnih pogledih je danes lažje, 

javna podpora je boljša, vrtci omogočajo daljši 

delavnik, možje so se vključili v družinsko življenje 

in tako naprej, a vselej sta na prvem mestu 

optimizem in veselje do dela, brez tega ne gre. 

54

SLOVENIJA 


55

SLOVENIJA 


Ljubljanski grad je biro Ambient po 

zmagi na natečaju počasi in vztrajno 

načrtoval polnih dvajset let. 

Dosežek je, daje dandanes grad 

videti, kot daje bil tak od nekdaj. 

Odstranjene so vse sledi kasnejših 

prezidav, novi posegi pa so skrbno 

zasnovani in umeščeni v skladu s 

srednjeveško strukturo. Prefinjeno 

delo s skrbno izbranimi materiali 

- predrjavenim jeklom, kamnom 

in betonom in visoka tehnična 

usposobljenost projektantov sta 

dala gradu njegov lastni, a obenem 

nevsiljivi značaj. 

DATOTEKA 

Prenova Ljubljanskega gradu 

Avtorji prenove: Majda Kregar, 

Miha 

Kerin, Edo Ravnikar ml. Ambient d. o. o. 

Fotografije: 

Miha Kerin, Janez Pukšič 

Lokacija: Ljubljana 

Leto izvedbe: 2008 2012 

Celotna uporabna površina gradu: 

10. 200 m' 

Uporabna površina predstavljenih 

prostorov: lapidarij KLMT, 

gostilna trakt K, Razstava trakt J: 

skupaj 875 m1 

56

SLOVENIJA 


Prenova Globusa v Kranju 

Veleblagovnica Globus v Kranju je eno izmed bolj znanih del Edvarda Ravnikarja. Znana 

je tudi zaradi inovativne uporabe predrjavenega oz. t. i. 

korodiranega jekla, jekorja. V 

začetku tisočletja jo je opazno načel zob časa, in biro Ambientje pred kratkim načrtoval 

prenovo v sklopu javnozasebnega partnerstva. Prenova ostaja zvesta duhu Ravnikarjeve 

arhitekture, obenem pa dodaja nove, nujno potrebne elemente prizidek, dodatna 

etaža namesto parkiranja na strehi ki so bili s stališča ekonomike nujni. 

57

■P 

SLOVENIJA 


DATOTEKA 

VIKEND HIŠA DVOJČEK, GOZD 

MARTULJEK 

Arhitektura: 

Pri novogradnji vikend hiše v Martuljku seje biro namesto z omejitvami obstoječe strukture 

srečal z omejitvami zakonodaje. Dve vikend enoti, torej dvojček, je bilo treba stisniti v že določen 

gabarit manjše vikend hiške. S sestavljanjem dveh dupleksov in orientacijo prostorov 

v smeri pogleda in osončenja jim je uspelo zagotoviti udobne in enakovredne bivalne pogoje 

za obe družini, ki uporabljata objekt. Najbolj odprti prostori so združeni v leseni »gank«, 

svojo drobno strukturo lesenih letev predstavlja glavni oblikovni element hiše. 

W$i 

ki s 

Majda Kregar; Ambient d. o. o. 

Fotografije: Miha Kerin, Majda Kregar 

Naročnik: Zasebni 


Velikost parcele: 670 m2 

Skupna neto površina hiše: 

228, 20 ro2 

58

SLOVENIJA 

30.6.2013 HIŠE 


Naslov: 

Brez tehnologije še gre, brez fantazije pa nikakor 

Avtor: 


INTERVJU 


Gesla: 

ARHITEKTURNI NATEČAJ, ARHITEKTURA, ARHITEKT 

(fri 

LEC^ndÎETA I^čevar W m + 

T£hUM)^LOGfIjE 

iC^ 

M*" A 

3£^f 

I 

V *%tm 

Ur 

M 

*i 

^BNe fd. jpIA 

ba, 

pomprn 

dajajj/elikc 

e. fi 

I. 

J*k, 

*n^*s 

n* 

i/ A 

i* 

J9u 

ii 

S3u. 

f 

f V 

iSr^ Jk r J 

i 

59

SLOVENIJA 


Režiserka, scenografka in kostumografka Meta 

Hočevarje v zadnjih desetletjih eno osrednjih 

imen gledališkega oblikovanja prostora in 

Kot scenografka 

njegovega mišljenja v Sloveniji. 

je sodelovala pri uprizoritvah v EC Glej 

v sedemdesetih letih, kasneje pa je z delom v 

Slovenskem mladinskem gledališču, SLC Celje 

in SNC Drama Ljubljana izoblikovala vrsto 

scenografskoprostorskih formatov v različnih 

umetniških funkcijah ali v njihovi kombinaciji. 

Njene scenografije so zelo avtorsko zaznamovale 

predstave Mileta Koruna, Dušana Jovanoviča, 

pa tudi makedonskega režiserja Slobodana 

Unkovskega, če omenimo nekaj ključnih imen, 

v osemdesetih letih pa je v svojih avtorskih 

»prostorih igre« (sintagma je tudi naslov njene 

avtorske knjige, kije leta 1998 izšla pri Knjižnici 

MGL in je temeljna knjiga o mišljenju gledališkega 

prostora pri nas) začela tudi režirati. Za 

svoje delo je prejela vrsto festivalskih nagrad 

na Borštnikovem srečanju, Sterijinem pozorju, 

MES Sarajevo, 

leta 1978 nagrado Prešernovega 

sklada, Šeligovo nagrado na TSD, leta 1986 

Župančičevo nagrado in leta 1998 Prešernovo 

nagrado za gledališki opus. Pri razstavah je sodelovala 

bodisi kot njihova oblikovalka bodisi 

kot avtorica ali soavtorica. Med drugim seje 

leta 1984 kot oblikovalka prostora podpisala 

pod otvoritveno slovesnost zimskih olimpijskih 

iger v Sarajevu. Meta Hočevarje odločilno 

preoblikovala mišljenje prostora v slovenskem 

gledališču. 

Če pogledamo po novejši zgodovini gledališča, 

seje pred vami poleg vrste režiserjev težko spomniti 

imen režiserk. Balbina - Battelino Baranovičje 

ustanovila SMG, Draga Ahačič pa je leta 

1958 ustanovila Gledališče Ad Hoc. Ste pa tako 

rekoč prva režiserka, ki je debitirala v instituciji. 

Kot režiserka sem res debitirala v instituciji; v 

ljubljanski Drami. 

Obe omenjeni režiserki sta si ustanovili gledališči, 

da bi lahko režirali. 

Mislim, da je delo žensk v gledališču v novejšem 

obdobju 

z 

povezano duhom časa. Na neki način 

sta bili ti režiserki začetnici gledališke alternative 

Obdobje eksperimentalnih gledališč z 

pri nas. 

Jovanovicevo generacijo nastopi šele desetletje 

zatem. 

Tudi v vizualnih umetnostih imamo 

primere določenih estetskih premikov, ki jih 

ustvarjajo ženske. Navsezadnje, če pogledamo 

danes dela Maje Smrekar in Jasmine Cibic, so 

tudi to pionirski projekti, da ne omenjam vrste 

umetnic pred njima. Zgodovinski vzrok je seveda 

vtem, da žensk nikoli niso radi pripuščali k delu 

v institucijah. 

Pri meni je zgodba drugačna. Jaz 

sem sicer začela svoj scenografski opus v alternativnih 

gledališčih - v EG Glej - ki so bila takrat 

nekakšna sita, od koder so se rekrutirali institucionalni 

ustvarjalci, potem pa sem začela delati 

tudi v Slovenskem mladinskem gledališču in SLG 

Celje, šele kasneje pa vSNG Drama Ljubljana, ker 

so v sedemdesetih letih režiserji, s katerimi sem 

delala, 

zaradi političnih razlogov Dramo bojkotirali. 

Ko sem kasneje že nekaj časa delala scenografije 

in kostumografije v Drami, mi je takratni 

direktor Igor Lampret predlagal: »Režiraj!« Razlog 

za ta predlog je bil seveda v mojem scenografskem 

delu: ogromno sem sedela na vajah, in ker 

so sodelavci v načinu mojega dela zaznali, da se 

grem v bistvu neke vrste režijo, je bil prehod v 

naslednjo vlogo logičen. Tako sem začela tudi 

resnično režirati. A tudi če pri uprizoritvah sodelujem 

kot scenografka, je moje tovrstno delo 

prežeto z režijo: v obliko prostora je vselej vpisan 

scenarij mizanscene, ker je ta stvar arhitekture, 

arhitektura pa je na neki način diktat. Diktira ti 

obnašanje in poti. 

Arhitektura je usmerjala vašo gledališko pot. 

Ko sem se začela ukvarjati z 

gledališčem, sem 

imela za seboj že kar nekaj izkušenj na področju 

arhitekture. Najprej v skupini z moškimi kolegi, 

pozneje sama. To je bil čas, ko je bila razpisana 

cela vrsta anonimnih natečajev za posamezne 

objekte v Jugoslaviji. Natečaj je anonimen, ne 

ve se ne kdo je avtor, ne kakšnega spola je. Tako 

sem pobrala kar nekaj nagrad, ki so mi omogočile 

delo in prinesle tudi nekaj ugleda. Ker sem 

bila ena redkih arhitektk v tistem času, kije imela 

toliko poguma, je še kar šlo. V te moške fevde se 

je bilo treba pač vtihotapiti. Arhitektura in režija 

sta vsaj pri meni zelo povezani. 

Ko načrtuješ hišo, 

ustvarjaš prostor za 

Na nek način 

zgodbo. 

režiraš življenje. Na 

odru ali pa v teatru. 

od začetka 

Kako seje diktatura moških spremenila vaše ustvarjalne poti do danes? 

Kot v vseh poklicih, zlasti v tistih, ki vključujejo 

umetnost in znanost, je tudi v arhitekturi, ki je 

bila včasih izključno privilegij moških, ostalo do 

danes veliko mačizma. Ženske arhitektke so bile 

odličnih 

pripuščene bolj k 

reševanju "ženskih" problemov, 

kako naj izgleda kuhinja, kakšna je razporeditev 

elementov v njej in podobno. V času mojega 

študija v šestdesetih letih je delovala cela vrsta 

mladih arhitektk, ki so imele vidno vlogo 

na različnih področjih od čiste arhitekture preko 

oblikovanja do scenografije če omenim le nekaj 

imen kot so Majda Dobravec Lajovic, Janja Lap, 

Marta Ivanšek, Seta Mušič, ki pa so sčasoma 

ostajale nekako zakrite znotraj delovnih skupin, 

ki so jih praviloma vodili moški kolegi. To je bila 

normalna situacija in je v glavnem še vedno 

tako. Ustvarjanje mnogih od njih seje vtopilo 

v takrat logičnih "moških" projektih, ali pa se 

ukvarjalo z za moške pojme manj pomembnim 

oblikovanjem. 

Arhitektura je odvisna od naročnika, običajno od 

lastnika oblasti ali kapitala. To je pri nas skoraj 

izključno moški. On izbere arhitekta. Pravih anonimnih 

arhitekturnih natečajev, ki bi predvsem 

iskali najbolj kvalitetno rešitev, skoraj ni več, saj 

se načeloma išče najcenejša rešitev. 

V času se seveda razmere vendarle spreminjajo 

na bolje, vsaj na videz. Kar nekaj ženskih imen je 

med vodilnimi arhitekti pri nas: če izpostavim le 

Marušo Zoreč, ki 

je s svojimi projekti danes med 

vodilnimi arhitekti, poleg cele vrste drugih, ki v 

nehvaležnih časih za arhitekturo vztrajajo. 

Pa v gledališču, lahko govorimo o posebnem 

statusu režiserk? 

Tudi v gledališču je bilo podobno. Vendar 

gledališče 

zaradi svoje narave ne more brez žensk, 

končno je zanimivost dramskega teksta običajno 

le v razmerju ali konfliktu med spoloma. Tako je 

bil vstop ženske na področje režije sprejet bolj 

odprto, ker so gledališki ljudje neprimerno bolj 

iskateljski, ustvarjalni in predvsem zaupljivi in 

odprti do novega in pripravljeni tvegati. V gledališču 

vse temelji na zaupanju, v arhitekturi pa 

bolj na projektih in garanciji. 

Raznovrstnost pristopov se je izkazala kot dobrodošla 

in v zadnjih letih postala normalna. 

Slovenskega gledališča si ne predstavljam več 

brez izvrstih režiserk kot sta npr. Mateja Koležnik 

in Barbara Hieng Samobor in cele vrste mladih, 

pravkar vstopajo vta izmuzljivi svet teatra, ki zna 

trpinčiti in ljubiti, vse na enkrat. 

V svojem teoretskem delu, ki ga zaznamuje 

med drugim knjiga »Prostori igre« (1998), se 

ukvarjate 

z razlikami med arhitekturo in scenografijo. 

Kako bi na sežet način opisali to razliko? 

V teatru imaš znano zgodbo; če nimaš teksta, 

si jo pač izmisliš. 

V arhitekturi imaš program 

možnih dogodkov, ki pa niso določeni z vnaprej 

pripravljenim scenarijem. Predpisana je funkcija 

hiše ali prostorov. Arhitektura traja, zaznamuje 

čas in prostor, v katerem je nastala, in velikokrat 

preživi tudi namen, zaradi katerega je 

nastala. Gledališče pa zaradi svoje efemernosti 

ki 

60

SLOVENIJA 


funkcionira drugače. Arhitektura je predvsem 

stvar ratia, gledališka predstava pa odpira 

emocijo. Njena dolžina je omejena z dolžino 

»zgodbe«: predstavo gledaš samo dve uri, v hiši 

pa živiš. To je pomembna razlika. Večja ko je 

atrakcija, bolj je čas tvojega interesa omejen. Če 

se pobliska dvakrat, je zanimivo, če pa bliskanje 

traja dve uri, postane nezanimivo. Atrakcija s trajanjem 

postaja neprijetna, lahko celo nasilna. Mislim, 

da zgodovinsko nastane neki prelom prav v 

času postmoderne, pri nas z začetki brutalnega 

kapitalizma, ko se arhitektura teatralizira ko 

začnejo stavbe nastopati, ko hočejo funkcionirati 

kot atraktivna forma. V dosti primerih tako hiše 

postanejo atraktivni teatralizirani objekti: njihove 

forme so pomembnejše kot njihova vsebina. 

Kar gledališču omogoča specifično atraktivnost, 

je njegova efemernost, za razliko od arhitekture, 

kije za zmeraj. Ker je scenografija določena z 

omejenim časom predstave, lahko neprimerno 

več tvegaš. In to je pri gledališču dobro: eksperiment 

je tu ne samo logičen, ampak tudi zaželen. 

Sceno po predstavi podreš, hiša pa kar stoji. 

Čeprav ste ustvarjali scenografije tudi v ambientih 

(npr. 

Dubrovačke Ijetne igre), je pretežni 

del vašega opusa povezan s klasično gledališko 

črno škatlo (black box), kakor običajno pravimo 

tehnološkim možnostim klasičnega gledališkega 

odra, hkrati pa se v vaših scenografijah 

pojavljajo beline, ki dajejo gledalcu občutek 

nenaseljenega prostora in spominjajo na možnosti 

galerijske bele škatle. 

Scenografija ni popolnost, to ni likovna kategorija, 

kot sta slika ali kip, ki sta avtonomna, v sebi 

zaključena. Je prostor za igro, ki je oblikovan za 

zgodbo, je prostor, ki omogoča, celo narekuje 

konflikt in omogoča emocijo, tako igralcu kot 

gledalcu. Zaradi svoje »nedokončanosti« (saj ga 

bosta na videz dopolnila zgodba in tudi 

gledalec) 

vabi gledalca, da na videz vstopi v ta prostor 

zgodbe. Gledalca posrka. Prostor mora odpirati 

možnosti nečemu, kar se utegne v njem zgoditi, 

to nakazovati ali pa gledalca v nekaterih 

primerih namenoma »napačno« informirati. 

Jaz sem vedno ločila med materialnim, fizičnim 

prostorom, ambientom 

(v 

katerem so ljudje), in 

atmosfero (ki se ustvari s tekstom, dogodkom). 

Scenografija mora biti lupina, ki omogoča vse 

troje, hkrati pa tudi gledalcu omogoča vstop 

v ustvarjeni prostor. Naj navedem dva filmska 

primera. Pri VVendersu ali Tarkovskem imamo 

primere, ko se prostor odpre na način, da lahko 

grem kot gledalka vanj, po drugi strani pa imamo 

primer filma češke šole, kjer je prostor zelo 

zgoščen, nasičen; tak je npr. tudi Kusturica, pri 

katerem dobi gledalec občutek, da ti bo prostor 

padel s 

platna v naročje. Osebno me je vedno 

bolj zanimal prostor, ki ga bo opredelil šele igralec 

ali dogodek, zato je potreben odprt, včasih 

celo prepišen prostor, kamor se bosta ta dva 

umestila. 

Ali ste kdaj delali gledališče v kakšnem galerijskem 

prostoru? 

Sem. Postavila pa sem tudi nekaj razstav. Pri 

sodobnih galerijah večkrat obstaja ta problem, 

da funkcionirajo kot ambientalno gledališče. Da 

navzven delujejo zelo atraktivno, organizacija 

notranjosti pa daje vsem razstavam bolj ali manj 

isti »štih«. Tudi pri gledaliških predstavah utegne 

biti kdaj problematično, če so dvorane zelo močni 

ambienti, ker pri vseh predstavah puščajo isti 

vzorec. Takšna sta Glej na Gregorčičevi s svojimi 

štirimi stebri na sredi in spodnja dvorana Slovenskega 

mladinskega gledališča 

z elementi obokov. 

Scenografjih mora upravičiti kot nujne elemente 

scenografije. Prva predstava, ki seje zgodila v 

kleti SMG. je bila Rističeva Missa vamolu. Zdi se, 

da smo dolgo časa pri vseh predstavah v ozadju 

čutili Misso. Zaradi tega se mi zdi, da je oder v 

klasičnem teatru, ta črna škatla, kot Faradayeva 

kletka: je kot točka nič volumen in tehnologija. 

Je idealna, ker sproti briše sledi preteklih 

predstav. V črni škatli lahko začneš vselej znova. 

Omogoča ogromno, predvsem fantazijo. 

Pri vaši uprizoritvi Jovanovičeve Antigone smo 

sedeli na odru in seje na koncu dvorana SNG 

Drama Ljubljana uporabila kot ambient. Pri vaši 

61

SLOVENIJA 


scenografiji Ibsenovega Peera Gynta v režiji 

Slobodana Unkovskega pa minimalne scenske 

intervencije določijo kraj. Slednja je izrazit 

primer centrifugalne scenografije, ker se Peeru 

Gyntu v obsežni črnini prostor odpira navzven. 

Pri Jovanovičevi uprizoritvi Kralja Leara pa ste 

scenografijo v nekem trenutku rešili izrazito 

centripetalno, saj Leara posrka center vrtljivega 

odra - v prizoru nevihte. 

Sama sicer o 

prostoru in predstavi nikoli ne 

razmišljam tako, da bi se usedla v dvorano, 

ampak skušam zlesti v dramski dogodek in se 

sprehoditi po njem. Kadar načrtujem prostor, 

predvsem nisem v stvarni gledališki hiši in 

odru: o tem med ustvarjanjem koncepta ne 

razmišljam. Antigona je bila premierno predstavljena 

v okviru VViener Fest VVochen v gledališču 

Theater an der Wien. Ogromen teater. Deset 

let pred tem (1984) sem delala scenografijo za 

otvoritev olimpijskih iger v Sarajevu, in sicer na 

stadionu, ki seje leta 1994 že spremenil v pokopališče. 

To meje pretreslo in postalo izhodišče 

za mojo predstavo. Na Dunaju sem se odločila 

predstavo postaviti v pododrje. Gledalci so sedeli 

na vrtljivem odru, spuščenem v pododrje, 

predstava pa seje igrala na pododrski margini. 

V kleti Evrope. Na koncu seje Polona Juh pomešala 

med gledalce s 

svojim petjem in smehom, 

celoten vrtljivi oder z gledalci in Polono pa se 

je iz pododrja dvignil v ogromno razsvetljeno 

gledališko dvorano. Oder seje zgoraj začel vrteti 

in gledalci so se znašli v razsvetljeni in 

pozlačeni 

gledališki dvorani. In razlika med kletjo 

Balkana in bliščem dunajskega gledališča je bila 

fascinantna. V Ljubljani je bila predstava adaptirana 

za dvorano SNG Drama, učinek pa je bil 

na koncu izveden z dvigom železne zavese, 

kjer 

je razsvetljeni avditorij Drame nastopil v vlogi 

razkošne dunajske baročne dvorane. Mislim, da 

je bil znak jasen, a morda ne tako učinkovit kot 

na Dunaju. 

Pri Peeru Gyntu sem čutila, 

da mora biti prostor 

prepišen in odprt. In ker Peer blodi po vsem svetu, 

je vprašanje, kako ta svet z vsemi posebnostmi, 

od skandinavskih gozdov do Afrike, v enem 

zamahu pripeljati na oder. Tako imamo nad odrom 

oblak, ki ga ugledamo kjerkoli na svetu, če 

pogledamo v nebo. Na koncu postane ta oblak 

črn. V prostoru pod oblaki pa sem z minimalnimi 

intervencijami ustvarjala različne lokacije. 

Pri takšni scenografiji je zelo pomembno, da se 

ujameš z režiserjem, in z Unkovskim sva se vselej 

zelo dobro razumela. Zato je bilo to mogoče. 

Hkrati pa je bil 

Igor Samobor igralec, kije znal iz 

minimalnih scenskih elementov ustvariti dom 

in hišo. Igralec mora znati te elemente posvojiti 

in jih narediti berljive. In če pri delu različne 

ustvarjalne funkcije niso zamejene, če se ustvari 

sinergija med ustvarjalci, je to idealna situacija, 

da nastane kaj dobrega. 

Kralj Lear? 

Pri Kralju Learu v Gallusovi dvorani CDja 

sem, 

vzame idealnem volumnu odra, poskusila razigrati, 

se pravi uporabiti odrsko tehnologijo na 

drugačen način: vrtljivo odrsko ploskev sem s 

pomočjo nanjo pritrjenega tekstila uporabila 

kot ogromen vrtinec po zgodbi vihar. Odrski 

pogrez je s svojim gledalcu vidnim spuščanjem 

odpiral globino, daje Lear s svojo mrtvo hčerjo 

Kordelijo nekako obvisel na ozki brvi med nebom 

in peklom. Režiser Jovanovič je izvrstno uporabil 

in osmislil predlagane zamisli. 

V institucijah utegnejo biti ustvarjalne funkcije 

bolj fiksirane in prepojene z ustaljenim organizacijskim 

redom kot kje drugje. 

Ja, in to je večkrat hendikep. To je morda še bolj 

drastično v institucionalnih gledališčih 

zahodne 

Evrope, kjer moraš načrt scenografije bolj 

ali manj v končni obliki oddati tri mesece pred 

začetkom vaj. Kar ni 

vselej slabo, ampak tako 

mora biti celoten koncept izdelan že prej. Ampak 

navsezadnje je to moja navada. Načrt izdelam 

toliko prej, pa ne zato, da bi se ga povsem 

držali, 

ampak tudi zato, da ga lahko pozneje kršiš. Pa 

tudi: osnovna misel je s tem načrtom nekako 

jasna. Danes imam občutek, da so tudi t. off 

gledališča podvržena podobnim principom dela; 

v nekaterih primerih so še bolj organizirani kot 

institucije. 

62

't" 

SLOVENIJA 


j 

-jf-4 

Bechet: Čakajoč Godota 

Foto: Meta Hočeuar 

mv *i 

Ko ste v sedemdesetih letih delali v Cleju, proračuni 

predstav verjetno niso bili veliki. Kako 

ste se znašli? Kdo vam je scenografije izdeloval? 

Našli smo koga, ki nam je znal kaj izdelati, ali 

pa smo zadeve izdelali tudi kar sami. Ko sem 

jaz vstopila v gledališke institucije, na začetku 

sploh nisem vedela, kako odrska tehnologija tam 

funkcionira. Pojma nisem imela, kaj so »cugi« 

(vrvišče nad odrom, od koder se lahko spušča 

scenske elemente), ampak to je bilo po svoje 

dobro, 

ker sem bila popolnoma neobremenjena. Ko 

pomislim, kaj vse seje takrat dalo scenografsko 

narediti v gledališčih danes je to skoraj popolnoma 

nemogoče. Npr. v Korunovih Hlapcih iz 

leta 1980 v SNG Drama Ljubljana je bila scena 

sestavljena iz treh večjih gradenj. Danes je to 

po eni strani predrago, po drugi strani pa terja 

zajetno tehnično ekipo, ki je danes gledališča 

niso več sposobna zagotoviti v takšnem obsegu. 

Hkrati pa se v gledališčih izgubljajo specifični 

tehnični poklici, dela, kijih zaradi podplačanosti 

nihče več ni pripravljen opravljati. V gledališču se 

najlažje varčuje pri materialu, po navadi sta to 

scenografija in kostumografija, zraven seveda 

tudi pri honorarjih, in zaradi tega določene tehnične 

veščine izginjajo. 

Tudi 

pri kostumografiji in 

pri maski določena znanja preprosto izginjajo. To 

je problematično tudi pri filmu, ker pri nas določene 

reči preprosto niso več mogoče z domačimi 

kadri, ker jih ni! Res pa je, da teater, tako kot vso 

umetnost, ustvarjajo ljudje, in ne tehnologija. 

Brez tehnologije še gre, brez fantazije pa nikakor. 

Kako vidite scenografe mlajše generacije? 

Mislim, da imamo nekaj zelo dobrih scenografinj 

in scenografov, ki razmišljajo podobno kot mi, ne 

ali delajo zunaj institucij ali v njih. 

glede na to, 

Morda je problem v tem, da delajo v razmerah, v 

katerih je zaradi omejenih finančnih pogojev 

nevarno, 

da začne delovati vrsta samoomejevanja. 

In tega seje seveda treba znebiti. Mislim, daje 

med mlajšo generacijo nekaj izvrstnih oblikovalk 

in oblikovalcev tega, čemur jaz pravim »prostori 

igre«, in ne glede na to, kakšen je materialni 

obseg scenografskega dela, mene zanima predvsem 

daje pravo. 

ideja: ni treba, daje veliko, pomembno je, 

Kako doživljate ljubljanska mestna prizorišča 

skozi čas? 

Ljubljana je lepo srednjeevropsko mesto. V zadnjem 

obdobju ji je uspelo primerno obnoviti 

zanemarjeno in propadajočo arhitekturo, ki kaže 

na cvetoča obdobja razvoja mesta. Hkrati pa so 

63

SLOVENIJA 


Ibsen: Peer Gynt 

Foto: Meta Hočeuar 

nekateri predeli zaradi nerazumljivega pohlepa 

in računice začeli propadati. Svoje je dodala še 

recesija. Tako je Ljubljana po eni strani urbanistični 

in arhitekturni biser, na drugi strani pa s 

celo vrsto gradbenih jam in kdo ve kdaj zaključenih 

gradbišč vzorčni primer pohlepa kapitala. 

S 

svojimi trgi, mostovi, obrežji in ulicami je že 

sama po sebi izvrstno prizorišče. Zato se mi zdi 

škoda, 

da se Prešernov trg in Kongresni trg, dva 

izjemna ambienta, zaradi prireditev tako rekoč 

ukineta. Tam, kjer je najlepši pogled na grad in 

na Filharmonijo in kjer se ambient res doživi, je 

postavljena ogromna hrupna črna kocka -oder 

z vso odrsko »mašinerijo«, ki potem stoji po 

potrebi tudi ves mesec, uporaben je pa največ 

dve uri zvečer, ves ostali čas dneva in noči pa 

kazi in dela zgago domačinom in obiskovalcem. 

Ti ambienti so že sami po sebi gledališki. Tu bi 

bilo treba organizirati prireditve, kijih prostor 

prenese brez dodatnih visokih gradenj, oziroma 

tako, da prostor postane ozadje prireditve. V 

ambientu se mora prireditev podrediti prostoru, 

in ne obratno. Prireditve, ki zahtevajo kompletno 

odrsko opremo 

s svetlobnim parkom in tonsko 

opremo, pa bi lahko prenesli na katero od zgoraj 

omenjenih opustelih gradbišč: nedaleč stran je 

opuščeno gradbišče Šumija, ki svojo nesrečo skriva 

za visoko ograjo reklam. Tja bi lahko prenesli 

tisto črno kocko in uredili avditorij. Tako pa seje 

zgodil nesmisel: ker je trg tako lep, ga opremimo 

s črno škatlo in ga z njo uničimo. Podobno je z 

zemljiščem bodoče Narodne univerzitetne knjižnice, 

t. NUK 2, 

kjer je začasno parkirišče, lahko 

pa bi bil začasni prireditveni prostor. (Upam, 

da 

se bo gradnja NUKa čim prej realizirala, projekt 

je zelo lep. Ob reki je urejeno področje Špice, ki 

prav kliče po pravem programu. In še kaj bi se 

našlo. Tako bi s 

prireditvami vsaj začasno uredili 

te nesrečne ljubljanske pomote, dokler investitorji 

ne odkrijejo pravega programa zanje. 

Gostota 

prireditev je postala že malo pretirana in 

treba bi bilo odpreti tudi lokacije, ki se ne gnetejo 

ravno med Tromostovjem in Zmajskim mostom, 

med Kongresnim trgom in Gradom. 

Kaj je za vas lepo? 

To je pa kar pretežko vprašanje. 

Lahko je kakšna 

misel, lahko je pesem, lahko je pogled na pokrajino, 

na sliko, marsikaj. Vsekakor pa nekaj, kar kot 

lepo obstane v spominu in noče ven. 

64

PoroÃ„Âilo o medijskih objavah - 12.7.2013 - ZAPS

You also want an ePaper? Increase the reach of your titles

Delete template?

Save as template?

PoroÃ„Âilo o medijskih objavah - 12.7.2013 - ZAPS