PoroÃ„Âilo o medijskih objavah - 27.5.2013 - ZAPS

Poročilo 

medijskih objav 

27.05.2013 

Objave v poročilu: 

Press CLIPPING d.o.o., Kraljeviča Marka ulica 5, 2000 Maribor, Slovenija, tel.: +386 2 25 040 10, 

fax: +386 2 25 040 18, e-mail: press@pressclip.si, www.pressclip.si

KAZALO - zbirni list objav 

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije 

24.5.2013 Radio Slovenija 1 Stran/Termin: 17:00:00 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

V Ljubljani je potekal simpozij o ustvarjalnosti 

Predvčerajšnjim in včeraj je v prostorih slovenske Matice v Ljubljani potekal simpozij o 

ustvarjalnosti, katerega namen je bil preveriti, kaj danes sploh pomeni biti ustvarjalen in kako 

nam ta ustvarjalnost lahko pomaga na poti v boljši jutri. O svojih pogledih na ustvarjalnost so 

Avtor: Goran Dekleva 

Rubrika, Oddaja: STUDIO OB 17H Žanr: DIALOGIZIRAN Naklada: 

Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT 

25.5.2013 Delo Stran/Termin: 4 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Ustanovljen EGIZ Trst-Divača 

Slovensko-italijansko interesno združenje. Skrbelo bo za koordinacijo pri projektiranju in za 

projektni menedžment pri gradnji železniške povezave 

Avtor: 

Boris Šuligoj 

Rubrika, Oddaja: AKTUALNO Žanr: POROČILO Naklada: 59.328,00 

Gesla: 

DPN 


Naslov: 

Ne levo ne desno, spet mimo Janše 

Vsebina: Tretja razvojna os. Vlada naročila načrt za traso čez Ponikovski kras, ki je bil umaknjen - 

Civilne iniciative se že oglašajo 

Avtor: Brane Piano 


Gesla: DPN 


Naslov: 

Vsebina: 

Avstrijci nasprotujejo hidroelektrarnam na Muri 

Natura 2000. Štajerski parlament je deželni vladi naložil, naj zavrne slovenske načrte za HE 

Hrastje-Mota 

Avtor: Jože Pojbič 


Gesla: DPN 


Naslov: 

Vsebina: 

Kaj pripravljajo 

Špela Kuhar 

Avtor: 

Rubrika, Oddaja: DELOSKOP Žanr: NAPOVEDNIK Naklada: 59.328,00 

Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, ANA BREGAR STRUNA, URBANIZEM 


Naslov: 

Vsebina: 

Romom grozita rušenje in preselitev 

Naselje Dobruška Gmajna. Kmetijska zadruga Krka želi zemljišče prodati, Rome pa preseliti v 

sosednje občine - Včeraj na uradu za narodnosti krizni sestanek 

Avtor: Bojan Rajšek 

Rubrika, Oddaja: SLOVENIJA Žanr: POROČILO Naklada: 59.328,00 

Gesla: OPPN 

1


Naslov: 

Vsebina: 

Hotel Piran po prenovi tudi razburja 

Sporn posegi v delo Vojteha Ravnikarja. Majda Širca in Sonja Hoyer opozarjata na napake 

izvajalca 

Avtor: Boris Šuligoj 



27.5.2013 Delo Stran/Termin: 4 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Župani navijajo za progo proti Kočevju 

Razvojne spodbude Iz programa Pokolpja porabljenega manj denarja Rešitev: naj gre del 

denarja za obnovo železniške proge 

Avtor: 

Simona Fajfar 


Gesla: 

OPN 

27.5.2013 Dnevnik Stran/Termin: 11 SLOVENIJA 

Naslov: 

Strasti bosta mirila Vontova in Baluh 

Vsebina: Kmetijska zadruga Krka je našla kupca za svoje zemljišče v Dobruški vasi, na katerem živi 300 

Romov. Zraven načrtuje občina tudi industrijsko cono. Romi bi se zato morali izseliti, vendar 

primerne lokacije v občini ni. 

Avtor: 

Dragana Stankovič 


Gesla: 

OPN 

27.5.2013 Finance Stran/Termin: 23 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Obnova vozišč s hladnimi postopki asfaltiranja 

Za vzdrževanje, obnovo ali gradnjo cest poleg splošno znanega asfaltiranja z asfaltnimi 

zmesmi na osnovi vročega bitumna poznamo tudi več hladnih postopkov z bitumensko 

emulzijo. 

Avtor: 

Rubrika, Oddaja: NEPREMIČNINSKI INFORMATOR Žanr: POROČILO Naklada: 16.000,00 

Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, KRAJINSKA ARHITEKTURA 

27.5.2013 Finance Stran/Termin: 19 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Zahodna gospodarska obrtna in razvojna cona Srmin II. faza 

Z zaokrožitvijo gospodarske cone Srmin bodo v mestni občini Koper zagotovili potrebne 

površine za nadaljnji razvoj gospodarskih dejavnosti 

Avtor: 

Rubrika, Oddaja: NEPREMIČNINSKI INFORMATOR Žanr: POROČILO Naklada: 16.000,00 

Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, OPPN 

27.5.2013 Primorske novice Stran/Termin: 6 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Skladišča soli v nekaj vrsticah? 

Zbornica za arhitekturo in prostor poziva piransko občino, naj razveljavi razpis za urejanje 

skladišč soli 

Avtor: HELENA RACE 

Rubrika, Oddaja: PRIMORSKA Žanr: POROČILO Naklada: 21.000,00 

Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, ANDREJ GOLJAR, VLADO KRAJCAR, ZBORNICA ZA 

2

24.5.2013 ŠENTJURČAN Stran/Termin: 5 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

V pričakovanju sanacije šole in plazu na cesti Škarnice-Salobir 

Trenutno je dobjanski občinski prostorski načrt v fazi pridobivanja mnenj sogiasodajalcev 

Avtor: M. N. 

Rubrika, Oddaja: ŠENTJURČANOV DROBNOGLED Žanr: POROČILO Naklada: 1.800,00 

Gesla: 

OPPN, OPN 

25.5.2013 Dnevnikov objektiv Stran/Termin: 23 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Krizni davek plačajo črnograditelji 

Nespoštovanje pravnega reda je tudi v kršenju zakonov o graditvi objektov, urejanju prostora 

in varstvu okolja z vsemi spremljajočimi predpisi. 

Avtor: ANDRO OCVIRK, DUŠAN BLAGANJE 

Rubrika, Oddaja: / Žanr: PISMO Naklada: 50.000,00 

Gesla: ARHITEKTURA, ARHITEKT, ZGO 

25.5.2013 V SOBOTO - Priloga Večera Stran/Termin: 6 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Deponija dragocena, kot naftni vrelec 

Po dolgih letih preučevanja in začasnih rešitev smo v drugem največjem mestu v državi pri 

RAVNANJU Z ODPADKI še zmeraj na začetku poti 

Avtor: 

BOJAN BAUMAN 


Gesla: 

DPN 

24.5.2013 Gradbenik Stran/Termin: 29 SLOVENIJA 

Naslov: 

Trajnostni razvoj slovenskih občin 

Vsebina: Z zdajšnjim načinom življenja prebivalci Zemlje izrabljamo in obremenjujemo planet 50 

odstotkov bolj, kot je njegova regenerativna kapaciteta. Za izboljšanje našega ekosistema in 

družbe je izjemnega pomena iskanje ravnovesja med ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi 

Avtor: 

Henrik Gjerkeš 

Rubrika, Oddaja: PREDSTAVITEV Žanr: POROČILO Naklada: 

Gesla: 

PROSTORSKO NAČRTOVANJE 

24.5.2013 Gradbenik Stran/Termin: 47 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Predlogi za novo gradbeno zakonodajo -nova ZGOdba 

Nova gradbena zakonodaja naj bi omogočila pridobitev gradbenega dovoljenja v čimprejšnji 

fazi projektiranja, zmanjšala in prerazporedila finančne obremenitve investitorja, povečala 

gotovost investitorja v zgodnejši fazi ter zmanjšala administrativne ovire in jasneje razmejila in 

Avtor: Helena Kovač 

Rubrika, Oddaja: PREDPISI Žanr: POROČILO Naklada: 

Gesla: ARHITEKT, PGD, HELENA KOVAČ, ODGOVORNO DO PROSTORA 

24.5.2013 Šolski razgledi Stran/Termin: 7 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

List iz dnevnika 

Ob dnevu zemlje smo z delovno akcijo v okolici šole uredili otroško igrišče na zelenici, zasadili 

robidnice in jagodičevje, sadili sadno drevje, sejali travo v sadovnjaku, pomladili in urejali 

zeliščne kroge, postavili visoke grede ter uredili atletsko stezo. 

Avtor: MARIJANA HABERMUT 

Rubrika, Oddaja: ODPRTA ŠOLA Žanr: KOMENTAR Naklada: 5.200,00 

Gesla: ARHITEKT 

3

24.5.2013 Delo in dom plus Stran/Termin: 46 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Odprt večnamenski prostor je zapoved 

Andrej Mercina, arhitekt 

Avtor: Aleksandra Zorko 

Rubrika, Oddaja: POGOVOR Žanr: INTERVJU Naklada: 7.000,00 


24.5.2013 Delo in dom plus Stran/Termin: 50 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Odprt v naravo 

Deviški bukovi listi nad mizo so zanihali v prividu sapice -dovolj, da je sonce, ki je presevalo 

skoznje, pozlatilo njihov žametni rob. Samo leseni profil odprtega panoramskega okna je 

opominjal, da sedimo v jedilnici. Sosedovega ponija, ki se je pasel nekaj metrov proč, z 

Avtor: Besedilo: Julijana Bavčar Fotografije: Mavric Pivk 

Rubrika, Oddaja: / Žanr: POROČILO Naklada: 7.000,00 


24.5.2013 HIŠE Stran/Termin: 120 SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Hiša kot pribežališče 

Hiša je enodružinski dom v Monterreyu v Mehiki. 

Avtor: 

Rubrika, Oddaja: / Žanr: POROČILO Naklada: 

Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, URBANIZEM 


Naslov: 

Vsebina: 

Hiša, ki izginja 

Na enem izmed nizozemskih j' ezer leži 100 m dolg in 5 m širok otok, na njem pa hiša, sanjsko 

lepa, zasnovana tako, da bolj ko se notranjost zliva z naravo, manj je videti hiše. 

Avtor: 


Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT 


Naslov: 

Vsebina: 

Hiša kot ladja 

'J VELIKA BRITANIJA Archujaij Studios Arhitektura: Undercurrent Architects ujujw. 

undercurrentarchitects. com Fotografije: Candice Lake Lokacija: London, Velika Britanija 

Izuedba: 2012 Površina: 100 m2 Pouršina parcele: 160 m2 Archway Studios je bivalni 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Hiša kot stolp 

Hiša v podeželski pokrajini na prvi pogled spominja na otroško risbo hiše. Podest, stolp, 

geometrično pravilne oblike, bela fasada in velike kvadratne odprtine za okna, spominjajo na 

arhetipsko podobo hiše 

Avtor: 


Gesla: 


4


Naslov: 

Vsebina: 

Zarotirana hiša 

Hiša stoji na majhni parceli, kjer padajoč teren ponuja lep razgled na mesto in mestni grad. 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Lesena ničenergijska hiša 

Na parceli je prej stala energetsko neustrezna hiša. 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Hiša, ki preseneti 

Hiša v Luxembourgu je zanimiva zaradi kombinacije arhitekture in umetniških grafitov. 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

PREPROSTO ELEGANTNA HIŠA 

Hiša Gottshalden je izjemno inovativen projekt, ki za konstrukcijo, fasade in tla uporablja po 

meri izdelane produkte. 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Kakovostno bivanje 

Montažna enodružinska hiša na Vrhniki je oblikovno in prostorsko odlična. 

Avtor: 


Gesla: 

ARHITEKT, ARHITEKTURA 


Naslov: 

Vsebina: 

Mehkoba za betonskim ovojem 

Hiša za mlado štiričlansko družino je zasnovana kot »monolitni volumen, ki zaobjame 

arhetipsko geometrijo v betonu in lesu«. 

Avtor: 


Gesla: 


5


Naslov: 

Vsebina: 

PROSTA, REPROSTA! 

Hiša stoji na veliki parceli na poljedelskem območju kanadskega Ontaria. 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Organska hiša 

Preprost bungalov iz leta 1967 na šesterokotnem tlorisu so arhitekti radikalno preoblikovali in s 

časom spreminjali. 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Hiša, ki je od znotraj večja kot od zunaj 

Hiša je imela na voljo pol manjšo parcelo od običajnih. Izhodišče je bilo vprašanje, kako na 

razmeroma majhnem prostoru postaviti hišo, ki ima vse, kar imajo velike. 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Hiša kot paviljon 

Nova gradnja obstoječo lopo prekrije z novo strukturo. 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

SODOBNA MEDITERANSKA HIŠA 

Hiša za družino s tremi otroki stoji v predmestju Nikozije, v novi stanovanjski soseski. 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Več kot le še ena lesena škatla 

KAJ JE DOBRA HIŠA? 

Avtor: 


Gesla: 


6


Naslov: 

Vsebina: 

Arhitektura kot avantura 

KAJ JE DOBRA HIŠA? Odgovor je odvisen od človeka. 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Dodana vrednost 

Stanovanjske hiše nastajajo v takšni ali drugačni obliki že vsaj toliko časa, kot obstaja 

civilizacija. 

Avtor: Nina Štrovs 

Rubrika, Oddaja: UVODNIK Žanr: Uvodnik Naklada: 



Naslov: 

Vsebina: 

HIŠA KOT POKRAJINA 

Podolgovato, ravno, suho področje, poraslo s starimi oljkami. 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Hiša med opečnatimi zidovi 

Nekdanjo kmetijo v položni travnati pokrajini nizozemskega podeželja so arhitekti drzno in 

tankočutno prenovili v družinsko hišo s prostorom za veterinarsko kliniko 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Kdaj je hiša končana? 

To je hiša, ki pripoveduje. Pripoveduje o štrlečem oknu in oblaku. Pripoveduje o pomenljivi 

prazni steni, ki čaka, da okoli nje nastane hiša. O opeki in strešnikih v obliki diamantov. Ali 

hiša, ki sanja. Sanja o čudoviti rumeni. Sanja o čvrsti hiši. O teži in praznini. Sanja o Pietu in 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Nova hiša v zapuščeni ribiški vasi 

Okrog Baltskega morja leži veliko starih ribiških vasi. 

Avtor: 


Gesla: 


7


Naslov: 

Vsebina: 

Mimesis 

Organizacijo notranjih prostorov vodi ena sama, močna in jasna poteza: centralno krožno 

stopnišče (»the twist«). Stopnišče ustvarja in vodi glavne pretočne poti skozi hišo. 

Razporeditev programov sledi poti sonca in svetlobe skozi hišo 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Novo življenje v nekdanjem hlevu 

Hiša, ki jo naroči pravi naročnik. Hiša, ki nastane v dialogih z uporabniki, z omejitvami, z 

okoljem. Hiša, ki izziva in pripoveduje 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Koča brez kiča 

Arhitekti opisujejo izhodiščno naročilo za hišo kot preprosto bivališče za petčlansko družino, ki 

naj bo sodobno in odprto, obenem pa naj ohranja arhetipski ambient koče sredi gozda 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Češki raj 

Arhitekti izkušnjo s projektiranjem in vodenjem izvedbe te hiše opisujejo kot »odlično, od 

začetka do konca«. To je v tem poklicu redka sreča. Lepa lokacija z razgledom na gore in 

gozdove ter s strogimi gradbenimi omejitvami v zaščitenem naravnem parku. 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Leseni kristal 

Hiša je umeščena na obrobje majhnega kmetijskega zaselka Lumbrein, v padajočo poljsko 

pokrajino. 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

ŽENSKE V ARHITEKTURI 

Predstavljamo arhitektke, aktivne v praksi. 

Avtor: Nina Štrovs 

Rubrika, Oddaja: / Žanr: VEST Naklada: 


8


Naslov: 

Vsebina: 

Resasta hiša 

JAPONSKA Hiša v Muku 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Svetli prostor v črnem 

Arhitektura: SAMIarquitectos; Ines Vieira da Silva, Miguel Vieira; sodelauci: Joao do Vale 

Martins, Ines Martins, Daniel Mentech Fotografije: FG + SG architectural photographij 

Lokacija: Azori, Portugalska Izuedba: 2011 Pouršina: 241, 43 m2 + 66, 69 m2 terase 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Hiša, sestavljena v treh dneh 

Hiša v Galiciji, na območju Cedeire, je odličen primer montažne hiše. 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

V objemu zelenja 

Hošiminh je kaotično mesto z najvišjo gostoto prebivalstva na svetu. Meščani si svoje male 

domove krasijo z lončnicami. Pred vsako hišo v strnjenih uličnih nizih se bohotijo keramični 

lonci z rastlinjem. Zelenje kipi z balkonov, dvorišč in uličnih vhodov. 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Abstrakcija hiše 

Tista, ki ponuja odprtost k naravi, svetlobi, pogledom in omogoča čudenje. 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Origami hiša 

Proces zasnove hiše je bistven. 

Avtor: 


Gesla: 


9


Naslov: 

Vsebina: 

Zemljanka po nizozemsko 

Dutch Mountain Arhitektura: Sanne Oomen, Thomas Dieben, Oscar Vos 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Lepota vmesnih prostorov 

NAGRADA ZA TRAJNOSTNO ODLIIČNOST 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Hiša z notranjo svetlobo 

Nova hiša stoji na območju nekdanje kmetije, od katere so ostali samo kamniti zidovi v slabem 

stanju. 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Sodobna "tipska" hiša 

To hišo smo zasnovali kot prototip za urbano družino. 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Hiša kot iz škatlice 

Hiša je tako preprosta, kot je le mogoče. En prostor z možnostjo številnih ležišč, kuhanje v 

sredini, pranje zunaj hiše 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Trajnostna hiša sredi mesta 

Tri preproste ortogonalne škatle, previsno postavljene druga čez drugo, učinkovito, a 

nemoteče razbijejo monotono ulično fasadno linijo niza viktorijanskih vil v središču Londona. 

Avtor: 


Gesla: 


10


Naslov: 

Vsebina: 

Nova hiša za drevesi 

Hiša stoji na parceli, kije bila prej prednje dvorišče starejše stavbe, v kateri je naročnica 

odraščala. 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Presežno bivanje 

Dobra hiša je tista, ki zadovoljuje funkcijo bivanja, je pisana na kožo tistim, ki živijo v njej in 

hkrati ima nekaj več, to je arhitektov podpis. Je kot dober film, popolno zrežirana in skadrirana 

in ima svojo osebno zgodbo 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

ZAPELJIVKA OB MALEM GRABNU 

Mladi arhitektki Petra Marinšek in Saša Vrabec sta hišo zasnovali kot odgovor na zahteve 

sodobnega urbanega bivanja. Tlorisna organizacija hiše izkorišča dobro orientacijo parcele, ki 

jo na severu omejuje bližina ceste in stanovanjskih hiš, na jugu pa se odpira na zasebno, 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Dominantna hiša 

Hiša v Opatiji aktivno posega v obmorsko krajino in je močan arhitekturni element. Sestavljena 

je iz dveh volumnov: spodnji se prepleta s krajino, drugi, dvignjen, pa z njo ustvarja izrazit, a 

nadzorovan kontrast 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Najožja hiša na svetu 

Dobra hiša je kot obleka, ki jo po meri izdela krojač. Ni treba, da je nova, včasih niti ni treba, 

da je izdelana posebej zate, pa vendar se v njej dobro počutiš in nisi videti smešno, čeprav 

ima predolge rokave ali preveč svetleč tekstil ali je iz prejšnje sezone 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Trajnostna hiša 

Hiša smiselno odgovarja na prostorske, socialne in ekonomske zahteve. Celo v Belgiji je v 

zadnjih desetletjih prišlo do razraščanja stihijske pozidave. Želja po lastni hiši s prostornim 

vrtom je tudi v Belgiji večja od zmogljivosti nadzorovanja gradnje. Arhitekturni biro BLAF 

Avtor: 


Gesla: 


11


Naslov: 

Vsebina: 

Spoštljiva drznost 

Izhodiščni koncept tlorisne zasnove izhaja iz podnebnih, kulturnih in zgodovinskih okoliščin, in 

najpomembnejše, izražati mora sodobnost. Na območju lokacije prevladuje tipologija 

tradicionalne japonske shrambe, pravijo ji »kura« 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Hiša v objemu betona 

Hiša stoji na zahodni obali Morbihana. Svoje ozemlje objema, da se zaščiti pred pršenjem z 

bližnjega morja. Zgrajena je v celoti iz betona in granita, ki ji s svojo zrnato strukturo daje 

pridih lahkotnosti 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Prepreprosto življenje 

Slovaška hiša s tem imenom je hiša, namenjena sproščanju in uživanju življenja. 

Avtor: 


Gesla: 



Naslov: 

Vsebina: 

Sodobna slamnata koča 

Hiša v Kumrovcu je sodobna prenova, ki skrbno in tankočutno združuje karakteristike 

vernakularne arhitekture in sodobne bivalne potrebe. 

Avtor: 


Gesla: 


24.5.2013 www.kozjansko.info Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Pestro dogajanje na gradu Podsreda (foto in video) 

Frontpage Content - Frontpage Minulo soboto je na gradu Podsreda potekala prva javna 

predstavitev projekta, zasnovanega na pobudo strokovne ekipe zasebnega Zavoda za prostor 

Savinjske regije - Metro SR, obenem pa je na gradu potekala steklarska delavnica in odprtje 

Avtor: 

Rubrika, Oddaja: Žanr: SPLETNI Naklada: 

Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, OPN 

24.5.2013 www.lokalno.si Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Kakšni objekti sodijo v podeželski prostor? 

Na gradu Podsreda smo predstavili projekt Sodobna arhitekturna tipologija na Kozjanskem, ki 

smo ga v Kozjanskem parku zasnovali na pobudo strokovne ekipe zasebnega Zavoda za 

prostor Savinjske regije - Metro SR. Arhitekt mag. Gorazd Furman Oman namreč meni, da se 

Avtor: 


Gesla: 


12

24.5.2013 www.piran.si Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Komentar na pritožbo ZAPS glede razpisa za izbor variantnih rešitev za območje skladišč soli 

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije je na Občino Piran naslovila pritožbo na poziv za 

udeležbo za pridobitev variantnih rešitev urejanja območja skladišč soli - 1. faza - ideje (dopis 

pripenjamo spodaj). V nadaljevanju pojasnilo občine Piran glede razpisa za izbor variantnih 

Avtor: 


Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, OBLIKOVALSKI NATEČAJ, ZBORNICA ZA ARHITEKTURO IN 

24.5.2013 www.rtvslo.si Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Selitev Romov iz Dobruške vasi 

V pričakovanju obiska iz Ljubljane 

Avtor: 


Gesla: 

OPPN, OPN 

26.5.2013 www.sta.si Stran/Termin: SLOVENIJA 

Naslov: 

Vsebina: 

Umeščanje projekta ČHE Kozjak v preverjanju Bruslja 

Plakat proti izgradnji daljnovoda Ekološkega društva Kozjak-Dragučova.Arhiv STA 

Maribor, 26. maja (STA) - Prebivalci območja, na katerem je predviden daljnovod bodoče 

Črpalne hidroelektrarne Kozjak, združeni v Ekološko društvo Kozjak-Dragučova, še vedno 

Avtor: gm/uk 


Gesla: PROSTORSKO NAČRTOVANJE, DPN 

13

24.05.2013_RaSlo1_StudioOb17ih_Arhitektura.mp3 

SLOVENIJA 

24.5.2013 Radio Slovenija 1 

Stran/Termin: 17:00:00 

Naslov: 

Avtor: 

V Ljubljani je potekal simpozij o ustvarjalnosti 

Goran Dekleva 

Rubrika/Oddaja: STUDIO OB 17H Žanr: 

DIALOGIZIRANO POROČILO 

Površina/Trajanje: 00:52:00 Naklada: 

Gesla: 


// OBVESTILO O PRISPEVKU // 

Predvčerajšnjim in včeraj je v prostorih slovenske Matice v Ljubljani potekal simpozij o 

ustvarjalnosti, katerega namen je bil preveriti, kaj danes sploh pomeni biti ustvarjalen in 

kako nam ta ustvarjalnost lahko pomaga na poti v boljši jutri. O svojih pogledih na 

ustvarjalnost so potem razpravljali ljudje najrazličnejših profilov, od pesnikov do 

matematikov, od filozofov do biologov. Pojavilo pa se je tudi zagatno vprašanje, ali ima 

današnja slovenska družba pogum, da resnično prepozna ustvarjalnost kot vrednoto. Si 

upamo staviti na tisto nepreverjeno idejo, na sadove intuitivnega sklepanja, na ljudi, ki 

mislijo in delujejo mimo ustaljenih vzorcev? Nekoč je ustvarjalnost spadala v področje 

umetnosti, danes pa prehaja na področje znanosti. Vse skupaj se prepleta tudi z arhitekturo, 

saj, na primer, nebotičnika brez znanosti ni, prisoten pa je tudi interes kapitala. 

Gostje v studiu: 

DR. ANDREJ BAUER (matematik, predavatelj na ljubljanski Fakulteti za matematiko in 

fiziko), 

DR. TINE HRIBAR (filozof, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti), 

JANI KOZINA (geograf, raziskovalec na Geografskem inštitutu Antona Melika), 

DR. ALEŠ VODOPIVEC (predavatelj na Fakulteti za arhitekturo). 

Izjave: 

/ 

V kolikor želite magnetogram, nam sporočite. 

14

SLOVENIJA 

25.5.2013 Delo 

Stran/Termin: 4 

Naslov: 

Avtor: 

Ustanovljen EGIZ Trst-Divača 


Rubrika/Oddaja: AKTUALNO Žanr: 

POROČILO 

Površina/Trajanje: 434,26 Naklada: 59.328,00 

Gesla: 

DPN 

Ustanovljen EGIZ TrstDivača 

Slovenskoitalijansko interesno združenje Skrbelo boža koordinacijo 

pri projektiranju in za projektni menedžment pri gradnji železniške povezave 

Koper - Inženirsko podjetje 

DRI, v stoodstotni lasti Slovenije, 

je v četrtek skupaj z Rete 

Ferroviaria Italiana, S. p. A. v 

Rimu ustanovilo Evropsko gospodarsko 

interesno združenje 

(EGIZ) TrstDivača. Združenje 

bo imelo sedež v Trstu in bo 

skrbelo za koordinacijo pri projektiranju 

in za projektni menedžment 

pri železniški povezavi 

TrstDivača 

boris šuligoj 

Ustanovitev slovenskoitalijanskega 

zahtevalo 

interesnega združenja je 

približno 25. 000 evrov 

stroškov, na Inženirskem podjetju 

DRI, upravljanje investicij, 

d. o. o. (DRI) pa nam niso mogli 

odgovoriti, kolikšni bodo stroški 

delovanja uprave in administracije 

EGIZ. Izvedeli smo lahko 

samo, da bo vodenje projekta 

s 

slovenske strani prevzel Tomaž 

Prohinar, do zdaj zaposlen v DRI, 

kjer je zadolžen za železniško in¬ 

frastrukturo. Lani so predstavniki ustanovitvi EGIZ ustrezno podprl 

obeh držav pričakovali, da bi državi 

letos ustanovitelj družbe DRI, to je 

sprejeli sklep o pripravi Slovenska odškodninska družba 

državnega prostorskega načrta in 

(Sod). 

začeli izdelovati študijo predlogov Glede na odločitev Soda je poslovodstvo 

za najustreznejšo različico 

DRI moralo izvesti 

poteka trase. Državni prostorski aktivnosti za sprejetje ustanovitvenega 

načrt za novo progo med Divačo 

akta in izvedbo vseh potrebnih 

in Trstom naj bi sprejeli do konca 

dejanj za vpis EGIZ v register 

leta 2015. 

podjetij. Zanikali so tudi, da bi 

EGIZ je podprla Slovenska neimenovanje nadzornega sveta 

zdaj kakor koli oviralo poslovanje 

odškodninska družba 

družbe DRI, saj se neovirano lahko 

Ker DRI že od torka nima več prijavlja na vse razpise, pri katerih 

nadzornega sveta (dosedanjemu 

zazna svoj poslovni interes. 

je potekel mandat) in so se v javnosti Torej delovanje DRI, po izjavah iz 

pojavili dvomi o legitimnosti družbe, ni blokirano, čeprav mora 

odločitev uprave ter sklepanja uprava za vse posle, ki presegajo 

kakršnih koli pogodb, so nam 

iz DRI odgovorili, da je sklep o 

drugi tir je ločen projekt 

pol milijona evrov, dobiti soglasje 

nadzornikov. 

Drugi tir je povsem ločen projekt od čezmejne železnice TrstDivača, 

gradbeno dovoljenje zanj bi morali sprejeti že letos. »Odločitev je samo 

politična, tehnično je skoraj vse narejeno, nam je včeraj povedal državni 

sekretar Gašpar Gašpar Mišič. 

Se zapleta pri politiki? 

Na Slovenski odškodninski družbi 

so te izjave DRI potrdili in dodali, 

da se družba lahko prijavlja 

na razpise ter opravlja svoje posle. 

Nadzorni svet je namreč za določene 

poslovne odločitve uprave 

lahko dal vnaprej svoje predhodno 

soglasje. Glede imenovanja 

novih nadzornikov DRI pa so s 

Soda odgovorili, da nove nadzornike 

predlaga minister za infrastrukturo 

in prostor, ki jih potem 

imenuje ustanovitelj uprava 

Soda. Kakor koli že, tudi DRI ne 

more ostati dolgo bez nadzornikov. 

Tukaj se zapleta pri politiki, 

smo izvedeli neuradno, in pri 

usklajevanju imen kandidatov za 

nadzornike DRL Z ministrstva 

za infrastrukturo in prostor so 

odgovorili, da za podpis pogodbe 

o ustanovitvi EGIZ ni potreben 

obstoj nadzornega sveta. 

»Pomembno 

je, da je nadzorni svet 

pogodbo predhodno obravnaval. 

Ministrstvo je v fazi iskanja profesionalnih 

kadrov, saj gre v primeru 

DRI za zahtevne tehnične 

vsebine. 

15

SLOVENIJA 

25.5.2013 Delo 


Naslov: 

Avtor: 


Brane Piano 


POROČILO 


Gesla: 

DPN 


Tretja razvojna os Vlada naročila načrt za traso čez Ponikovski kras kije bil umaknjen 

Ljubljana, Šentilj pri Velenju 

- Vlada je v četrtek ministrstvu 

za infrastrukturo in 

prostor ter Darsu naročila, naj 

za hitro cesto med Velenjem in 

Spodnjo Savinjsko dolino spet 

pripravi in malo popravi traso 

med Velenjem in Podlogom. 

Civilne iniciative so včeraj ponovile: 

Tega ne bomo dovolili. 

Brane Piano 

To je trasa, ki smo jo zaradi bližine 

njegovega domovanja v Silovi pri 

Velenju v KS Šentilj januarja poimenovali 

Janševa trasa. Osnutek 

državnega prostorskega načrta po 

tej različici, označen kot F3b, je bil 

januarja že razgrnjen, tik pred javno 

obravnavo v Velenju pa je ministrstvo 

Zvonka Černača razgrnitev 

preklicalo z obrazložitvijo, da je 

trasa sprožila preveč nasprotovanj 

v lokalnih skupnostih. 

Nobena izmed tras ni bila 

sprejemljiva za vse 

Državno cesto med avtocesto Al 

v Savinjski dolini in priključkom 

Velenje jug načrtujejo od leta 2006, 

do zdaj pa nobena izmed tras ni 

bila sprejemljiva za vse. Trasi VelenjeŠentrupert 

so nasprotovali 

na ministrstvu za kmetijstvo in 

Civilna iniciativa Braslovče, saj bi 

uničila preveč kmetijskih zemljišč, 

podpirali pa so jo gospodarstvo in 

občini Šaleška dolina ter Zgornja 

Savinjska dolina. Pred umikom trase 

F3b med Velenjem in Podlogom 

v Spodnji Savinjski dolini so nasprotovali 

ji 

šaleški in zgornjesavinjski 

župani ter civilne iniciative (CI) 

Ponikovski kras iz občine Žalec ter 

Podlog in Ložnica iz občine Velenje 

oziroma KS Šentilj, kjer živi Janša. 

Vlada je zdaj spet ocenila, da je izvedljiva 

prav trasa F3b. Ministrstvo 

za infrastrukturo in prostor ter Dars 

sta s tem dobila zeleno luč, da traso 

čez Ponikovski kras in po zaščiteni 

dolini potoka Ložnica optimizirata 

tako, da bo čim bolj sprejemljiva. 

Po seji vlade so pojasnili, daje bila 

aprila spet pretehtana realna izvedljivost 

vseh različic med avtocesto 

Al in Velenjem. Proučili so trase 

VelenjeArja vas, VelenjePodlog 

in VelenjeŠentrupert. Na vladi so 

v četrtek ugotavljali, da nasprotovanju 

je kljub 

različici F3b v lokalnih 

okoljih treba poiskati optimizacije 

trase tako, da bo čimbolj sprejemlji¬ 

va za lokalno okolje, da bo ohranila 

več kmetijskih zemljišč in tudi zaščitenega 

naravnega okolja. 

Toda ministrstvo in Dars nista 

dobila lahke naloge. Predsednik 

KS Šentilj Janez Podbornik, v Silovi 

tudi Janšev sosed, je včeraj ponovil, 

da trasi nasprotujejo, ker bi 

uničila kmetijske površine in ker 

bo zaselek Ložnica presekala na 

pol. Zanje ni sprejemljiva nobena 

optimizacija trase pa tudi šaleški in 

zgornjesavinjski župani menijo, da 

je primerna le trasa VelenjeŠentrupert. 

»Proti trasi F3B se bomo 

borili do konca, je bil odločen 

Podbornik. 

Matjaž Štarkel iz CI Ponikovski 

kras je povedal, da bodo zahtevali 

status stranke v postopku, saj trasi 

F3b prav tako še vedno nasprotujejo. 

Štarkel pa je pripravljen tudi 

na kompromis: »Traso F3b se da 

optimizirati tako, da bi se izognila 

večjemu delu zaščitenega krasa in 

bi ostala cenovno sprejemljiva. 

Vrnitev vlade k omenjeni trasi 

pa je presenetljiva tudi zaradi hitrosti 

odločitve. Kmalu po nastopu 

sedanje vlade je ta med svoje prednostne 

naloge uvrstila tudi spodbudo 

gospodarstvu z začetkom več 

infrastrukturnih investicij. Velenjski 

župan Bojan Kontič je takrat 

dejal, da s traso ob sedanji državni 

cesti med Velenjem in Arjo vasjo 

dolina ne bi ničesar »To 

pridobila: 

cesto že imamo, potrebujemo še 

eno, ne nadomestne. 

napaka zvonka 

černača? 

Če bosta ministrstvo in Dars le 

popravila traso F3b bo zanimivo 

videti tudi, ali se bo izognila 

domovanju prvaka politične 

opozicije in prejšnjega predsednika 

vlade Janeza Janše. Ob januarskem 

umiku osnutka državnega prostorskega 

načrta iz javne razgrnitve 

so bili namreč mnogi prepričani, 

da seje to zgodilo samo zato, ker 

Janšev minister Zvonko Černač 

ni pravočasno opazil, kje je cesta 

načrtovana. 

Civilne iniciative se že oglašajo 

16

SLOVENIJA 

25.5.2013 Delo Stran/Termin: 4 

Ložnica 

Prejšnja trasa bi zaselek Ložnica presekala na pol. 

Foto Brane Piano 

17

SLOVENIJA 


Dosedanji predlogi za trase hitre ceste med Velenjem in avtocesto Al 

Lokovica 

Podkraj 

pri Velenju 

Andraž 

nad Polzelo 

/Slatina 

(eciGa> 

t5'b' 

Paki 

Podgora 

Ponikva 

pri Žalcu 

Sfctjdence 

tis 1 

Male 

Braslovče 

Pod vin 

.pri Polžji Založe 

16 

V 

šal 

M Velika 

Pirešica 

Polzela 

s 

amence 

/pri Polzeli 

Zgornje Grušovlje* 

s 

.ob 

Ločnica 

Savinji 

fcgfgfe 

V 

Po« 

v Savinjski dolirih 

Podvirr 

DELO 

Vir: Dars 

Šempeter 

v Savinjski dolini 

prržajfu 

18

SLOVENIJA 

25.5.2013 Delo 


Naslov: 

Avtor: 


Jože Pojbič 


POROČILO 


Gesla: 

DPN 


Natura 2000 Štajerski parlament je deželni vladi naložil naj zavrne slovenske načrte za HE HrastjeMota 

Gradec, Gornja Radgona - 

pomeni sklep štajerskega deželnega 

Pobudo stranke Zeleni Avstrije parlamenta za nadaljnje postopke 

proti načrtovani hidroelektrarn 

gradnji pri nas, so odgovorili, da bodo 

na slovenskem presojali vplive na Naturo 2000 

delu Mure so takrat, ko bo 

pred dnevi v 

pripravljeno okoljsko 

štajerskem 

poročilo. »Avstrija se bo opredelila 

deželnem parlamentu do čezmejnih vplivov v okviru rednega 

podprle vse stranke. 

bilateralnega postopka, ko 

bo gradivo celovite presoje vplivov 

jože pojbič 

na okolje pripravljeno. 

Predsednik zveze društev 

Avstrija je v celotnem toku Mure Mura Moja 

Stojan Habjanič ob novici iz 

na svojem ozemlju do zdaj zgradila Avstrije pravi: »Sklep me ne preseneča. 

32 hidroelektrarn, nasprotovanja Južna Štajerska, ki leži med 

naravovarstvenikov njihovi Lipnico in Bad Radkesburgom 

gradnji pa niso bila uspešna. 

Slovenska vzdolž Mure ter severno do vinorodnih 

vlada nadaljuje umeščanje gričev, je imela kot enovita 

hidroelektrarne (HE) HrastjeMota turistična regija lani najboljše rezultate 

v prostor. 

v turizmu v Avstriji. Njihov 

»Uresničitev 

hidroelektrarn 

projekta gradnje koncept je NARAVA kot predikat 

na reki Muri na slovenski v turizmu, in to očitno zagotavlja 

strani bi močno vplivala na kakovost 

Mure ob meji in na uspehe. Zakaj bi uničevali kuro, ki 

poplavne jim nese zlata jajca? Seveda uspeh 

gozdove ob njej. V skladu s konvencijo ni o čezmejni oceni naključen, ampak rezultat dolgoletnega 

okoljskih vplivov 

načrtovanja regionalnega 

bi morale države pri projektih, razvoja in sodelovanja. Kaj je že 

katerih vplivi lahko sežejo čez mejo, to, dragi Pomurci, dragi Slovenci?« 

sosede o tem čim hitreje obvestiti DEM: Odločitve 

in sodelovati pri presoji vplivov, ne moremo komentirati 

so v svoji pobudi zapisali štajerski Igor Čuš iz Dravskih elektrarn Maribor 

Zeleni in opozorili, da je bila Mura 

(DEM) je povedal, da so kot 

zaradi svoje izjemnosti že leta 2005 investitor 

razglašena za evropsko zavarovano 

že pripravili pobudo za 

območje številka izdelavo državnega prostorskega 

15. »Mura, poplavni načrta (DPN), ministrstva so se 

gozdovi ob njej in kulturna krajina 

glede 

v njeni bližini na to pobudo uskladila in 

sestavljajo enega vlada je 

z rastlinskimi in živalskimi vrstami 

16. maja sprejela sklep o 

pripravi DPN za območje HE HrastjeMota. 

najbogatejših življenjskih prostorov 

v Evropi, so zapisali. Parlamentu V DEM 

so zato predlagali sklep, da zdaj pripravljajo strokovne 

štajerska podlage za ugotavljanje 

deželna vlada slovenski sporoči, da 

bi gradnja HE vplivov objekta na okolje. O sklepu 

HrastjeMota lahko 

štajerskega parlamenta pa pravi, 

povzročila nepopravljive posledice 

na avstrijskem območju Natura 

da »ga ne poznamo in ga ne 

moremo komentirati, saj je povzet 

2000 ob mejnem delu Mure in da po javnih občilih. Čezmejna 

zato gradnji nasprotuje. 

komunikacija je naloga države. 

Poudariti pa 

Avstrija obveščena 

je treba, da je bila 

avstrijska stran o namerah DEM 

Na ministrstvu za infrastrukturo in za energetsko izrabo reke Mure 

prostor so nam povedali, da je Slovenija 

o začetku obveščena na meddržavni komisiji 

postopka umeščanja za reko Muro, s čimer želimo 

prve hidroelektrarne v prostor DEM konstruktivne pogovore ne 

že obvestila Avstrijo in ta je vključena samo v Sloveniji, ampak tudi v sosednjih 

v postopek. Na vprašanje, kaj državah«. 

19

SLOVENIJA 


V štajerskem deželnem parlamentu so vse stranke podprle pobudo proti gradnji hidroelektrarn na slovenskem 

delu reke Mure. V Avstriji jih na Muri obratuje 32. Na fotografiji HE Loben. Foto Jože Pojbič 

20

SLOVENIJA 

25.5.2013 Delo 


Naslov: 

Kaj pripravljajo 

Avtor: 

Rubrika/Oddaja: DELOSKOP Žanr: 

NAPOVEDNIK 


Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, ANA BREGAR STRUNA, URBANIZEM 

kaj pripravljajo 

J 

Špela Kuhar 

Arhitektka 

sodelavkami arhitektkami 

S 

Polono Filipič, Lenko Kavčič, 

Ano Struna Bregar, Barbaro 

Viki Šubic in krajinsko arhitektko 

Tanjo Maijevac v okviru 

Centra arhitekture, zavoda 

za razvoj prostorske kulture, 

med drugim vodi programa 

Igriva arhitektura in Odprte 

hiše Slovenije, ki sta pretekli 

mesec prejela Plečnikovo medaljo 

za prispevek k bogatitvi 

arhitekturne kulture. V okviru 

Igrive arhitekture se posvečajo 

razvoju sistemskega izobraževanja 

otrok in pedagogov, 

Odprte hiše Slovenije pa so 

največja arhitekturna razstava 

izbrane arhitekture in situ 

v Sloveniji. Oktobra bo že 

četrto leto javnosti brezplačno 

na ogled kar sto objektov 

in dogodkov. V sodelovanju z 

Zavodom za šolstvo pripravljajo 

priročnik za pedagoge 

z delavnicami Igrive arhitekture, 

ki bo izšel jeseni, še ta 

mesec pa bo objavljen letošnji 

razpis za nagrado Zlata kocka, 

namenjeno vsem, ki otroke 

in mladostnike izobražujejo 

o pomenu grajenega okolja, 

arhitekture, urbanizma, 

oblikovanja in trajnostnega 

razvoja. Trenutno Špela Kuhar 

z arhitektko Matejo Panter 

nadzoruje urejanje zunanjega 

igrišča Družinskega centra 

Mala ulica v Ajdovem zrnu v 

Ljubljani, ki bo v toplejših mesecih 

razširil notranji prostor 

centra. S soavtorico arhitektko 

Ireno Kirn, ilustratorjem 

Damijanom Stepančičem ter 

grafičnima oblikovalcema 

Metko Dariš in Tomažem Permetom 

za novembrski izid pri 

založbi Rokus Klett pripravlja 

priročnik za izboljšanje kakovosti 

bivalnega okolja. 

T. ju. Foto Stane Jeršič 

21

SLOVENIJA 

25.5.2013 Delo 


Naslov: 

Avtor: 


Bojan Rajšek 

Rubrika/Oddaja: SLOVENIJA Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

OPPN 


Naselje Dobruška Gmajna Kmetijska zadruga Krka želi zemljišče prodati Rome 

pa preseliti v sosednje občine - Včeraj na uradu za narodnosti krizni sestanek 

Škocjan - Rome v naselju Dobruška 

Gmajna skrbi, da bo 

načrtovana gradnja čistilne 

naprave povod za rušenje njihovih 

nelegalnih bivalnih prostorov, 

v katerih živijo že nekaj 

desetletji. Lastnica zemljišč 

Kmetijska zadruga Krka bo 

(KZ) 

namreč vztrajala pri preselitvi 

Romov na drugo lokacijo. 

bojan rajšek 

Ministrstvo za gospodarski razvoj 

in tehnologijo (MGRT) je marca 

izdalo sklep o sofinanciranju projekta 

z imenom Komunalna ureditev 

poslovne cone GTC Škocjan. 

Naložba bo stala 2, 8 milijona evrov 

in jo bo z dobrim milijonom evrov 

sofinanciral tudi Evropski sklad za 

regionalni razvoj. Vsi objekti skupaj 

s čistilno napravo za 1800 populacijskih 

enot, vodovodom, kanalizacijo 

in dovozno cesto morajo biti 

zgrajeni do konca prihodnjega leta, 

zato namerava škocjanska občina 

začeti graditi že poleti. 

Pričakuje pomoč države 

Župan Jože Kapler je za Delo povedal, 

da zaradi gradnje čistilne naprave, 

ki bo služila gospodar ski coni, ne 

bo porušena nobena romska hiša, a 

hkrati ni izključil preselitve romskega 

naselja na drugo zemljišče, 

ker to pričakuje večinski lastnik zemljišč 

KZ Krka, saj njihova zasedajo 

Romi. Pravi, da občina primernega 

zemljišča za Rome nima, zato pričakuje 

pomoč države, saj Romi po 

večini živijo na parcelah, ki so skladno 

z občinskim podrobnim prostorskim 

načrtom (OPPN) 

iz leta 

2007 določena za gradnjo 

gospodarskotehnološkega 

centra (GTC). 

Na to temo je bil v četrtek na uradu 

za narodnosti krizni sestanek s 

predstavniki pristojnih ministrstev, 

policije in romskimi Ministrstvo 

združenji. 

za infrastrukturo in prostor 

bo zdaj preverilo podatke, ali je 

območje res zazidljivo. Na sestanku 

so se pojavile tudi informacije o 

vaških stražah v Dobruški vasi, a 

jih je Kapler za Delo zanikal, kakor 

tudi. predsednik Regijskega civilne 

iniciative za reševanje romske problematike 

Silvo Mesojedec. 

Direktor KZ Krka Jure Vončina 

je za Delo povedal, da bo zadruga 

vztrajala pri preselitvi Romov 

na drugo lokacijo, saj nameravajo 

Romsko naselje Dobruška Gmajna na zemljiščih Kmetijske zadruge Krka 

Foto Bojan Rajšek 

parcele v Dobruški Gmajni prodati 

avstrijskemu investitorju. Zaveda 

se, da problem čez noč ni rešljiv, a 

hkrati opozarja, da jih tuji kapital 

ne bo čakal več let. Po naših informacijah 

metrov 

naj bi za 10. 113 kvadratnih 

zemljišč iztržili 700. 000 

»Z 

evrov. odprodajo zemljišč bomo 

rešili likvidnostne težave, je povedal 

Vončina, ki je občini že ponudil 

nadomestna zemljišča za Rome. Kje 

so ta, ni hotel razkriti. Neuradno 

naj bi bila v občini Šentjernej in 

Šmarješke Toplice. Vončina se bo 

prihodnji petek sestal s poslanko 

Tamaro Vonta. 

Mesojedec pravi, da se bo morala 

država odločiti, ali bo legalizirala 

romsko naselje, ker tega občina 

sama gotovo ne bo storila, ali pa 

bo upoštevala predlog KZ Krka, ki 

želi v Dobruški Gmajni prodati zemljišča 

za gradnjo GTC, kar pomeni 

razvoj in nova delovna mesta ter 

Rome naseliti na novo primernejšo 

lokacijo. 

Varuh človekovih pravic je škocjansko 

občino opozoril, da je 

urejanje 

romskih naselij določeno v 

Nacionalnem programu ukrepov 

za Rome 20102015. Ta predvideva 

pravno in komunalno ureditev 

obstoječih naselij in ne omogoča 

preselitev obstoječega romskega 

naselja. 

22

SLOVENIJA 

25.5.2013 Delo 


Naslov: 

Avtor: 




POROČILO 


Gesla: 



Sporn posegi v delo Vojteha Ravnikarja Majda Sirca in Sonja Hoyer opozarjata na napake izvajalca 

Piran - Prenovljeni hotel Piran 

bodo odprli 8. junija, še 

pred tem pa bo zavod za varstvo 

kulturne dediščine s posebno 

skupino ekspertov 

pregledal hotel in ugotovil morebitne 

spomeniškovarstvene 

ali druge pomanjkljivosti, ki naj 

bi nastale pri prenovi hotela. 

boris suligoj 

Majda Širca, vdova arhitekta Vojteha 

Ravnikarja, ki je zasnoval osrednji 

del hotelskega stavbišča, in 

konservatorka dr. Sonja Ana Hoyer 

sta javnosti posredovali informacijo, 

da je pri prenovi hotela »vse narobe«. 

Kot kaže, ne gre za napake, 

ki naj bi nastale na zgodovinskem, 

secesijskem delu stavbe, temveč 

»Prišli smo se borit za 

goste. Če nam nočejo 

pomagati, naj nam 

vsaj ne nagajajo. 

Aleksander Jančar 

predvsem za spremembe na Ravnikarjevem 

osrednjem delu hotelskega 

objekta. V piranski enoti zavoda 

za varstvo kulturne dediščine so direktorici 

Jelki Pirkovič posredovali 

pobudo, da primer preuči strokovna 

skupina konservatorjev za arhitekturo 

20. stoletja. Ta si bo izvedbo 

prenove ogledala predvidoma čez 

teden dni. 

Sonja Ana Hoyer, ki je pri prenovi 

hotela Piran kot konservatorka 

sodelovala sredi osemdesetih, je 

povedala, da je težko ugotoviti, kdo 

je za posamezno napako odgovoren 

23

SLOVENIJA 


Vhoda so oblekli v les. Foto Boris Suligoj 

(spomeniškovarstvena služba, 

izvajalec, 

predvsem štiri poglavitne »grehe«; zavoda za varstvo kulturne dediščine. s keramično obrobo. Iste keramike 

arhitekt ali naročnik). Hotelska 

najbolj sporna sta vhoda iz Stjenkove 

»S 

piano barom, v katerem nismo dobili, zato smo jo prebarvali 

stavba je sestavljena iz treh ulice in Prešernovega nabrežja, ki naj bi bila zajtrkovalnica, je bila belo. Leseno 

delov: nekaj več kot sto let stare so ju oblekli v les. Sporna je še barva narejena arhitekturna oblogo portalov lahko 

napaka pri vedno odstranimo, ploščice v obrobi 

secesijske stavbe, hotelskega dela, Ravnikarjevega dela hotela, keramična zasnovi. 

ki ga je leta 1968 zasnoval arhitekt obroba balkonov, ki je bila 

Nemogoče je 207 gostov 

namestiti v pa prebarvamo v modro. Barvo 

prostor 

s 75 sedeži, pa Ravnikarjeve fasade so nam določili 

Marjan Petkovšek, in vmesnega, modra, 

povezovalnega 

zdaj je bela. Neprimerna se ji tudi eno samo dvigalo za štiri osebe strokovnjaki zavoda za spomeniško 

dela, ki ga je v začetku zdi lesena oprema (mize, klopi, 

cvetlična bi težko poskrbelo za hiter prevoz varstvo. Za več lesene opreme 

osemdesetih zasnoval Vojteh Ravnikar. korita), ki po njenem mnenju vseh gostov. Izračunali smo, da se smo se odločili zato, ker smo hoteli 

Sonja Ana IIoyer je dejala, da v to okolje ne spada. Opozarja tudi, bo velik apartma bolj obnesel, je vnesti nekaj topline. V Piran smo se 

je največ problemov prav s posegi v da so pri prenovi piano bar na vrhu dejal Jančar. »Vhodnih portalov prišli borit za nismo 

goste. Če nam nočejo 

Ravnikarjevo arhitekturo, ki uradno stavbe spremenili v apartma. 

odstranjevali. Istega marmorja pomagati, naj nam vsaj ne nagajajo. 

in formalno ni zaščitena, bi pa Aleksander 

prenovitelji 

Jančar, lastnik in nismo mogli dobiti. Zato smo na Najhujše napake, ki so v resnici 

morali spoštovati avtorjevo direktor izvajalca prenove Eurotasa, svojo pest portal, ki spomeniško majhne, je zmeraj mogoče popraviti 

arhitekturo in pravice. Poudarila je je povedal, da ima soglasje ni zaščiten, oblekli v les. Enako je ali izboljšati, je še dejal Jančar. 

24

SLOVENIJA 

27.5.2013 Delo 


Naslov: 

Avtor: 

Župani navijajo za progo proti Kočevju 

Simona Fajfar 


POROČILO 


Gesla: 

OPN 

v 

Zupani navijajo za progo proti Kočevju 

Razvojne spodbude Iz programa Pokolpja porabljenega manj denarja 

Rešitev: naj gre del denarja za obnovo železniške proge 

- Kočevje Ker je država spet 

zmanjšala sredstva za obnovo 

železniške proge proti Kočevju, 

župani razvojne osi 3a predlagajo, 

naj za to prepotrebno 

investicijo prerazporedijo 

denar iz razvojnega programa 

Pokolpje. 

Simona Fajfar 

Ali bo to možno uresničiti, bo konec jasno 

prihodnjega tedna, ko 

se bodo predstavniki županov sestali 

z ministrom za infrastrukturo 

in prostor. 

Župani opozarjajo, da programa 

Pokolpje ne bo mogoče uresničiti 

v obsegu, kot je bilo načrtovano 

aprila 2011, ko je vlada sprejela 

program posebnih ukrepov, s katerimi 

naj bi spodbudili razvoj na Kočevskem 

in v Beli krajini. Območji 

sta ne samo prometno odrezani od 

zaledja, ampak tudi gospodarsko 

šibki in z izjemno veliko brezposelnostjo, 

ki je že več kot desetletje 

skorajda enkrat večja od slovenskega 

povprečja. 

S programom Pokolpje naj bi v 

občinah Kočevje, Kostel, Loški Potok, 

Osilnica, Črnomelj, Metlika in 

Semič od leta 2011 do 2016 z ukrepi 

na področju gospodarstva, podeželja, 

cestne in elektroinfrastrukture 

zagotovili razvojne podpore. V infrastrukturi 

naj bi za različne projekte 

porabili 254 milijonov evrov. 

»Toda 

projekti do izteka programa 

Pokolpja ne bodo uresničeni, 

ker zanje še ni pripravljene dokumentacije, 

pravi kočevska podžupanja 

Lili Štefanič, ki je konkretna: 

priprava in sprejetje OPN za 

hitro cesto v Belo krajino je postopek, 

ki traja dve leti, podoben čas 

pa bi bil potreben tudi za gradnjo. 

Na območju razvojne osi 3a se je 

dogajanje okoli obvoznice Škoflji¬ 

S posodobitvijo proge bi imeli prebivalci kočevskoribniškega 

Foto arhiv Dela 

ca spet povsem umirilo, nobenih strukture očitno ne bo porabljen, 

premikov pa ni videti na drugih namenili za 

projektih, to dokončanje železniške 

je na obvoznicah Velike proge proti Kočevju. Dokumentacija 

Lašče, Ribnica in Kočevje. 

je pripravljena, potrebnih je 

Že v letih 2011 in 2012 načrtovane 45 

aktivnosti na projektih niso milijonov evrov. Z njimi bi posodobili 

še zadnji odsek od Ribnice 

potekale skladno s terminskimi do Kočevja in na celotni progi 

načrti, pravi kočevski župan Vladimir GrosupljeKočevje uredili 

signalnovarnostne 

Prebilič: »Leta 2011 je bilo 

in telekomunikacijske 

v programu Pokolpje za cestno 

infrastrukturo 

naprave. Potem bi Slovenske 

od predvidenih sedmih železnice uvedle potniški promet, 

milijonov evrov zagotovljenih prebivalci kočevsko -ribniškega območja 

le 2, 7 milijona evrov oziroma 39, 65 

pa bi imeli vsaj po železnici 

odstotka predvidenih finančnih hitrejši dostop do Ljubljane. 

sredstev. Lani pa od predvidenih Na ministrstvu za infrastrukturo 

devetih milijonov evrov le 2, 8 milijona o pobudi županov ne dajejo jasnih 

evrov oziroma 31, 9 odstotka. izjav, ne zanikajo pa, da pobude 

Zato župani, združeni v ne bi bilo območnem 

mogoče uresničiti. Pri 

razvojnem partnerstvu tem opozarjajo, 

»da so v 

Pokolpje, predlagajo, da bi denar kot Sloveniji 

nujni in prednostni še številni 

iz Pokolpja, ki na področju infra¬ 

drugi infrastrukturni razvojni 

območja hitrejši dostop do Ljubljane 

projekti, proračunskih sredstev za 

prepotrebno prenovo prometne 

infrastrukture pa, žal, ni dovolj za 

vse. Odločitev, kaj se bo torej 

obnavljalo, 

ni le v rokah ministrstva za 

infrastrukturo in promet, temveč 

mora biti podprta s sprejetimi 

strateškimi 

razvojnimi programi in 

širšim javnim konsenzom. 

Kakor da bi pozabili na vzroke, 

zaradi katerih je vlada sploh sprejela 

program Pokolpja. Ponovimo: 

v občini Kočevje je bila marca letos 

22, 8odstotna brezposelnost, v občini 

Črnomelj 20, 4odstotna, slovensko 

povprečje pa 13, 

je 4odstotna 

brezposelnost. Podobno sliko 

kažejo podatki o socialnihpomoči: 

prejemnikih 

v Slovenijije vsak 22. 

človek prejemnik socialne pomoči, 

na Kočevskem pa celo vsak 11. 

25

SLOVENIJA 

27.5.2013 Dnevnik 


Naslov: 

Avtor: 




POROČILO 


Gesla: 

OPN 

Romska problematika 



Kmetijska zadruga Krka je našla 

kupca za svoje zemljišče v 

Dobruški vasi, na katerem živi 300 

Romov. Zraven načrtuje občina 

tudi industrijsko cono. Romi bi 

se zato morali izseliti, vendar 

primerne lokacije v občini ni. 

Dobruška vas. Zgodba naselja Dobruška 

vas v občini Škocjan, kjer živi 

kakšnih 300 Romov, se zapleta. Kot 

smo že poročali, naj bi občina na tistem 

območju še letos začela 2, 8 milijona 

evrov vredno gradnjo komunalne 

infrastrukture za potrebe bodoče 

poslovne cone, kar naj bi trajalo do 

jeseni 2014. Zdaj pa se je izkazalo, da 

je tudi Kmetijska zadruga (KZ) Krka 

za svoja zemljišča, na katerih leži večji 

del nelegalnega romskega naselja, 

našla potencialnega kupca. To pomeni, 

da bi se morali Romi čim prej izseliti. 

Kam, ne ve nihče. Občina zanje 

nima primernega zemljišča, ga pa ima 

KZ Krka, ki bi ga občini ali Romom 

ponudila v odkup. Kje naj bi bilo to 

zemljišče, ne v KZ ne na občini ne želijo 

razkriti, znano je le, da naj bi bilo 

v drugi občini. 

Kot je že večkrat povedal škocjanski 

župan Jože Kapler, za gradnjo komunalne 

infrastrukture romske hiše 

niso moteče. »Njihovo rušenje za zdaj 

ne pride v poštev. Na občini si želimo 

le, da bi v tem prehodnem obdobju, 

dokler ne najdemo investitorjev za industrijsko 

cono, skupaj 

z državo dore¬ 

kli, ali Romi ostanejo tukaj ali pa zanje pravi načrt ureditve romskega naselja, 

poiščemo drugo lokacijo, pravi na primer z vključitvijo naselja v občinski 

Kapler, ki veliko pričakuje od sestanka prostorski načrt. Tako bi imela 

v petek, ko k njemu in v Dobruško občina tudi možnost uspešne prijave 

vas prihajata državna sekretarka Tamara na razpise za urejanje komunalne infrastrukture 

Vonta in vodja službe za narodnosti 

v romskih naseljih, pravijo 

Stane Baluh. 

na ministrstvu in dodajajo, da so 

V četrtek popoldne so na ministrstvu bili vsi dosedanji pozivi neuspešni. 

za notranje zadeve in javno upravo Na zaplete okrog Dobruške vasi se 

sklicali interventni sestanek s je odzval tudi urad varuha človekovih 

predstavniki romskih organizacij, 

državno 

pravic in opozoril, da bi bila izselitev 

sekretarko in predstavniki Romov 

pristojnih 

dopustna 

le, /če bi se prizadeti 

resorjev, od policije do ministrstev. s tem strinjali. V nasprotnem primeru 

Dogovorili so se za takojšnje bi šlo za kršitev človekovih pravic in 

oblikovanje ožje operativne skupine, temeljnih svoboščin. Varuh tudi 

predlaga, 

ki bo poskusila ponovno vzpostaviti 

naj vladni organi ocenijo resnost 

dialog med prebivalci romskega varnostnih razmer v občini in 

naselja 

in okoliškim prebivalstvom. preučijo možnosti, da bi s potrebnimi 

»Občini Škocjan je Urad za narodnosti ukrepi za ureditev razmer na območje 

v letu 2011 večkrat predlagal, naj pri¬ 

občine posegla vlada. x 26

SLOVENIJA 

27.5.2013 Finance 


Naslov: 

Obnova vozišč s hladnimi postopki asfaltiranja 

Avtor: 

Rubrika/Oddaja: NEPREMIČNINSKI Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, KRAJINSKA ARHITEKTURA 

Obnova vozišč s hladnimi 

postopki asfaltiranja 

Za vzdrževanje obnovo ali 

gradnjo cest poleg splošno 

znanega asfaltiranja z 

asfaltnimi zmesmi na osnovi 

vročega bitumna poznamo 

tudi več hladnih postopkov z 

bitumensko emulzijo. 

Med njimi so površinske 

in tankoplastne mikroasfalt 

prevleke na asfaltnih voziščih 

ter protiprašne zaščite makadamskih 

cest ki jih družba 

Vianova Slovenija d. o. o. na 

slovenskegem trgu izvaja že 

več kot 20 let. Uveljavljeni so 

predvsem na področjugradnje 

in obnovedržavnega cestnega 

omrežja. Debeline tako vgrajenih 

asfaltnih plasti so od 10 

do 25 milimetrov. 

Hladni postopki 

V podjetju pri izvedbi površinske 

prevleke iz posebne 

cisterne na asfaltno vozišče 

pobrizgajo posebno bitumensko 

emulzijo nato pa nanesejo 

silikatni drobir ki ga vtisnejo 

z valjarji. Dnevno lahko 

s tem postopkom obdelamo 

tudi do 20 tisoč kvadratnih 

metrov površin površina pa 

je lahkoza promet ob omejeni 

hitrosti prevozna že po eni uri. 

Čez teden ali dva se pomete 

odvečen drobirin je s tem cesta 

pripravljena za normalen promet 

opisuje Franc Pungerčič 

direktor Vianove. 

Tehnologija tankoplastne 

prevleke mikroasfalt pa 

spominja na postopek vročega 

asfaltiranja s tem da se 

asfaltna zmes pripravlja na 

kraju vgradnje in vgrajuje s 

posebnim strojem običajno 

v dveh slojih. Promet po tako 

obdelani površini lahko steče 

že po 30 minutah. 

Prednosti 

Z omenjenima postopkoma 

za razmeroma nizek 

strošek dosežemo zaščito 

in zatesnitev voziščne konstrukcije 

izboljšamo torne 

lastnosti izravnamo manjše 

kolesnice zaradi tankega sloja 

ni treba nadvišati pločnikov 

in pokrovov jaškov na vozišču 

zaradi hitre gradnje pa so tudi 

prometne ovire manjše razlaga 

sogovornik. Tehnologiji 

sta tako primerni za izvedbo 

obrabne zaporne plasti za vse 

skupine prometnih obremenitev 

poudariti pa velja predvsem 

cenovno ugodno obnovo 

asfaltnih površin ki so zaradi 

obrabe izgubile torne lastnosti 

in postale nevarne za promet. 

Rešitev za makadam 

Kot še dodaja Franc Pungerčič 

ponujajo tudi rešitve 

za makadamske ceste predvsem 

na področju protiprašne 

zaščite MAK Postopek poteka 

tako da na pripravljeno 

tamponsko podlago z dvema 

zaporednima pobrizgoma bitumenskega 

veziva z valjarji z 

večkratnim izmeničnim posipom 

vtisnejo drobir različnih 

granulacij. Zaradi naravnega 

videza makadama so tako obdelane 

površine za krajinsko 

arhitekturo bolj sprejemljive 

od klasičnega asfaltiranja ob 

manjših prometnih obremenitvah 

pa je trajnost in uporabnost 

vozišča primerljiva z asfaltnimi 

poudarja Pungerčič. 

Patchmatic 

V podjetju Vianova lahko 

poškodbe na vozišču kot so 

udarne jame oluščen asfalt ali 

manjše posedke dolgoročno 

sanirajo s posebnim strojem 

patchmatic s katerim prav tako 

na kraju samem pripravijo 

hladno asfaltno zmes. Prednosti 

takega postopka so zelo 

hitra izvedba in s tem majhna 

motnja v prometu izredno 

dobra zlepljenost stičnih površin 

ter kakovost popolnoma 

primerljiva s klasičnim krpanjem 

z vročo maso. Ta postopek 

se uporablja predvsem na 

občinskih cestah. 

Kot začasen ukrep za krpanje 

poškodovanega vozišča 

pa podjetje Vianova Slovenija 

proizvaja različne vrste hladnih 

asfaltni zmesi kot sta HAM 

8 in REFALT zrnavosti dva štiri 

osem in enajst milimetrov. 

27

SLOVENIJA 

27.5.2013 Finance 


Naslov: 

Zahodna gospodarska obrtna in razvojna cona Srmin II. faza 

Avtor: 

Rubrika/Oddaja: NEPREMIČNINSKI Žanr: 

POROČILO 

Površina/Trajanje: 1.092,46 Naklada: 16.000,00 

Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, OPPN 

Zahodna gospodarska obrtna 

in razvojna cona Srmin II. faza 

Z zaokrožitvijo gospodarske cone Srmin bodo v mestni občini Koper zagotovili 

potrebne površine za nadaljnji razvoj gospodarskih dejavnosti 

Mestna občina Koper je 

februarja 2012 začela 

pripravljati občinski 

podrobni prostorski načrt 

za Zahodno gospodarsko 

obrtno in razvojno cono 

Srmin II. faza. V okviru 

priprave prostorskega 

akta so že izdelali vse 

strokovne podlage in 

okoljsko poročilo zdaj pa 

pripravljajo osnutek za 

razgrnitev in predstavitev 

javnosti. Predvidoma 

bi lahko akt sprejeli še 

letos. 

Širše območje gospodarske 

cone Srmin je izjemno 

privlačna lokacija za umeščanje 

gospodarskih dejavnosti. 

Doslej so cono gradili po posameznih 

sklopih. Vpetost v 

urbano omrežje in zelo dobra 

dostopnost dajeta lokaciji 

velike možnosti za umeščanje 

poslovnih proizvodnih 

obrtnih in drugih sorodnih 

gospodarskih dejavnosti. Z 

načrtovanimi prostorskimi 

ureditvami se bo smiselno 

dopolnila in zaokrožila obstoječa 

gospodarska poslovna 

cona Srmin. 

Zaokrožitev bo 

spodbudila nadaljnji 

razvoj 

Z 

darske cone bodo zagotovili 

potrebne 

daljnji razvoj gospodarskih 

dejavnosti v občini ki bi na 

omenjeni lokaciji lahko optimalno 

izkoristile naravne in 

ustvarjenedanosti ustvarjale 

in uživale sinergijske učinke s 

sosednjimi območji gospodarsko 

cono Srmin in pristaniščem 

Koper. 

Okvirno ureditveno območje 

leži med bertoško vpadnico 

ankaransko vpadnico 

tovorno železniško postajo 

Srmin-Bertoki in osrednjo 

dostopno cesto v obstoječo 

gospodarsko cono Srmin ter 

obsega okvirno20 5 hektarja 

zemljišč. V prostorskem in 

funkcionalnem smislu je to 

del gospodarske in poslovne 

cone Srmin ki se razprostira 

med Srminom koprskim 

pristaniščem Škocjanskim 

zatokom in južnim razbremenilnikom 

reke Rižane. 

Brez prekomernih vplivov 

na okolje 

Ureditve na robnih pasovih 

so načrtovane tako da se 

omejijo neželeni medsebojni 

vplivi da se vzpostavi strukturna 

in vsebinska usklajenost 

ter zvezno prehajanje 

med 

oziroma v širšem prostoru. 

Gospodarska cona na severni 

strani meji na razširjeno železniško 

postajo Koper ležipa 

tudi v bližini naravovarstvenega 

območja Škocjanski zatok. 

V njej je zato predvideno 

umeščanje takšnih dejavnosti 

ki ne bodo povzročale prekomernih 

vplivov na okolje 

Škocjanskega zatoka. 

Na jugovzhodnem robu 

območja 

prestrukturira 

med novonačrtovano zazidavo 

in obstoječo gospodarsko 

cono. Zazidava vzdolž 

bertoške vpadnice se načrtuje 

v ustreznem odmiku od 

cestnega koridorja. Stavbe se 

umestijo in oblikujejo tako 

da vzpostavijo ulično potezo 

zelenica pa poudarja rob 

cone v razmerju do ceste in 

deluje kot tamponski pas v 

smeri naravnega rezervata 

Škocjanski zatok. 

Fleksibilno razmeščanje 

znotraj karejev 

Dovoljena 

nestanovanjskih 

gradbenoinženirskih objektov. 

Dopustni bodo naslednji 

osnovni objekti gostilne 

restavracije in točilnice 

poslovne in upravne stavbe 

trgovske stavbe in stavbe za 

storitvene 

dustrijske stavbe stavbe za 

šport. 

28

SLOVENIJA 

27.5.2013 Finance Stran/Termin: 19 

Sklopi 

deljeni na zazidalne kareje 

različnih velikosti in oblik. 

Znotraj posameznih karejev 

je možno fleksibilno razmeščanje 

in oblikovanje grajenih 

struktur ter ureditev ob upoštevanju 

robnih pogojev in 

funkcionalnihomejitev glede 

zadostnihparkirnih in manipulativnih 

površin. 

Predvidena sta dva 

osnovna tipa stavb 

Načrtovanasta dva osnovna 

tipa stavb hale v nizih in 

poslovno-trgovske 

Hale v nizih so prednostno 

umeščene v zazidalne kareje 

tako da je možna vsaj dvostranska 

dostopnost stavbe 

s prednje in zadnje fasade 

s strani kar omogoča funkcionalno 

delitev stavbe ali 

delov stavbe tudi v vzdolžni 

smeri. Hale v nizih so široke 

maksimalno 24 metrov višina 

pa znaša 12 metrov. Višina 

tehnoloških naprav na 

objektihlahko presega višine 

stavb vendar samo do skupne 

maksimalne višine16 metrov 

nad 

podane maksimalne višine 

stavbe je možna izvedba več 

etaž ki lahko pokrivajo del 

alicelotno tlorisno površino 

posamezne lamele. Umeščanje 

in oblikovanje poslovnotrgovskih 

29

SLOVENIJA 


Sklopi zemljišč so razdeljeni na zazidalne kareje različnih velikosti in oblik. Znotraj posameznih karejev je možno fleksibilno razmeščanje 

in oblikovanje grajenih struktur ter ureditev ob upoštevanju robnih pogojev in funkcionalnih omejitev glede zadostnih 

parkirnih in manipulativnih površin. 

poslovnotrgovskih 

stavb je prilagojeno 

velikosti in oblikovanosti posameznih 

parcel za gradnjo. 

Gradnja novih in 

rekonstrukcija obstoječih 

objektov 

Na delu obstoječe zazidave 

v pasu ob cesti Srmin je z 

namenomprenove in reurbanizacije 

območja predvidena 

gradnja novih objektov ter tudi 

rekonstrukcija in odstranitev 

že obstoječih objektov ali 

njihovih delov. Tipološko in 

oblikovno se nove ureditve 

prilagajajo značilnostim obstoječe 

zazidave znotraj posameznih 

sklopov in vzdolž 

ceste Srmin Zaradi vidne 

izpostavljenosti robnih pasov 

vzdolž bertoške in ankaranske 

vpadnice ter ob osrednji 

napajalni 

urbanističnem in arhitekturnem 

oblikovanju na teh 

območjih večji poudarek namenjen 

tudi kakovostnemu 

in privlačnemu oblikovanju 

stavb in zunanje ureditve. 

Tel. 05 664 61 00 

E-pošta obcina koper.si 

Splet www.koper.si 

30

SLOVENIJA 


Okvirno ureditveno območje leži med bertoško vpadnico ankaransko vpadnico tovorno železniško postajo Srmin-Bertoki in 

osrednjo dostopno cesto v obstoječo gospodarsko cono Srmin in obsega okvirno 20 5 hektarja zemljišč. 

31

SLOVENIJA 

27.5.2013 Primorske novice 


Naslov: 

Avtor: 


HELENA RACE 

Rubrika/Oddaja: PRIMORSKA Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, ANDREJ GOLJAR, VLADO KRAJCAR, 

Zbornica za arhitekturo in prostor poziva piransko občino, naj razveljavi razpis za urejanje 

skladišč soli 


Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije poziva 

občino Piran, naj razveljavi razpis za iskanje rešitev za 

urejanje območja skladišč soli v Portorožu. Menijo, da je 

naloga zavajajoča in se izogiba veljavnim predpisom, 

avtorjem zamisli pa ponuja nesorazmerno nizko 

nagrado. 

PIRAN Projektno nalogo, s katero 

želi najti "strokovno 

najustreznejšo 

rešitev za vsebinskoprogramsko, 

urbanistično, krajinsko 

in arhitekturno rešitev za območje 

skladišč soli v Portorožu" je piranska 

občina objavila prejšnji teden, 

predloge pa bo zbirala do 17. 

junija. 

Ni anonimnosti 

niti strokovnosti 

A Zbornica za arhitekturo in 

prostor Slovenije (Zaps) 

občino 

poziva, naj razpis razveljavi. 

Ocenjuje, da predvidena nagrada 

(500 evrov) za zmagovalno zamisel 

ne odtehta dela, ki ga občina 

pričakuje od avtorjev. "Razpisovalec 

od ponudnikov zahteva delo, 

izdelek oziroma projekt, pri čemer 

avtorjem izbrane rešitve ni zagotovljeno 

niti naročilo izdelave projektne 

dokumentacije niti obljuba 

o sodelovanju ali druga oblika nagrade, 

opozarjata Andrej Goljar 

in Vlado Krajcar iz zbornice. 

Arhitekti ocenjujejo, da za izdelavo 

kakovostnega predloga potrebujejo 

nekaj tednov dela, razpisana 

nagrada pa ne odtehta 

vloženega truda. 

Poleg tega trdijo, da je "razpis 

zavajajoč in se izogiba veljavnim 

predpisom" Med drugim pravilnik 

o natečajih določa, da mora biti v 

postopku zagotovljena anonimnost 

udeležencev, tega pa razpis 

omenja. Prav tako se zbornici 

zdi sporna sestava komisije, ki po 

njenem mnenju ne zagotavlja 

Ne pričakujejo nič natančnega 

V odgovoru na poziv arhitekturne zbornice občina trdi, da v tej fazi 

ni treba oddati drugega kot nekaj zapisanih misli, skice in približne 

časovnice izvedbe. "Prejeli smo že nekaj predlogov, zapisanih v 

nekaj vrsticah. Vsekakor ta faza zbiranja idej od sodelujočih ne terja 

veliko dela in stroškov, pravijo v občinski upravi. Na drugi strani pa 

so razpis za pridobitev variantnih rešitev urejanja območja skladišč 

soli v Portorožu zapisali na kar 32 straneh. Med drugim pričakujejo 

kakovostno navezavo na okolico, upoštevanje naravne danosti ter 

obstoječe gradnje, svež arhitekturni pristop, reinterpretacijo 

tradicionalnega 

graditeljstva, skladnost s turistično strategijo, 

varstvenimi 

režimi in planskimi akti, pa tudi terminski plan izvedbe, 

finančno konstrukcijo ter grafične prikaze 

32

SLOVENIJA 

27.5.2013 Primorske novice Stran/Termin: 6 

Občina Piran je skladišči soli Monfort in Grando dobila nazaj od Droge Kolinske konec lanskega leta, zdaj išče 

predloge, kako ju urediti 

strokovnosti; v njej so poleg župana 

Petra Bossmana še podžupan 

Bruno Fonda, predsednik KS Portorož 

Slavko Ivančič, občinska 

svetnica Jožica Purič, Andreja 

Frelih iz Hotela Tartini, vodja 

občinskega urada za gospodarstvo 

in turizem Ljubo Bertok in občan 

Janez Sterle. 

To ni natečaj, 

pač pa javni diskurz 

"Kljub temu, da občina ni 

dolžna razpisati natečaja v skladu 

z omenjenim pravilnikom, menimo, 

da je razpis izrazit primer 

slabe javnonaročniške prakse, 

še 

dodajo v Zaps in pozivajo občino, 

naj razpis razveljavi. Če ga ne bo, 

Zaps napoveduje, da bo svoje 

člane 

pozval, 

naj pri razpisu 

ne sodelujejo. 

Na občini odgovarjajo, da je 

očitno prišlo do 

razumevanja 

napačnega 

"V 

dejstev. prvi fazi 

smo skušali pritegniti najširši krog 

prebivalcev, ne samo stroke in arhitektov. 

Formalno ne gre za natečaj, 

temveč za način vključeva¬ 

nja javnosti pri pripravi naslednje 

faze iskanja rešitev, pojasnjujejo. 

Anonimnost se jim ni zdela potrebna, 

saj naj bi šlo pri zbiranju 

predlogov za obliko javnega diskurza. 

Sodelovanje z zbornico pa 

so predvideli v drugi fazi iskanja 

ustrezne rešitve za skladišča soli, 

še zagotavljajo. 

Arhitekti se s tem ne strinjajo. 

Menijo, da je sklicevanje na javni 

diskurz le izgovor in da - glede na 

obsežnost razpisa 

- v resnici iščejo 

kakovostne arhitekturne projekte. 

HELENA RACE 

33

SLOVENIJA 

24.5.2013 ŠENTJURČAN 


Naslov: 

Avtor: 

V pričakovanju sanacije šole in plazu na cesti Škarnice-Salobir 

M. N. 

Rubrika/Oddaja: ŠENTJURČANOV Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

OPPN, OPN 

M pričakovanju 

sanacije šole in 

plazu na cesti 

ŠkarniceSalobir 

Trenutnoje dobjanski občinskiprostorski načrt v fazi 

pridobivanja mnenj sogiasodajalcev. Po opravljeni 

javnirazpravi so potrebne še dopolnitve na mnenje 

ministrstva za okolje in infrastrukturo. »Mislim, da bo 

izdelovalec OPPNja v mesecu dni odgovoril na dileme 

oziroma pripravil dopolnitve, je povedal župan Občine 

Dobje Franc Leskovšek. 

Kmalu odlok 

o OPPNju 

Tako bi v jesenskem 

času lahko Občina 

Dobje oziroma 

občinski svet sprejel 

odlok o OPPNju. 

To bi pomenilo, 

da bi lahko zainteresirani 

začeli z 

investiranjem 

v obrtno 

cono, občani pa 

Franc Leskovsek, župan Občine Dobje 

z gradnjo novih 

individualnih 

stanovanjskih objektov 

na za to določenih območjih. 

Od prvih pobud do javne razgrnitve 

so sicer nekateri občani preklicali 

svoje pobude oziroma predlagali, 

da se določena zemljišča 

izvzamejo iz OPPNja, saj so se 

ustrašili višje davčne obveznosti 

na nepremičnine. 

Dve sanaciji 

V teku je postopek izbire izvajalca 

za energetsko sanacijo dobjanske 

osnovne šole. Odpiranje ponudb je 

bilo 8. 

maja, v teh dneh analizirajo 

ponudbe in v naslednjih dneh 

bo občina izdala sklep o izbiri izvajalca 

del. Če bo postopek stekel 

brez zapletov oziroma pritožb, bi 

izbrani izvajalec glede na terminski 

plan lahko z deli pričel med 

šolskimi počitnicami. Do 25. avgusta 

naj bi bila šola že nared za 

začetek pouka. 

Občina je objavila tudi razpis za 

sanacijo plazu na cesti ŠkarniceSalobir. 

V začetku naslednjega 

tedna bodo izbrali najboljšega 

ponudnika. »Če bo občina podpisala 

pogodbo z ministrstvom za 

kmetijstvo in okolje, 

potem bodo 

podpisali tudi pogodbo z izbranim 

izvajalcem del. Za to sanacijo 

so zagotovljena sredstva v višini 

100. 000 evrov, je še povedal 

Leskovšek. 

(M. 

N. 

34

SLOVENIJA 

25.5.2013 Dnevnikov objektiv 


Naslov: 

Avtor: 

Krizni davek plačajo črnograditelji 

ANDRO OCVIRK, DUŠAN BLAGANJE 

Rubrika/Oddaja: / Žanr: 

PISMO 


Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, ZGO 

Krizni davek 

nodaje na način, 

to kar vpije po preureditvi prostorske zako¬ prvotnega stanja na zemljišču. 

ki se mu ne bi izmakniti 

mogli 

niti tisti, ki lahko z močjo in tudi z 

plačajo 

denarjem utišajo tako kreatoije kot nadzornike 

zakonov. 

Išče 

črnograditelji 

torej tisti politični dejavnik - motivator, 

ki bo sposoben zakonodajo za področje 

urejanja prostora sestaviti, izvajati in nadzirati 

tako, da bo zakon za vse državljane 

Nespoštovanje pravnega reda je tudi v enak, da bo okolju prijazen in da bo zagotovil 

kršenju zakonov o graditvi objektov, urejanju 

prostora in varstvu okolja z vsemi spremljajočimi 

optimalno izkoriščanje naravnih virov 

brez njihovega uničevanja. 

predpisi. Vrednost zgrajenih 

objektov 

brez gradbenega dovoljenja verjetno Najprej je treba urediti Začeti 

dejansko stanje. 

presega milijardo evrov. Po Jazbinškovem brez odlašanja in brez izgovorov izvajati 

zakonu iz leta 1993 seje z amnestijo legaliziralo najprej že veljavno zakonodajo tako, kot 

veliko črnih gradenj. Kljub zneskom, ki zahteva ustava - za vse državljane z istim 

so jih morali plačati črnograditelji, amnestija vatlom. Seveda je treba ob tem tudi hitro 

ni bila niti dovolj učinkovita niti dovolj popraviti v predpise vgrajene štrleče nesmisle, 

preventivna. Že takrat niso bile ugotovljene gotovo pa ne tako, kot je storila zadnja 

vse črne gradnje in tudi v dvajsetih letih po prejšnje vlade, po kateri bi lahko 

njej jih je zraslo veliko in preveč. Vse kaže, veljaki svoje čebelnjake legalizirali v stavbe, 

da je treba na tem področju pravno državo uporabne za vse kaj drugega! Smo v gospodarski, 

uvajati 

z 

ostrejšimi kaznovalnimi ukrepi. 

finančni in siceršnji krizi. Ta je, kakor 

Tako vsaj kaže praksa. 

trdi del ekonomske in pravne stroke, 

predvsem posledica dela na črno, gradenj na 

So intervali, ko tudi v širši v javnosti vzniknejo črno, prelivanja kapitala v tujino, utaje 

davkov 

kritike na neurejenost in negospodarno 

itd. kar vse znižuje proračunske 

izkoriščanje prostora in na lobije, ki služijo 

na račun izigravanja prostorske in okoljske 

prihodke. Vse to pa se dogaja predvsem zato, 

ker tudi slabe zakonodaje ne izvajamo. 

zakonodaje. Kam nas vse to pelje, teh Predvsem je ne tisti, ki so sami lobirali pri 

lobistov in »njihovih« zakonodajalcev ne zanima. 

nastajanju zakonov in so nato izkoriščali 

»Gledam le na svoje koristi, je nemoralna pravne praznine, ki so jih pomagali ustvariti 

liberalna mantra, ki preveva že vse. sami, in se lahko posmehujejo pravnemu 

redu 

Politiki vidijo le štiriletne mandate in so in pravni državi. Skrajni čas je, da plačajo 

brez vsake vizije, o prihodnosti naroda, države, za svoje gospodarske in pravne prestopke in 

standarda ljudi, degradaciji okolja in prispevajo k reševanju gospodarske krize, ki 

drugem širšem in bolj daljnosežnem pa naj so jo s svojimi dejanji tudi soustvarjali. 

razmišljajo sanjači in kaka nevladna organizacija. 

Naši zanamci se bodo že znašli! Torej črne gradnje: obstoječa zakonodaja za 

primere, ko objekt nima gradbenega dovoljenja 

Skrajni čas je že, da se v državi vzpostavi 

(zlasti če so brez dovoljenja zgradbe 

pravni red tudi na področju izrabe in oblikovanja 

prostora - na nezazidljivih lokacijah, kot so kmetijska 

tudi iz ekonomskega in zemljišča, Triglavski narodni park in druga 

ne samo iz arhitekturnega in okoljskega vidika. zavarovana oziroma varstvena območja 

Zašli smo v tako brezpravno stanje, da itd. zahteva njihovo rušenje in vzpostavitev 

35

SLOVENIJA 

25.5.2013 Dnevnikov objektiv Stran/Termin: 23 

To je nespametno, neekonomsko oziroma 

negospodarno! Denimo tako imenovana 

Turkova vila v Sečovljah na prvovrstni kmetijski 

zemlji in seveda še številni drugi znani 

in neznani primeri črnih gradenj. Če se jo 

poruši, tam ne bo nikoli več nikakršno, kaj 

šele prvovrstno kmetijsko zemljišče, razen z 

nerazumno visokimi stroški. Zato se je treba 

vprašati, ali je to smiselno? Je to narodnogospodarsko 

sprejemljivo? Rušiti s sredstvi državnega 

proračuna, ker bo lastnik tako in tako 

svoje premoženje »skril« in bo morala vse 

ali skoraj vse plačati država? Je to reševanje 

krize? Nasprotno! Isti javni denar bi država 

koristneje porabila za namene, ki jim ga s 

protikriznimi ukrepi odteguje, ne da bi povsem 

dobro vedeli, kakšne bodo posledice 

zmanjševanja denimo socialnih transfeijev. 

Davkoplačevalci, predvsem nižji in srednji 

razred, ki se jih vse bolj obremenjuje z 

zmanjševanjem prejemkov in povečevanjem 

izdatkov, bodo s kriznimi davki plačali, kar 

je elita protipravno pridobila. S tem tudi ne 

bomo zmanjšali poslabšanja kakovosti okolja 

in prostora, ki je že povzročeno. Prvotno 

stanje v prostoru in okolju se ne bo doseglo. 

Zato je smiselno, da se za vse čme gradnje 

po dvajsetih letih od zadnjega, ki ga je na 

pol izpeljal takratni minister Jazbinšek, izvede 

postopek legalizacije pod naslednjimi 

pogoji: 

1. Izda se inšpekcijska odločba. 

2. Izvede se uradna cenitev vrednosti črne 

gradnje. 

3. Durs preveri, ali je gradnja investirana iz 

obdavčenega dohodka. 

4. Lastniku se odmeri in se izterja dohodnina 

na del vrednosti premoženja, ki ni dokazano 

krit iz obdavčenega dohodka. 

6. Po plačilu kazni mora v dveh letih pridobiti 

gradbeno in uporabno dovoljenje ter 

plačati vse s tem povezane dajatve, vključno 

s plačilom spremembe namembnosti kmetijskega 

zemljišča in nadomestilom za degradacijo 

in uzurpacijo prostora po veljavnih 

predpisih. 

7. Če lastnik ne plača kazni oziroma ne pridobi 

dovoljenj v predpisanem roku, se mu 

nepremičnina s črno gradnjo zaseže in proda 

na javni dražbi, če ta ne uspe, pa se uporabi 

v neko javno korist. 

To bi moral biti prispevek črnograditeljev k 

vzpostavitvi pravne države in prispevek k 

reševanju krize, ki je tudi posledica neizvajanja 

oziroma kršitev predpisov s področij 

graditve objektov, urejanja prostora, varstva 

okolja, ohranjanja narave, kmetijskih zemljišč 

in varstva kulturne dediščine. 

Je v slovenskem obstoječem levem in desnem 

kapitalizmu mogoče izvesti 

»pajdaškem« 

tak postopek legalizacije črnih gradenj, 

ki bi učinkoval preventivno, bolje zavaroval 

prostor in okolje ter bi hkrati razbremenil 

poštene državljane plačevanja stroškov zaradi 

črnih gradenj in njihovega rušenja po 

obstoječi zakonodaji? Desne in leve »pajdaške« 

elite so najbrž premočne, da bi politika 

lahko razbremenila srednji sloj plačevanja 

kriznih davkov, ki so posledica izpada javnih 

prihodkov zaradi dela na črno, gradenj na 

črno, prelivanja kapitala v tujino, utaje 

davkov, 

itd. Zanjo je očitno bolj preprosto, če 

tudi s kriznimi davki še poveča število tistih 

državljanov, ki so sicer še zaposleni, vendar 

v vse večjem številu za svoje delo zaslužijo 

le še minimalne plače. 

DR. ANDR0 OCVIRK, MAG. DUŠAN BLAGANJE, 

Ljubljana 

5. Lastnik plača kazen v višini 20 odstotkov 

ocenjene tržne vrednosti črne gradnje. 

36

SLOVENIJA 

25.5.2013 V SOBOTO - Priloga Večera 


Naslov: 

Avtor: 

Deponija dragocena, kot naftni vrelec 

BOJAN BAUMAN 


POROČILO 


Gesla: 

DPN 

Deponija 

Po dolgih letih preučevanja in začasnih 

rešitev smo v drugem največjem mestu 

v državi pri RAVNANJU Z ODPADKI 

še zmeraj na začetku poti 

BOJAN BAUMAN 

Ravnanje s komunalnimi odpadki 

je eno od področij ki mu Evropska 

unija daje posebno pozornost. 

Več kot to za tovrstne projekte so 

že namenili težke milijarde evrov. 

Tudi Slovenija je bila po vključitvi 

v zadnjih sedmih letih deležna 

tovrstnih denarnih vzpodbud. Po 

državi smo po večini uredili ločeno 

zbiranje in pravkar z evropskim 

denarjem gradimo regijske centre 

za ravnanje z odpadki. Urejala so 

se odlagališča. V EU se letos za te 

projekte kohezijski sklad končuje 

srednjeročno obdobje 2007-2013. 

Prihodnje leto se bo začel nov investicijski 

ciklus ki bo trajal vse 

do leta 2020. Zato je sedaj še kako 

pomembno da imajo po občinah 

pripravljene dobre projekte s katerimi 

bi črpali evropski denar. 

Vnaši državi imamo tačas v celoti 

urejen en sam regijski center za ravnanje 

z odpadki v Celju s kapaciteto 

25.000 ton letno. Vsi drugi centri 

naj bi polno zaživeli leta 2015. V Ljubljani 

za rekordnih 150.239 ton letne 

predelave odpadkov v Puconcih za 

20.600 ton v Leskovcu za 41.000 

ton v Slovenj Gradcu za 22.000 ton 

v Hrastniku za 9000 ton v Slovenski 

Bistrici za 6000 ton letno in v 

Novi Gorici za 33.000 ton. Skupaj 

343.339 ton odpadkov letno. 

Ko bodo zrasli ti centri posla še 

ne bo zmanjkalo. Do leta 2020 bo 

treba ravnanje z odpadki dokončno 

urediti. Sedanji verigi je treba 

dodati obrate za termično obdelavo 

tistega dela odpadkov ki jih ni 

mogoče ali ni smiselno predelati. 

Gradnji sežigalnic bo v naslednjem 

obdobju še namenjen evropski 

denar. Vse drugo bo treba dograjevati 

z lastnimi sredstvi. 

Maribor temna lisa 

Seznam krajev po Sloveniji ki 

bodo imeli regijske centre je vsaj 

za Štajerce nenavaden. Maribor 

drugo največje slovensko mesto ni 

omenjen. Na ministrstvu za okolje 

to pojasnjujejo s preprostim dejstvom 

da jim do danes še ni bila 

dostavljena vloga za projekt centra 

za ravnanje z odpadki razlogi za 

to pa ministrstvu niso poznani 

Dodali so da so priprave na izgradnjo 

takega centra v preteklosti 

potekale. A Mariborčani so bili pri 

tem vse do danes precej neuspešni. 

V drugem največjem slovenskem 

mestu nimamo odlagališča odpadkov 

nimamo regijskega centra 

za ravnanje z odpadki in nimamo 

primernega objekta za termično 

obdelavo. Komunalne odpadke 

vozimo v Lenart kjer jih preberejo. 

Ostanek smeti vozijo na deponijo 

v Novo mesto. To je izredno 

potraten način ravnanja z odpadki 

ki bi morali postati surovina. Če bi 

Maribor imel tak center na svojem 

teritoriju bi se ponudila priložnost 

za odpiranje novih delovnih mest. 

Ne gre pozabiti da je ravnanje z 

odpadki danes velik biznis. 

Ker ni celovitega projekta v Mariboru 

ne bomo dočakali niti evropskega 

denarja za gradnjo tovrstnih 

centrov za ravnanje z odpadki. 

Iz Bruslja pošiljajo evre samo za 

programe v katerih je ravnanje z 

odpadki rešeno celovito. Najprej 

ločevanje na izvoru potem regijski 

centri in predelava na koncu odlagališče. 

Deponije ne bo 

Krivično bi bilo trditi da odgovorni 

v Mariboru niso poskušali priti 

do rešitev. Nasprotno takih poskusov 

je bilo veliko vsi so propadli. 

Še najbližje rešitvi je bil nekdanji 

župan Alojz Križman s šentiljsko 

Staro Goro. Vse je bilo dogovorjeno 

manjkal je le še stisk rok ko si je 

takratni župan Šentilja na zahtevo 

lokalnega podjetnika premislil in 

soglasja za gradnjo potem ni dal. Ko 

je bil župan Boris Sovič je bila aktualna 

lokacija Pekel. Za strokovnjake 

je bilo križišče avtocest na 

poti proti Pesnici povsem primerna 

lokacija. Tamkajšnjo jamo bi z odpadki 

zasipali do polovice pa tega 

ne bi nihče opazil. A je župan med 

kampanjo dal zavezo da v Peklu 

deponije ne bo. Lokalni volivci so 

ga po izvolitvi držali za besedo in 

že pripravljene študije ravnanja z 

odpadki so morali spreminjati. 

37

Hardeško 

SLOVENIJA 

25.5.2013 V SOBOTO - Priloga Večera Stran/Termin: 6 

Pekel so na seznamu kmalu prekrižali 

nov projekt so začeli na Slemenu 

na Kozjaku. Sprva tudi tu ni 

bilo ovir lokalni kmet je celo podrl 

drevesa pripravil je teren. Potem 

so v kraju organizirali civilno iniciativo 

ki so jo ustanovili z enim 

samim ciljem na Slemenu deponije 

ne bo. Bolj ali manj s prisilo so 

se proti projektu obrnili lokalni 

politiki in mariborski strokovnjaki 

so brez podpisov na dokumentih 

zapuščali še eno bojišče. Zadnji 

tovrstni poskus iskanja primerne 

lokacije za odlaganje odpadkov je 

bil projekt Vihra lokacija nad Malečnikom. 

Podobna zgodba. Tamkajšnji 

člani civilne iniciative so se 

na koncu sklicevali na predpis po 

katerem mora biti deponija 600 

metrov oddaljena od prve okoliške 

hiše. Take lokacije v Mariboru ni. 

Ni je niti v okolici ugotavlja Vili 

Eisenhut direktor Urada za komunalo 

promet in prostor pri Mestni 

občini Maribor s katerim bomo v 

nadaljevanju prispevka poskušali 

osvetliti vzroke za to da štajerska 

prestolnica še zmeraj nima dolgoročne 

rešitve za smeti ki jih prebivalci 

še zmeraj pridno ustvarjamo. 

Resda manj kot v letih debelih 

krav a še zmeraj občutno preveč. 

Drugi naš sogovornik je Ivan Hajnšek 

direktor mariborske Snage 

za pojasnila ki jih navajamo smo 

prosili tudi ministrstvo za kmetijstvo 

in okolje. 

Ni projekta ni denarja EU 

Podobna zgodba kot z iskanjem 

odlagališča je bila tudi ko so ustanavljali 

regijski center. Čeprav v 

lokalnem okolju nismo našli rešitve 

je bilo idej o tem kako celoviti 

projekt izpeljati še nekaj. V 

ta namen smo pred leti ustanovili 

Center za celovito ravnanje z odpadki 

Podravja CEROP razlaga 

Eisenhut. V njem so moči združili 

pristojni iz Ormoža s Ptuja in iz 

Maribora. Na mariborski strani so 

sodelovali še strokovnjaki mariborske 

Snage in Energetike. Takrat 

smo še imeli v glavah projekt v 

katerem je bil prostor za odlagališče 

v Ormožu. Tam imajo prazen 

petnajst metrov globok glinokop 

šumo kjerje mogoče 

odložiti 750.000 ton pepela in 

ostankov po ločevanju odpadkov. 

To luknjo ki ji že glina zagotavlja 

vodotesnost bo na neki način 

treba zravnati. Neodvisni strokovnjaki 

JASPERS ekspertne skupine 

EU-komisije so ugotovili da je to v 

državi najbolj primerna lokacija za 

odlagališče dodaja Eisenhut. 

Projekt je bil aktualen leta 2008 

ko je bil okoljski minister Janez 

Podobnik. Takrat so svoj projekt 

vodili tudi Celjani ki so v nasprotju 

z Mariborčani uresničili vse 

kar so si strokovnjaki takrat zamislili. 

Celjane sta vodila mariborska 

strokovnjaka dr. Niko Samec in dr. 

Filip Kokalj profesorja na mariborski 

strojni fakulteti. Kar torej 

ni bilodovolj dobro za Maribor je 

svoj domicil dobilo v precej manjšem 

Celju. Po zagotovilih tistih ki 

so sodelovali v podravskem projektu 

je bil ob celjskem uspehu tudi 

mariborski program tik pred tem 

da ga na ministrstvu potrdijo. 

Že v pismu o nameri izgradnje 

CEROP-a so opredelili stroške. 

Ti podatki so še zmeraj aktualni 

saj tako dobimo predstavo o 

kakih vsotah so se pogovarjali 

večino predvidenih objektov bo 

namreč treba zgraditi a poslej bo 

to mogoče le z večinskim deležem 

občanov Iz kohezijskih skladov 

je bilo na voljo 40 milijonov evrov 

za sežigalnico ki bi jo postavili v 

Mariboru in35 milijonov za ostale 

projekte ki bi jih izpeljali v regiji 

vse do Ormoža. Marca 2009 je bil 

pripravljen dokument identifkacije 

investicijskega prostora DIIP a 

ga minister Podobnik ni podpisal 

saj se je vmes zgodila zamenjava 

oblasti. Od takrat zadeve bolj ali 

manj stojijo na mestu in v državnih 

predalih ugotavlja Eisenhut. 

Mariborske smeti 

razmetane po državi 

Čeprav ni bilo rešitve so odpadki 

nenehno nastajali in treba je 

bilo poiskati začasne rešitve. Ena 

od njih je bila baliranje v Surovini 

inprevoz na začasno deponijo v 

Dogoše. Ko bi našli trajno rešitev 

bi tiste smeti predelali in jih šele 

zatem trajno odložili. A je tudi to 

precej nesrečna zgodba saj so v celofan 

zaviti komunalni odpadki 

v dogoški gramozniciobležali za 

vedno. Samo z zemljo so jih zasipali. 

Ker so že leta 2006 imeli sklenjeno 

pogodbo s podjetjem Papir 

servis so se Mariborčani za ta čas 

odlaganja v Dogošah komaj rešili 

sodnega postopka. 

Z izjemo omenjenega triletnega 

vmesnega obdobja od leta 2006 

mariborske smeti s kamioni prevažajo 

po celi Sloveniji. Iz Maribora 

jih prepeljejo v Lenart kjerjih še 

danes ločuje podjetje Papir servis. 

Kar je neuporabnega znova pobašejo 

v kamione in jih prepeljejo na 

drugi konec države na novomeško 

deponijo. Takoj je jasno da je 

to neekonomičen način ravnanja z 

odpadki. 

38

SLOVENIJA 


Pa spet ni tako enostavno kot se 

zdi. Ivan Hajnšek direktor mariborske 

Snage se pomanjkljivosti take 

rešitve dobro zaveda. V času ko 

prave formule za odpadke še niso 

našli poskuša poiskati rešitve ki so 

za občane najmanj obremenjujoče. 

Obstoječa rešitev ne more postati 

trajna. Nenazadnje nam pogodba s 

Papir servisom oziroma aneks k tej 

pogodbi poteče 8. decembra letos. 

Zato bomo v kratkem objavili javno 

naročilo in poiskali najugodnejšega 

ponudnika za predelavo in odlaganje 

mariborskih komunalnih odpadkov 

pojasnjuje Hajnšek. 

Direktor Snage dvomi da se bodo z 

novimi upravljavci partnerji izbranimi 

na javnem razpisu za predelavo 

in odlaganje lahko dogovorili za 

ceno ki velja tačas 109 50 evra za 

tono odpadkov brez DDV.V to ceno 

je vključen tudi odvoz na deponijo 

gre torej za ceno v paketu. Ko so se 

pred časom sami pogajali z upravitelji 

odlagališč so bile cene samo 

za ta del ravnanja s smetmi med 

120 in 140 evri za tono. Hajnšek 

nezadovoljen ugotavlja da so tisti 

ki so z državnim denarjem uredili 

odlagališča sedaj v privilegiranem 

položaju in da je vmes tudi nekaj 

izsiljevanja. Če je vlada že določila 

vsega pet primernih odlagališč in 

tako onemogočila konkurenco bi 

morala še predpisati ceno odlaganja. 

Sedaj lahko tam cene določijo 

po prosti presoji. Če imaš deponijo 

je enako kot če imaš naftni vrelec. 

Mariborčani ki smo povsod prišleki 

smo v težki pogajalski poziciji. 

Zato se bojimo kaj bo ko bomo 

jeseni junija objavili novo povpraševanje 

za ravnanje z našimi 

smetmi dodaja Hajnšek. 

Bi lahko pogodbo s Papir servisom 

pod enakimi pogoji vendarle tudi 

podaljšali Ivan Hajnšek Že sedaj 

smo bili zaradi odstopanj od pogodbe 

zaradi sprememb v ravnanju 

z odpadki baliranje v območju 

tožb. S Papir servisom smo dosegli 

poravnavo dobili smo celo dobropise. 

Cene smo spravili v podpovprečni 

nivo ko govorimo o nas ki 

nimamo lastne predelave in odlagališča. 

Zadovoljen bom če bomo 

na prihajajočem javnem razpisu 

obranili obstoječo ceno. 

Sortirnica 

Po sedmih letih odkar smeti prevažajo 

po državi je tudi v Mariboru 

očitno dozorelaideja da bi bilo najbolje 

za takšno predelavo poskrbeti 

na domačem dvorišču. Trenutno je 

sortirnica najbolj aktualen objekt 

ki ga načrtujejo v Mariboru. Stala 

bo na zemljišču obstoječe kompostarne 

za Leclerkom. Toda ministrstvo 

za kmetijstvo in okolje že 

napoveduje da takega objekta ne 

vključujejo v svoje načrte saj ugotavljajo 

da izgradnja zgolj sortirnice 

ne zagotavlja primerne obdelave za 

mešane komunalne odpadke 

Po njihovih načrtih je tudi brez 

mariborskega centra v državi že 

dovolj kapacitet kjer bi lahko obdelali 

tudi mariborske smeti. Omenjajo 

še da se lahko Mariborčani 

tem centrom priključijo lahko pa 

tudi sami poskrbijo za celovito 

ravnanje s komunalnimi odpadki. 

A sedaj bo to mogoče narediti 

brez evropskega denarja in na 

Vili Eisenhut 

Na evropski 

denar lahko 

pozabimo 

Ivan Hajnšek 

Če je vlada že 

določila vsega 

pet primernih 

odlagališč in tako 

onemogočila konkurenco 

bi morala 

še predpisati ceno 

odlaganja 

39

SLOVENIJA 


kot naftni vrelec 

način kot to že počnejo v Spodnjem 

Starem Gradu na Jesenicah 

ali v Gajkah pri Ptuju. Z lastnim 

denarjem. Ivan Hajnšek ob tem 

opozarja na stroške vzdrževanja 

ki se ob tem da je bil kak objekt 

zgrajen z evropskim denarjem 

ne zmanjšajo Evri iz kohezijskih 

sredstev niso podarjeni. Ko 

je objekt predan v uporabo začne 

teči amortizacija. To je treba vključiti 

v ceno. Hkrati so bila kohezijska 

sredstva marsikje porabljena 

neracionalno. Nastajali so predimenzionirani 

objekti kjer sedaj 

nimajo dovolj odpadkov za predelavo. 

Zaradi teh sredstev po naših 

izračunih kalkulacije cen za predelavo 

odpadkov niso nižje. 

Mariborčani se sortirnici čeprav 

je ne bodo gradili z evropskim denarjem 

ne nameravajo odpovedati. 

Vili Eisenhut Na evropski 

denar lahko resda pozabimo. Sedaj 

delamo samoiniciativno ker preprosto 

želimo imeti sortirnico v 

mestu. Pri tem smo dovolj premišljeni 

da bomo tisto kar bomo sortirali 

lahko tudi prodali. Trenutno 

lahko zberemo šest različnih frakcij 

ki pa jihnimamo komu prodati. 

Ko nam bo to uspelo bomo tudi 

imeli denar za amortizacijo za tehniko 

ki jo bo Snaga kupila s svojim 

kreditom. Čeprav je za ta objekt 

občinaSnagi že dala dovoljenje za 

najetje kredita v višini petih milijonov 

evrov Ivan Hajnšek poudarja 

da je projekt še v tako začetni fazi 

da si za zdaj niso sposodili niti evra. 

Sežigalnica kot krovni objekt 

Sortirnica na zemljišču nekdanjega 

skladišča Smreke pri Leclerku je 

le del novega pristopa k ravnanju 

z odpadki v Mariboru. Ta projekt 

bi nadgradili z gradnjo sežigalnice 

objekta za energetsko izrabo 

odpadkov v njeni neposredni bližini 

zaradi mahinacij ob nakupu 

tega zemljišča si je bivši mariborski 

župan Franc Kangler prislužil prvo 

kriminalistično obravnavo Če bi 

postavili sežigalnico z močjo okoli 

25 megavatov v Ljubljani načrtujejo 

podoben načrt z močjo 70 megavatov 

bi tako vsaj delno popravili 

vtis neuspešnih gospodarjev ki so 

si ga nabrali v letih ko niso izpeljali 

nobenega dolgoročnega projekta. 

Na roko jim gredo tudi nove tovrstne 

zahteve Bruslja ki v novi fnančni 

perspektivi predvidevajo 

sofnanciranje tistih projektov na 

področju ravnanju z odpadki ki 

izpolnjujejo kriterije za OVE Obnovljivi 

viri energije in URE Učinkovita 

raba energije Termična 

obdelava odpadkov se tretira kot 

OVE in URE. Tako odpadkov danes 

ni več mogoče preprosto sežigati 

energijo je treba koristno racionalno 

in celovito uporabiti. Le Ljubljana 

in Maribor izpolnjujeta pogoje 

za tak objekt. Zakaj je tako pojasni 

Vili Eisenhut Objekti za energetsko 

izrabo komunalnih odpadkov 

morajo zagotoviti visoke faktorje 

učinkovitosti ETA 0 61 Če energijo 

ki jo dobimo pri sežigu uporabimo 

samo za proizvodnjo elektrike 

teh zahtev ne izpolnimo. Zato je 

treba koristno uporabiti tudi toplo 

vodo. Mariborski projekt bi bil 

uspešen če bi v zgodbo vključili 

Energetiko Maribor podjetje 

v 100-odstotni občinski lasti. Iz 

sežigalnice do toplarne v kateri 

že grejejo vodo za ogrevanje dela 

mariborskih stanovanj je vsega kilometer. 

Do tja bi potegnili toplovod. 

V Energetiki toplo vodo ki jo 

pošiljajo do stanovanj ogrevajo s 

plinom v naslednjih dveh letih pa 

bo treba to fosilno gorivo zamenjati 

z ustreznejšim. Sežiganje odpadkov 

je za rentabilnost tega posla 

skorajda edina rešitev. 

Vozili bi se 

v mercedesu pa 

nismo sposobni 

sesti niti v fčka 

40

SLOVENIJA 


Spet se mudi 

Tako kot z večino drugih projektov 

se tudi s projektom sežigalnice 

energetske izrabe odpadkov mudi. 

Država je marca letos sicer sprejela 

operativni program za ravnanje z 

odpadki. To je storila ob grožnjah 

Evropske komisije s sankcijami ki 

so se jim sedaj vsaj začasno izognili. 

Če bi želeli uspeti s projektom 

termične obdelave odpadkov bi bil 

prvi tovrsten korak sprejetje državnega 

prostorskega načrta. Vse to je 

v pristojnosti države. Iz ministrstva 

za kmetijstvo in prostor sporočajo 

Kar zadeva gradnjo objekta 

za termično obdelavo odpadkov v 

Mariboru je treba povedati da je 

za umeščanje takega objekta v prostor 

treba izvesti vse postopke za 

sprejem državnega prostorskega 

načrta DPN ki po optimističnem 

scenariju traja najmanj dve leti. 

Pobuda za pripravo DPN s strani 

ministra pristojnega za okolje še 

ni bila podana. Prav tako v državnem 

proračunu še niso zagotovljena 

fnančna sredstva za pripravo 

potrebne dokumentacije. Načrtovanje 

ingradnja objekta za termično 

obdelavo odpadkov je odvisna 

od mnogih dejavnikov okoljski 

prostorski fnančni in lokalna 

sprejemljivost Uspešnost projekta 

lahko pričakujemo takrat ko bodo 

vsi našteti dejavniki usklajeni. 

Vili Eisenhut to izjavo tako komentira 

Delovna skupina CEROP 

je ves čas aktivno sodelovala s takratnim 

ministrstvom za okolje 

in prostor srečevali smo se tudi z 

ministroma Karlom Erjavcem in 

Rokom Žarničem. Vendar dalje od 

priprave in uskladitve dokumenta 

DIIP nismo prišli saj ga niso posredovali 

v odločanje na vlado. 

Ne glede na to da v državi očitno 

še ni prave volje za zaokrožitev 

projektov ravnanja z odpadki pa 

prav dolgo pri tem ne bo mogoče 

vztrajati. V Bruslju na podeljeni 

denar zlepa ne pozabijo. Tam se 

tudi držijo dogovorjenih terminov. 

Če projekt ni zaključen zahtevajo 

odgovornost. Ni izključeno da bo 

treba veliko denarja ki je od tam 

prišel v Slovenijo Bruslju vrniti. 

Vili Eisenhut Prehajamo v novo 

obdobje kjer se država še zmeraj 

ni odločila katere projekte bodo 

uvrstili na seznam s katerim bodo 

kandidirali za kohezijska sredstva. 

Slovenija bo po vsej verjetnosti 

zaradi nerealno zastavljenih programov 

ravnanja z odpadki morala 

Bruslju vrniti med 450 in 600 milijoni 

denarja. Od projekta so že odstopili 

Novogoričani vprašljivo je 

Novo mesto Ljubljančani pa imajo 

nerealne načrte medtem ko Maribora 

ni niti v širšem okvirju. Po 

najnovejši varianti smo rezervna 

varianta gradnje toplarne če tega 

ne bi zmogli postaviti v Ljubljani. 

Kompostarna stoji 

pa je ne potrebujemo 

Ko trdimo da v Mariboru ni bilo 

mogoče zgraditi ničesar kar bi bilo 

podobno celovitemuravnanju z odpadki 

še nismo povedali vsega. Naj 

na koncu omenimo da smo se za 

gradnjo enega takšnegaobjekta vendarle 

dogovorili. Nazemljišču kjer 

bo predvidoma prihodnje leto zrasla 

sortirnica zvsemi dovoljenjiže stoji 

skelet kompostarne.A so odgovorni 

vmes ugotovili da predelavebiomase 

v kompost tukaj ne potrebujejo saj 

se ne vključuje v aktualnenačrte. Vili 

Eisenhut v tem da stoji nekaj kar ne 

potrebujejo ne vidi posebne težave 

Zgrajeni skelet kompostarne bo 

mogoče vplesti v načrte za izgradnjo 

sortirnice. Tam bo treba poiskati tudi 

prostor za novo upravno zgradbo 

Snage in še za sežigalnico. 

41

SLOVENIJA 


Skelet za nekdanjo kompostarno v 

Mariboru bodo sedaj vključili v projekt 

sortirnice. Sašo Bizjak 

42

SLOVENIJA 

24.5.2013 Gradbenik 


Naslov: 

Avtor: 


Henrik Gjerkeš 

Rubrika/Oddaja: PREDSTAVITEV Žanr: 

POROČILO 

Površina/Trajanje: 1.039,72 Naklada: 

Gesla: PROSTORSKO NAČRTOVANJE 

Doc. dr. Henrik Gjerkeš, 

Gradbeni inštitut ZRMK 

Univerza v Novi Gorici 


a 

gradbeni 

SLOVENIJE center 

2H1 

eusi 

[Institut 

Z 

zdajšnjim načinom življenja prebivalci Zemlje izrabljamo in obremenjujemo planet 50 odstotkov bolj, 

kot je njegova regenerativna 

kapaciteta. Za izboljšanje našega ekosistema in družbe je izjemnega pomena iskanje ravnovesja 

med ekonomskimi, socialnimi in okoljskimi 

elementi razvoja tako, da bo trajnosten. In trajnosten bo samo takrat, ko bomo znali in hoteli zadostiti svojim potrebam v sedanjosti tako, da 

za to možnost ne bodo prikrajšane prihodnje generacije. 

Trajnostni razvoj ni več vprašanje 

zgolj podnebnih sprememb, 

ampak tudi iskanje 

rešitev glede naraščajočih cen 

energije in 

izhoda iz gospodarske 

in finančne krize. Z drugimi 

besedami - kako zadržati denar 

doma in občanom omogočiti 

kakovostnejše 

življenje. Uspeh je 

odvisen predvsem od aktivnosti 

od spodaj navzgor 

od pobud in 

in 

kalnim skupnostim omogočilo 

razviti svoje pobude in prevzeti 

aktivno vlogo pri energetski 

tranziciji v smeri decentraliziranih 

energetskih sistemov. 

Iniciativa Energy Cities združuje 

več kot 1000 mest iz 30 držav 

igra pomembno vlogo pri povezovanju 

EU politik z lokalnimi 

vprašanji. Ustanovljena je bila 

1990 z namenom, da poveča 

celovitih projektov lokalnih skupnosti, 

ki morajo biti umeščeni v 

celovito strategijo trajnostnega 

razvoja občine s 

podporo občanov 

in lokalnih akterjev. Prehod 

v trajnostno družbo, vključno z 

energetsko tranzicijo lokalnih 

še neizkoriščen 

skupnosti, predstavlja 

razvojni potencial in eno 

redkih priložnosti za gospodarski 

razvoj. 

Energetska tranzkija 

lokalnih skupnosti 

Napredne evropske občine, 

članice evropske zveze lokalnih 

skupnosti Energy Cities v deklaraciji 

o energetski tranziciji lokalnih 

skupnosti pozivajo 

vse lokalne skupnosti po 

svetu naj razvoj na svojem 

ozemlju vodijo v skladu s trajnostnimi 

načeli, kar vključuje 

učinkovito rabo energije z 

visokim deležem obnovljivih 

virov in majhnimi emisijami, 

in s tem omogočijo visoko kakovost 

življenja za vse; 

vse predstavnike nacionalnih 

vlad in nadnacionalnih 

institucij, vključno z Evropsko 

unijo in Združenimi narodi, 

naj oblikujejo takšno zakonodaj 

nopravno okolje, ki bo lo¬ 

vlogo in znanje na področju trajnostne 

energije, 

zastopa interese 

in vpliv lokalnih skupnosti pri 

okoljskih tematikah 

energetskih in 

ter področju prostorskega 

načrtovanja. Kredibilne pobude 

od spodaj navzgor gradijo na 

osnovi izmenjave izkušenj med 

članicami, izmenjavo znanja 

in izvedbah skupnih projektov. 

Med drugim je zveza Energy Cities 

uradni podpornik in vodja 

pisarne Konvencije županov, 

evropskega gibanju lokalnih in 

regionalnih skupnosti v podporo 

doseganju ciljev 3 x 20 odstotkov 

do leta 2020, ki ga je podpisalo 

že več kot 4700 županov, 

tudi iz 12 slovenskih občin. Lokalne 

oblasti imajo ključno vlogo 

pri izvajanju politik trajnostne 

energije, saj je tri četrtine rabe 

energije in emisij povezanih z 

dejavnostmi v urbanem okolju. 

Politična zaveza podpisnikov se 

skozi akcijski načrt za trajnostno 

energijo konkretizira s ključnimi 

ukrepi, s katerimi bodo presegli 

cilj 20odstotnega zmanjšanja 

emisij ogljikovega dioksida. 

Ukrepi za zmanjšanje emisij 

zajemajo energetsko tranzicijo 

v trajnostno smer in vključujejo 

ohranjanje in ustvarjanje stabil¬ 

nih delovnih mest, 

preseljevanje, 

zmanjšujejo 

bolj zdravo okolje 

in večjo kakovost življenja, 

izboljšano 

in 

konkurenčnost gospodarstva 

večjo energetsko 

neodvisnost. 

Lokalne oblasti tistih 

občin, ki so prepoznale pomen 

in potenciale trajnostnega razvoja 

z decentralizirano proizvodnjo 

in lokalno energetsko samooskrbo, 

so pionirji v svojem okolju in 

primer, ki jim bodo lahko in morali 

sledili tudi drugi. 

Green Tvvinning 

- 

podpora občinam pri 

institu

SLOVENIJA 

24.5.2013 Gradbenik Stran/Termin: 29 

bodo osredotočali na razvoj in izvajanje 

ukrepov za učinkovito in 

trajnostno rabo energije in obnovljivih 

virov energije, opredeljenih 

v SEAP. Izkušnje na področju 

iskanja konsenza pri čim širšem 

krogu lokalnih akterjev, interesnih 

skupin in občanov, njihovo 

povezovanje in motiviranje bo 

pomembna dodana vrednost, ki 

bo "učečimi" občinam pomagala 

pri razvoju okoljsko, ekonomsko 

in družbeno sprejemljivih in 

naprednih akcijskih načrtov za 

trajnostno energijo. Pomemben 

je tudi prenos izkušenj pri identifikaciji 

podpornih finančnih mehanizmov 

in 

sredstev, 

mobilizaciji zasebnih 

ki bodo omogočili 

izvedbo trajnostnih projektov. 

delujejo kot magnet, ki »vleče« 

manj razvite lokalne skupnosti v 

smeri kreiranja in izvajanja trajnostne 

energetske politike. 

Dolgoročni strateški cilji projekta 

Green Tvvinning stremijo 

k stalnemu povečanju stopnje 

ozaveščenosti lokalnih oblasti 

glede družbene vrednosti, ki jih 

lokalni skupnosti prinaša trajnostni 

razvoj in zelene rešitve, 

oblikovane v tesnem sodelovanju 

z občani. 

Pravilno in celovito 

načrtovanje trajnostnega razvoja 

ugodno vpliva na razmere v 

lokalnem gospodarstvu, zvišuje 

dodano vrednost, ki se ustvari 

v lokalni skupnosti in omogoča 

ustvarjanje novih delovnih mest. 

Bivanje v 

trajnostno razvijajoči 

nimi aktivnostmi, 

medtem ko je 

naslednje skupno izmenjevanje 

izkušenj načrtovano v Španiji v 

sredini letošnjega leta. 

Zamujanje razvojnih 

priložnosti lokalnih 

skupnosti na energetskem 

področju 

Proračunsko varčevanje 

zmanjšuje sredstva tudi v občinskih 

blagajnah, do kreditov je 

težko priti. Investicijske zmožnosti 

v mnogih slovenskih lokalnih 

skupnostih so se zmanjšale, 

vendar bolj na račun investicij v 

iztekajoči se finančni perspektivi 

kohezijske politike in posledično 

povečanja investicijskega vzdrževanja 

teh projektov, kot zaradi 

razvoja ponuja široke možnosti 

za investicije, ki dajejo delovna 

mesta, prispevajo k zmanjševanju 

našega vpliva na okolje in so 

ekonomsko učinkoviti. 

Slednje pomeni, da s celovitim 

načrtovanjem na osnovi ekspertnega 

znanja občine imajo 

možnost, da ne razmišljajo zgolj 

o zmanjševanju stroškov, ampak 

da vzpostavijo pogoje za povečanje 

G 

prilivov v občinski proračun. 

Projekt izvaja konzorcij lokalnih 

oblasti in svetovalnih podjetij 

iz Romunije, Bolgarije, Slovenije, 

Grčije, Poljske in Španije. Moto 

projekta Green Twinning je: 

»Učenje drug od drugega sodelovanje 

občini je privlačnejše tako za občane 

kot za investitorje. 

Prvo skupno usposabljanje v 

okviru projekta Green Tvvinning 

je konec lanskega leta organiziral 

slovenski partner v projektu 

pomanjkanja možnosti za pridobitev 

investicijskih sredstev. 

Energetsko področje (učinkovita 

raba energije, obnovljivi 

viri energije) je področje, kjer 

so predvsem lokalne skupnosti 

in izogibanje ponavljanju 

preteklih napak«. Občine iz držav 

EU15 (stare članice) so v mnogih 

pogledih naprednejše na področju 

trajnostnega razvoja, kot 

občine iz držav EU12, in lahko 

Gradbeni inštitut ZRMK. 

Usposabljanja 

se je udeležilo več kot 

40 predstavnikov občin iz Slovenije, 

Romunije, Bolgarije, Grčije, 

Poljske in Španije. V 2013 so 

občine nadaljevale z bilateral¬ 

odgovorne za doseganje operativnih 

ciljev strategije EU 2020, 

za katere smo se kot država 

članica obvezali. Po drugi strani 

energetski sektor kot eden 

ključnih elementov trajnostnega 

INSTITUT 

Gradbeni inštitut ZRMK 

Building and Civil Engineering Institute 

Green* 

I 

N T E L L I G E N T 

e u r 0 p e mm 

ENERGV 

44

SLOVENIJA 

24.5.2013 Gradbenik 


Naslov: 

Avtor: 

Predlogi za novo gradbeno zakonodajo -nova ZGOdba 

Helena Kovač 

Rubrika/Oddaja: PREDPISI Žanr: 

POROČILO 


Gesla: 

ARHITEKT, PGD, HELENA KOVAČ, ODGOVORNO DO PROSTORA 

Helena Kovač 

Predpisi 

Predlogi za novo gradbeno 

zakonodajo - nova ZGOdba 

Nova gradbena zakonodaja naj bi omogočila pridobitev gradbenega dovoljenja v čimprejšnji fazi projektiranja, 

zmanjšala in prerazporedila finančne obremenitve investitorja, povečala gotovost investitorja v zgodnejši fazi ter 

zmanjšala administrativne ovire in jasneje razmejila in povečala odgovornost udeležencev pri graditvi. 

Odgovorno do prostora! 

(OdP) je neformalno združenje 

strokovnjakov, prostorskih 

načrtovalcev, arhitektov, krajinskih 

arhitektov, geografov, geodetov, 

gradbenikov, sociologov 

in drugih strokovnjakov, ki sodelujejo 

pri urejanju prostora. 

Razmere v urejanju prostora so 

odraz nakopičenih sistemskih 

težav in nezadostne zavezanosti 

družbe in posameznikov k 

trajnostnemu razvoju. Odražajo 

splošno nizko raven prostorske 

kulture v Sloveniji. OdP opozarja 

na nevzdržnost razmer v urejanju 

prostora, na nujen zasuk k 

odgovornemu in vključujočemu 

modelu urejanja prostora in 

doslednemu javnemu in preglednemu 

vrednotenju prostorskih 

razsežnosti vseh razvojnih odločitev. 

Učinkovita pot do 

gradbenega dovoljenja! 

Skupina Odgovorno do prostora 

je v želji, da bi prekinila prakso 

neuspešnega nagovarjanja 

odgovornih k vključevanju stroke 

v pripravo novih rešitev, 

preteklo 

leto sklenila oblikovati strokovne 

pobude za spremembe 

sistema in po svoje prispevati k 

razvoju učinkovitih novih rešitev. 

Predlog je dobro leto nastajal na 

ravni skupine OdP, izvedena so 

bila posvetovanja s predstavniki 

različnih deležnikov, ki sodelujejo 

pri gradnji. 

Glede na različne odzive in 

razmere je predlog 

širšo javno presojo. 

dozorel za 

OdP pričakuje, 

da bo sprožil živahno raz¬ 

1. Skrajšanje časa za pridobitev gradbenega dovoljenja (manjši obseg projektne dokumentacije PGD) 

2. 

Zagotovitev hitre in zanesljive informacije investitorju o možnosti realizacije investicijske namere v 

obliki zavezujočega pravnega sredstva 

3. 

Prerazporeditev finančnih bremen - plačilo izdelave pretežnega dela projektne dokumentacije, plačila 

dajatev, prispevkov pred začetkom gradnje. 

4. Zmanjšanje administrativnih ovir in obremenitve javne uprave pri dovoljevanju gradnje 

5Jasna opredelitev odgovornosti vseh udeležencev pri gradnji, povezanost znanja in strokovnosti v 

celotnem procesu gradnje 

6. 

Okrepljena odgovornost pooblaščenih arhitektov in pooblaščenih inženirjev v celotnem postopku 

pridobitve gradbenega dovoljenja 

7. Povečana učinkovitost odzivanja inšpekcijskih služb v celotnem procesu gradnje in sicer v smislu 

preventive in ne kurative. Skladnost posega v prostor se preveri pred gradnjo in se po gradnji samo 

potrdi s strani pooblaščenih oseb (ni več neskladnih in črnih gradenj) 

8. Dvig kakovosti zgrajenih objektov (zagotovljena skladnost s prostorskimi akti, zdravje, varnost za 

uporabo, minimalni vplivi na okolje) z obvezno pridobitvijo uporabnega dovoljenja. 

9. Pregled vseh pogodbenih obveznosti med udeleženci pri gradnji (zmanjšanje/odprava sive ekonomije) 

pravo in postal podlaga za pripravo 

učinkovite nove sistemske 

rešitve. 

Tako je OdP 24. 

maja 2013 v 

Državnem svetu organiziral posvet 

z naslovom »Učinkovita 

pot do gradbenega dovoljenja!« 

Dogodek je namenjen seznanitvi 

javnosti s spremembami 

in razpravi o ukrepih za večjo 

učinkovitosti sistema pridobivanja 

gradbenega dovoljenja v 

Sloveniji. 

Rešitev ne predlaga samo 

učinkovite poti do gradbenega 

dovoljenja, temveč tudi skozi 

sam proces gradnje do zaključka 

gradnje oz. 

uporabnega dovoljenja. 

delovnim naslovom 

Projekt, z 

ZGOdba, sloni na stališču, 

da ključni problemi sistema ne 

izvirajo iz slabih predpisov, ampak 

iz načina, kako jih izvajamo. 

Zato ZGOdba probleme pri pridobivanju 

gradbenega dovoljenja 

naslavlja celovito in poleg 

vir: GEOPLAN 

d. o. o. 

sprememb pri pripravi dokumentacije 

predvideva tudi 

spremenjen 

način delovanja vseh 

udeležencev v postopku pridobivanja 

gradbenega dovoljenja in 

izvajanja gradnje. 

Na podlagi izkušenj, izmenjave 

medsebojnih mnenj, je nastal 

celovit predlog, ki vsebuje ukrepe 

zasnove, dovoljevanja, 

načrtovanja, 

nadzora in potrjevanja 

pravilnosti gradnje in zagotavlja 

naslednje cilje: 

45

SLOVENIJA 


pridobitev gradbenega dovoljenja 

v čimprejšnji fazi projektiranja, 

zmanjšati in prerazporediti 

finančne obremenitve investitorja, 

ZGOdba 

povečati gotovost 

investitorja 

v zgodnejši fazi, 

zmanjšati administrativne ovire, 

jasneje razmejiti in povečati 

odgovornost udeležencev 

pri graditvi. 

Konkretni potek ZGOdbe: 

ali Jc Izkazana odgovorno« rnh udelelcncav 

prt gradnji? 

ali obirtaja pogodba za gradnjo, projafctantskl 

In gradbeni nadzor? 

ali ja poafcrttjano za vamoat na gradbaUu? 

Na podlagi lokacijske informacije 

je izdelana projektna naloga 

ter v nadaljevanju idejna 

zasnova - IDZ za poseg v prostor. 

In predatavlja zgolj 

umcičcnotl objekta v prostor 

>e »o v PZI 

SKLEP 

O DOVOLITVI 

PRIČETKA GRADNJE 

Lokacijska 

informacija 

vsebuje ključne podatke o veljavnem 

prostorskem aktu ter 

seznam soglasodajalcev na 

eni do nekaj straneh. Podlaga 

za idejno zasnovo je geodetski 

posnetek zemljišča, kjer morajo 

biti za potrebe gradnje urejene 

meje. Na znano namembnost 

objekta, maksimalne kapacitete 

(površine, prostornine), 

priključne moči, so pridobljeni 

projektni pogoji oz. soglasja 

Preveritev 

pogojev za Izdajo 

1 z 

občina ugotovi 

Preveritev 

popolnosti vloge 

i i i 

ustni obravnavi so; 

obravnava prisotni' 

f 

Hi 

o ohnavhavo 

Izdaja 

GRADBENEGA 

DOVOLJENJA 

Preveritev 

popolnosti vloge v 

Vloga za izdajo 

uporabnega dovoljenja 

Tehnični pregled 

ugotovitveni postopek 

upravne enote 2 1 

sn 

zapisnikom 1 

na IDZ. Sledi izdelava projekta 

za pridobitev gradbenega 

dovoljenja projekta P6D. Ta 

obsega vodilno mapo z lokacijskimi 

in ostalimi pomembnimi 

podatki o objektu, ter soglasja 

na IDZ v (in primeru varovanih 

območij morebitne dodatne 

pogoje) za glavni projekt v kasnejši 

fazi. Projekt PGD ima 

vsebinsko manjši obseg in 

prikazuje zgolj umestitev 

objekta v prostor. Ta določa 

maksimalne gabarite objekta z 

dopustnimi tolerancami. Vloga 

za gradbeno dovoljenje se vloži 

v treh zapečatenih izvodih na 

upravno enoto, 

ki preveri popolnost 

vloge. Vlogo je mogoče dopolnjevati 

samo enkrat, sicer se 

ta zavrne. En zapečaten izvod 

vodilne mape upravna enota 

posreduje pristojni občini, kjer 

na formularju, že pripravljenem 

v vodilni mapi, potrdijo skladnost 

veljavnim prostorskim 

posega z 

aktom ter izračunajo 

komunalni prispevek. Upravna 

enota razpiše ustno obravnavo, 

Vir: Matjaž GRILC, Komisija za prostor, IZS 

ki je ključni del postopka in 

se 

je udeležijo predstavnik občine, 

osebno odgovorni vodja projekta 

PGD oseba, ki je odgovorna 

za umestitev objekta v prostor, 

ter stranke v postopku. Za legalizacije 

nelegalno zgrajenih 

objektov ali objektov, ki niso 

zgrajeni skladni z gradbenim 

dovoljenjem, se vodilni mapi 

priloži prikaz objektov, vključno 

s soglasji. Enako se prikazi priložijo 

vodilni mapi za spremembe 

namembnosti stavb. 

Upravna enota izda z odločbo 

gradbeno dovoljenje, ki vsebuje 

vse pogoje, ki jih mora investitor 

izpolniti, preden lahko začne 

z 

gradnjo. Investitor s pravnomočnim 

gradbenim dovoljenjem 

pridobi obvezujočo pravno zagotovilo, 

da načrtovani poseg 

lahko izvede, investicija je varna 

in 

postopek hiter in transparenten. 

V tej točki investitor ve, kaj 

vse mora izpolniti, preden se 

gradnja začne. V obdobju po 

pravnomočnem gradbenem dovoljenju 

in vlogo za ugotovitveni 

postopek za začetek gradnje se 

izdela glavni projekt, poravnane 

so obveznosti za komunalni 

prispevek, morebitna odškodnina 

za spremembo namembnosti 

ipd. 

kmetijskega zemljišča 

Glavni projekt je podrobno 

izdelan projekt za izvedbo, poleg 

osnovnih načrtov vsebuje vse 

elaborate, študije, izkaze, na 

podlagi dejanskih vhodnih parametrov 

za načrtovani 

poseg-stavbo. 

Za začetek gradnje je potreben 

ugotovitveni postopek na 

gradbišču, ki se razpiše na podlagi 

ugotovitve upravne enote, 

da je glavni projekt izdelan in 

skladen z izdanim gradbenim 

dovoljenjem, da ima pridobljena 

morebitna dodatna soglasja 

(ARSO, ZVKD), da so izpolnjene 

vse finančne obveznosti investitorja 

iz naslova komunalnega 

prispevka in morebitnih ostalih 

48 GRADBENIK 5/2013 

46

SLOVENIJA 


nem formularju. Preverjene so: 

dajatev, navedenih v gradbenem 

sicer s podpisi na standardizira¬ ne za projekt. 

dovoljenju. 

ustrezna pooblastila za odgovorno 

V času med vlogo za razpis projektiranje oz. nadziranje, 

ugotovitvenega postopka in ugotovitvenim odškodninske odgovornosti, pogodbe 

postopkom, investitor 

za izdelavo projekta, 

nadzora, 

pripravi gradbišče ter uradno zakoliči izvedbe, varnost gradbišča. 

objekt. Druga pomembna Gradnja oz. uvedba izvajalca v 

točka postopka je ugotovitveni delo se prične v trenutku, ko so 

postopek na gradbišču, ki ga vsi podpisi odgovornih na pravem 

vodi upravna enota in seje udeležijo mestu v formularju. 

investitor, odgovorni vodja Gradnjo praviloma nadzirajo 

glavnega projekta osebno, odgovorni projektanti oz. po pooblastilu 

odgovorni 

projektanti in obenem 

druge osebe v njihovem 

nadzorniki, gradbeni inšpektor, imenu; projektanti s tem prevzamejo 

izvajalec. Vsak od udeležencev projektantsko in odškodninsko 

izkazuje svojo odgovornost in 

odgovornost za objekt, 

Stanje gradbišča od začetka 

do konca gradnje je časovno 

določeno glede na zahtevnost 

posega v prostor, saj predstavlja 

obremenitev okolice gradnje. 

Za čas trajanje gradbišča 

je določena gradbiščna taksa, 

ki progresivno raste. Investitor 

in izvajalec natančno opredelita 

časovnico gradnje, dlje kot traja 

gradbišče, dražja je gradnja. 

Gradnja se zaključi, po potrebi 

se izdela projekt izvedenih 

del PID ter novogradnjo vpiše 

v uradne evidence. Z vlogo se 

na upravni enoti zaprosi za uporabno 

dovoljenje, 

ki se za manj 

zahtevne objekte izda na podlagi 

ugotovitvenega postopka z 

zapisnikom, kjer so preverjeni 

vpis novogradnje v javne evidence 

ter potrdila odgovornih 

oseb, da je novogradnja skladna 

z gradbenim dovoljenjem in varna 

za uporabo. 

Za bolj zahtevne 

objekte, predvsem objekte v 

javni rabi, se uporabno dovoljenje 

izda na podlagi tehničnega 

pregleda. Po izdaji uporabnega 

dovoljenja se taksa za obremenitev 

okolja z gradbiščem preneha 

plačevati, g 

47

SLOVENIJA 

24.5.2013 Šolski razgledi 


Naslov: 

Avtor: 

List iz dnevnika 

MARIJANA HABERMUT 

Rubrika/Oddaja: ODPRTA ŠOLA Žanr: 

KOMENTAR 


Gesla: 

ARHITEKT 

list iz 

dnevnika 

MARIJANA HABERMUT, prof. razrednega pouka, 

Prva osnovna šola Slovenj Gradec 

Ob dnevu zemlje smo z delovno akcijo v okolici šole uredili otroško 

igrišče na zelenici, zasadili robidnice in jagodičevje, sadili sadno 

drevje, sejali travo v sadovnjaku, pomladili in urejali zeliščne 

kroge, postavili visoke grede ter uredili atletsko stezo. Z učenci, 

starši, delavci šole in zunanjimi sodelavci smo zadovoljni spoznali, 

da je okolica šole izjemno pomembna za dobro počutje in zdravje 

vseh, ki se tja dnevno vračamo. 

Velik travnik pred šolo se je začel spreminjati pred tremi leti in 

danes že dobiva podobo naravoslovne učilnice na prostem. 

Pobudnica, 

idejna vodja in organizatorka projekta je ravnateljica šole 

Zvonka Murko, seveda ob pomoči društev, sodelavcev, 

institucij, zunanjih 

staršev, učencev in delavcev šole. Idejni osnutek za šolski 

park z naravoslovno učilnico na prostem je pripravila krajinska 

arhitektka Nuša Britovšek. Delovna akcija, ki je potekala 20. aprila 

2013, je samo še dokaz, da si želimo lepše okolje, čistejši zrak in 

dobro počutje. Zavedamo se, da ljudje potrebujemo vedno več naravnih 

dobrin (vodo, hrano) in spremembo načina življenja. Ta dan 

smo poleg urejanja, čiščenja in sajenja pripravili tudi izobraževanje 

za starše in učence. 

Po ravnate Ijičini uvodni predstavitvi naravoslovne učilnice, delovne 

akcije in organizacije dela je potekalo tudi izobraževanje o 

permakulturi, o saditvi sadnega drevja in o zdravilnih zeliščih. V 

sodelovanju z Inštitutom za trajnostni razvoj smo pridobili nekaj 

več informacij o visoki gredi, o njeni zgradbi in uporabi. Jože Santner 

nam je predstavil saditev sadnega drevja, Fanika Jeromel je 

spregovorila o zdravilnih zeliščih, Lojzka Radoševič pa je nekaj več 

povedala o jagodičevju in robidnicah. 

Sledila je delovna akcija, v katero smo pritegnili vse učence šole, 

učitelje in veliko staršev naših učencev, na katere smo prav posebno 

ponosni. Ta dan ni manjkalo pripomočkov za delo, sajje veliko prostovoljcev 

prineslo orodje kar s seboj. Samokolnice, grablje, motike, 

lopate in drugo orodje se je »lesketalo« v rokah pridnih in delovnih 

ljudi. Travnik je oživel v svoji popolnosti, za okrepčilo pa so poskrbele 

bližnje kmetije z domačimi dobrotami. 

Še zlasti smo hvaležni kmetiji Klančnik iz Podgorja, ki nas je pogostila 

z zelo dobrim domačim kruhom in sladkimi dobrotami. 

Najmlajši učenci so skupaj s svojimi starši očistili otroško igrišče, 

uredili vrtičke in grmičke ter posvojili svoj del okolice šole, za katerega 

bodo vso leto skrbeli in ga urejali. 

Petoin šestošolci so zasadili robidnice, jagodičevje ter pomladili 

in uredili zeliščne kroge v naravoslovni učilnici. Učenci tretje triade 

pa so posadili enajst sadnih dreves, posejali travo v sadovnjaku 

in postavili visoke grede. Devetošolci so urejali atletsko stezo pred 

šolo. 

Ob zvokih harmonike, petju in skupnemu druženju smo prijetno 

utrujeni končali delo ob spoznanju, da le s skupnim ciljem, zdelom, 

povezanostjo in pozitivizmom lahko spreminjamo svet za boljši in 

lepši jutrišnji dan. 

48

SLOVENIJA 

24.5.2013 Delo in dom plus 


Naslov: 

Avtor: 

Odprt večnamenski prostor je zapoved 

Aleksandra Zorko 

Rubrika/Oddaja: POGOVOR Žanr: 

INTERVJU 


Gesla: 


Pogovor 

■nrfrl 

Ko govorimo o oblikovanju interierjev, ne 

moremo mimo osrednjega bivalnega prostora. 

Kuhinja, jedilnica, dnevna soba, pred desetletji 

trije ločeni prostori, so zdaj združene v enega 

odprtega, ki se pogosto nadaljuje na teraso 

ali vsaj balkon. Kakor pravi arhitekt Andrej 

Mercina, ki vodi biro Trije arhitekti, je ta odprti 

večnamenski prostor tako rekoč zapoved, 

splošno sprejeto dejstvo, ki ga uresničujejo 

tudi arhitekti. A vse prepogosto so ti prostori 

prazni in hladni. Kaj storiti, da ne bo tako? »V 

naravi in pri lepem oblikovanju imajo stvari 

razlog, formalni ali funkcionalni, in to ne glede 

na slog. 

Če to najdeš, potem bodo stvari videti, 

kakor da so na pravem mestu, 

prijetne, 

in bodo zato 

je ena od misli iz pogovora v biroju, 

ki deluje v tipski stanovanjski hiši, zgrajeni 

okrog leta 1963. Štiriinosemdeset kvadratnih 

metrov veliko hišo za štiričlansko družino sta 

zasnovala njegov dedek llija Arnautovič in 

Milan Mihelič. Seveda je imela bivalni prostor 

in lep pogled na velik vrt. 

Andrej Mercina, 

arhitekt 

Odprt večnamenski 

prostor je zapoved 

Besedilo: Aleksandra Zorko 

Fotografije: osebni arhiv 

46 Deloindom+ 

49

SLOVENIJA 

24.5.2013 Delo in dom plus Stran/Termin: 46 

Fotografije: Posamezne 

dele odprtih večnamenskih 

prostorov je treba osmisliti, 

na primer, kavč potrebuje 

mizico, preprogo, luč (iz 

projekta Dorrotya, Avci 

Architects in Trije arhitekti). 

M Manjše 

prostore 

urejamo na 

enak način 

kot velike, 

le zavedati 

se je treba 

omejitev. 

Omejitve 

pa so vir 

kreativnosti, ff 

V zadnjih letih se govori o osrednjem bivalnem kuhinja, v kateri se kuha, in jedilnica, v kateri obeduje. 

določenim funkcijam in opravilom. Dnevna soba, strahov pred odprto kuhinjo v smislu, da jo bomo 

v kateri se gleda televizija, bere, preživlja prosti čas, kazali, kadar ni pospravljena. Od tod naprej v funk 

kuhinja jedilnica. se je področju oblikovanja ospredju. ugotovimo, da se 

prostoru, v katerem so združene dnevna soba, 

in Ali na 

Na začetku povezanost teh prostorov ni bila 

v A hitro v naši kulturi 

interierjev oz. njihove zasnove res kaj vse dogaja okrog mize v jedilnici. Zdaj imamo znova 

spremenilo? 

skupne prostore, v katerih so funkcionalna kuhinja, 

Stvari se spreminjajo, ne spremeni pa se nič, bi lahko jedilnica in dnevna soba. Takšen odprt večnamenski 

rekli, saj se vrtimo v krogu. Če pogledamo v preteklost, prostor je trenutno zapoved. 

lahko ugotovimo, da so na začetku 20. stoletja 

in še prej obstajali koncepti nekakšnih današnjih bivalnih Kaj je po vašem mnenju vzrok za to spremembo? 

prostorov: to je bila soba, ki je imela kuhinjske Kuhanje je postalo družabno, danes kuhajo moški 

elemente, mizo, pa tudi sedežni element. Pozneje v ali celotna družina. Kuhinjski otok omogoča to družabnost, 

modernizmu in socializmu je bilo stanovanje razdelano 

tisti, ki kuha, je obrnjen k drugim, ki so 

po funkcijah. Rezultat so bili prostori, namenjeni v dnevni sobi ali jedilnici. Prav tako je vedno manj 

Deloindom+ 47 

50

SLOVENIJA 


Pogovor 

ii Kuhinja 

ima svoje 

zakonitosti, 

kako si 

sledijo stvari 

pri pripravi 

hrane, 

prav tako 

se je treba 

zavedati, 

da se veliko 

stvari dogaja 

okrog mize, 

ki je družabni 

prostor. Kavč 

ima svojo 

logiko, kako 

in kam ga 

postaviti, 

da se bo 

uporabnik na 

njem prijetno 

počutil. JI 

cionalnem smislu ne vidim nadaljnjih korakov, ker na katerem stoji tako kot slika. Dobro je, če ima miza 

recimo parket obračaš v različne smeri in tako pod Stenske luči se mi zdijo zelo lepe, v preteklosti so 

mizo narediš »preprogo«, da ima element paspartu, bile stene pogosto uporabljene za osvetlitev. 

se vsi bolj ukvarjajo z estetiko kot s funkcionalnostjo, 

ker so prevladali imidži in je ves razvoj usmerjen v 

neki odgovor tudi v višini, nekaj mora prijeti te elemente, 

da bodo prijetni, pa naj bo to velik lestenec 

materiale in »gedžete« 

v kuhinji. Konceptualno pa v ali sprememba v sijaju. Če je miza pomaknjena ob 

kuhinji ni napredka, ravno nasprotno, v njej je veliko steno, se mora nekaj zgoditi tudi na steni. V naravi in 

premalo domišljije. Prostor, ki je preveč enovit, je pri lepem oblikovanju imajo stvari razlog, formalni 

dolgočasen. Če se spomnimo na osrednje prostore iz ali funkcionalni, in to ne glede na slog. Če to najdeš, 

sedemdesetih let prejšnjega stoletja, ko so imeli recimo 

potem bodo stvari videti, kakor da so na pravem mestu, 

dve stopnički v dnevno sobo ali zofo v tleh, so 

bili to veliko bolj slikoviti ambienti, in prav to danes 

pogrešam. 

in bodo zato prijetne. S tem se dobi tudi množica 

motivov. Današnji prostori so, kakor pravijo laiki, in 

se strinjam z njimi, mnogokrat prazni, hladni in neprijetni. 

Arhitekti moramo vedeti, zakaj je tako. Danes 

Kaj pomeni funkcionalno dobro zasnovan osrednji 

prostor? 

veliko energije porabimo za skrivanje raznoraznih 

inštalacij in naprav, potem pa zmanjka energije 

Težko vprašanje. Funkcionalnosti ne smemo zanemariti, ali časa za oblikovanje. 

saj imajo ureditve in sami predmeti neko 

notranjo logiko, ki jo je treba spoštovati. So zakonitosti, Se je ta prostor v novogradnjah kaj spremenil, 

ki jih je treba upoštevati, potem pa na tej osnovi 

biti kreativen. Funkcionalnost je treba nadgraditi s 

kreativnostjo. Kuhinja ima svoje zakonitosti, kako si 

povečal? 

Ta miselnost je splošno sprejeta, tako daje pravzaprav 

prostor že predviden. Bistvena težava je te prostore 

sledijo stvari pri pripravi hrane, prav tako se je treba narediti prijetne za bivanje. Kvadrature stanovanj so 

zavedati, da se veliko stvari dogaja okrog mize, ki je se povečale, hiše pa niti niso večje. Nekateri prostori 

družabni prostor. Kavč ima svojo logiko, kako in kam so pridobili več površine, to so zagotovo bivalni prostori 

ga postaviti, da se bo uporabnik na njem prijetno in tudi kopalnice so postale večje. Zavedamo se, 

počutil. 

da je dobro, da ima tak bivalni prostor zunanji podaljšek. 

Vsak od teh elementov, ki so bivalno ugodni, mora Zato so postali bolj povezani z zunanjostjo. So 

imeti neki odgovor, partnerja. Kavč mora imeti luč, pa nastali drugi problemi: recimo na parceli, kjer je 

mizico ali preprogo, enako je z jedilno mizo. A ob nekoč stala ena hiša, so zdaj tri. V teh primerih zunanjost 

vsem tem je treba prisluhniti uporabniku, da bo to ne pomeni nič. 

njegov prostor, v katerem se bo dobro počutil. 

Kako je mogoče tak osrednji prostor umestiti v 

Kako vpliva takšna odprta zasnova na izbiro barv, 

materialov, pohištvo? 

manjše stanovanje? 

Poanta ni v velikosti, ampak v dobri arhitekturi, dobri 

Včasih preveč preprosto potegnemo vzporednico: 

zasnovi. Manjši prostori se urejajo na enak način 

zdaj imamo svetel prostor in moramo izbrati svetle kot veliki, le zavedati se je treba omejitev. Omejitve 

materiale. Ravno nasprotno, če je prostor enovit 

in z veliko svetlobe, je treba ukrotiti to svetlobo in 

kvadraturo. To lahko naredimo s temnejšimi odtenki, 

tapetami, z različnimi materiali. Bivalni prostor 

pa so vir kreativnosti. Manjši prostori zahtevajo več 

fleksibilnosti, v njih se isti kosi uporabljajo na več načinov, 

na primer, da je kavč še kaj več kot samo kavč, 

njegov hrbet se lahko izkoristi za mini delovno mizo. 

mora biti skladen. Z drobnimi dodatki delamo Stare kmečke hiše imajo samo majhne prostore, pa so 

barvne poudarke. 

nam neznansko všeč. A to je romantičen pogled. 

Kako se da v nekem srednje velikem novem V kakšnih primerih je bolje dnevni prostor ločiti 

stanovanju urediti osrednji bivalni prostor, da bo od kuhinje in jedilnice? 

zanimiv? Okvirje narejen, kako naprej? 

To se zgodi zelo redko. Nikoli ne bom prepričeval 

Pravi odgovor so podambienti. Zakaj še vedno tako ljudi, če ne želijo skupnega prostora, če imajo za to 

romantično gledamo nazaj v srednjeveško Ljubljano tehten razlog. Včasih trčimo ob objektivne prepreke, 

ali v stare kamnite kraške hiše? Ničesar od sodobne a vseeno se da umestiti okence, ozko linijo, ki po občutku 

funkcionalnosti pravzaprav nimajo, imajo pa šarm, odpre prostor. To lahko narediš tudi z materiali, 

laično povedano, arhitekturno slikovitost, stvari motivi, enakimi elementi. 

niso eksaktne, niso čisto pravilne, ampak ne toliko 

nepravilne, da bi motile pri vsakodnevnem življenju. Kakšna je dobra osvetlitev takšnega odprtega 

Imajo kup nepravilnosti, dobro si je to priznati in večnamenskega prostora? 

jih poskusiti vpeljati v prostor. Kaj se ljudem velikokrat Posebna zgodba je razmišljanje o dnevni in nočni 

zgodi: ko v starejšem stanovanju podrejo stene, uporabi tega prostora. Za slednjo potrebujemo funkcionalno 

da dobijo tak odprti prostor, potem ugotovijo, da je 

in ambientalno osvetlitev. Delitev je ključna, 

videti manjši kot prej trije zaprti, da si ga niso tako te luči se delijo kot elementi. Funkcionalna osvetlitev 

predstavljali. V takem prostoru je dobro, da se funkcije, ne bo impresivna, bomo pa izbrali tri luči, ki bodo 

posamezni deli materialno ločijo s teksturami, prevzele to vlogo, recimo nad mizo, klubsko in na steni. 

48 Deloindom+ 

51

SLOVENIJA 

24.5.2013 Delo in dom plus 


Naslov: 

Avtor: 

Odprt v naravo 

Besedilo: Julijana Bavčar Fotografije: Mavric Pivk 


POROČILO 


Gesla: 


Osrednji bivalni prostor 

Odpr 

v naravo 

Besedilo: Julijana Bavčar 

Fotografije: 

Mavric Pivk 

Deviški bukovi listi nad mizo so zanihali v prividu 

sapice dovolj, da je sonce, ki je presevalo skoznje, 

pozlatilo njihov žametni rob. Samo leseni profil 

odprtega panoramskega okna je opominjal, da 

sedimo v jedilnici. Sosedovega ponija, ki se je 

pasel nekaj metrov proč, z mladjem obraščene veje 

starega bezga in ptičji pogovor bi res težko odmislili 

iz ambienta. 

Ko 

smo se dogovarjali za čas obiska na Rakitni, 

smo bili pragmatični: najlaže bo po Matejinem 

in Matjaževem prihodu iz službe, a 

pozno popoldne je za lego njune hiše in osrednjega 

bivalnega prostora v bistvu ključni čas. Že pri izbiri 

parcele je bilo jasno, da se bo ta odpiral proti zahodu. 

»Mar ni najlepše, da imaš sonce ravno takrat, ko 

se po dnevnih obveznostih končno vrneš domov?« 

pravi Matjaž. Za gradnjo na deželi sta se odločila, ker 

sta si po delu, ki je vezano na Ljubljano, želela mir in 

stik z naravo, občutljivost zanjo pa je logično pripeljala 

do odločitve za montažno leseno gradnjo. Hiša 

je nastala po zamisli arhitekturnega biroja RavnikarPotokar. 

50 Deloindom+ 

Po besedah arhitekta Roberta Potokarja, ki je projekt 

zastavil skupaj s Petro Slukan in Špelo Kuhar, 

sta konfiguracija terena in oblika parcele kar sami 

narekovali razporeditev prostorov in orientiranost 

glavnega dela hiše, osrednjega bivalnega prostora v 

pritličju. Enoten odprt bivalni prostor, kakršni pre 

52

SLOVENIJA 


lil 

vladujejo pri načrtovanju stanovanjskih hiš že vsaj 

desetletje in pol, se je namreč skladal tudi s predstavami 

naročnikov. »Zanju ta najpomembnejši del 

hiše ni pomenil samo prostora v notranjosti, temveč 

smo se dobro ujeli tudi zaradi njunih želja, kako 

naj se odpira navzven, in vloge zunanjega prostora, 

pripoveduje Potokar. Ker je delo obeh povezano z 

ohranjanjem in povezovanjem kulturne in naravne 

dediščine, je razumljivo, da sta si pri gradnji hiše, ki 

je nadomestila nekdanji gospodarski objekt, prizadevala 

ohraniti stara drevesa, ki stojijo le seženj od zahodne 

fasade. Aprila sta dobila darilo: sprva jima ni 

šlo v račun, od kod vsak dan mahov drobir na terasi, 

potem pa sta v odprtini za zunanje žaluzije, narejeni 

v opaženi maski med fasado in streho, odkrila ptičje 

gnezdo. 

Prostor, ki združuje kuhinjo, veliko jedilniško 

mizo ob prehodu na teraso in po gostiteljevem mnenju 

precej neklasičen dnevnosobni del, ima preprost, 

skoraj pravokoten tloris z eno posebnostjo dvignje¬ 

no in ven pomaknjeno nišo, ki je hkrati izpostavljeni 

del na fasadi. Pravzaprav dva: na sredini, kjer na zahodni 

fasadi izstopa razširitev z velikim od tal dvignjenim 

oknom, za katerim so si na podestu zamislili 

bralni kotiček, je ob vzhodni fasadi vhodna veža, 

zgolj s steklenimi drsnimi vrati ločena od osrednjega 

prostora. Ta zavzema malce manj kot dve tretjini 

pritličja po vsej širini hiše: sklop panoramskih oken, 

pred katerimi kraljuje masivna hrastova miza za večjo 

družbo, je na jugozahodnem vogalu hiše, minimalističen 

sedežni del je pomaknjen v notranjost, ob 

vzhodno steno, v sredini prostora pa je visoka zidana 

peč, ki daje zračnemu, v belo prebeljenemu prostoru 

z lesenimi poudarki malce robustnejši videz. Gre za 

edini klasično zidan blok v hiši, ki ima tudi statično 

vlogo, večji del volumna pa predstavlja krušna peč, 

pozidana tako visoko, da segajo s šamotom obloženi 

zračni kanali meter v gornje nadstropje, kjer ogrevajo 

tri prostore. Zidani del sredi prostora tako predstavlja 

delno pregrado, za katero je kuhinja. 

1. 

Osrednji bivalni prostor 

hiše na Rakitni je s 

panoramskimi 

okni odprt proti 

zahodu in jugu. V sredini 

stoji do stropa segajoča 

krušna peč -pogled na 

kurišče omogočajo steklena 

vratca. 

2. 

Dvonadstropnica z 

dvokapno streho je sicer 

zasnovana klasično, hkrati 

pa sodobno: napušč nadomešča 

opažena poševnina, 

ki povezuje leseno fasado s 

streho. Na vzdolžnih fasadah 

sta izmaknjena ometana 

volumna, v vzhodnem je 

vhod v hišo, v zahodnem pa 

bralni kotiček na podestu. 

Deloindom+ 51 

53

SLOVENIJA 


»Že ko so načrti za hišo postali oprijemljivi, sva 

vedela, da si želiva toplino ognja. Nekaj časa sva razmišljala 

o klasičnem kaminu, a misel opustila, ko 

sva ugotovila, da se prostor ohladi kmalu potem, ko 

ogenj ugasne. Z odločitvijo za pravo krušno peč, pri 

kateri lahko na kurišče gledava skozi steklena vratca, 

sva tako dobila osrednji vir ogrevanja, saj še 20 ur po 

kurjenju seva toploto. Celo kruh sva spekla in ugotovila, 

da bi bila potrebna res redna praksa, da ujameš 

čas, ko je temperatura pravšnja, prizna Mateja. V letošnji 

zimi sta jo menda nalagala kot lokomotivo in 

sončnih dobitkov 

porabila 10 kubikov drv, vendar je (poleg 

toplote) grela vso hišo. Centralna kurjava je le 

podporni vir in od štirih radiatorjev v hiši je ponavadi 

odprt le kopalniški. Medtem ko mala zofa bolj ko ne 

sameva, pa tudi televizorja ne pogrešata, ob zimskih 

večerih rada posedata vsak v svojem črtnem rexu 

pred pečjo takrat spada prigrizek na zložljivo mizico, 

čeprav je velika miza manj kot dva metra proč. Ko 

je treba za računalnik, pa se preselita v gornje nadstropje 

v prijeten delovni prostor. 

Večino pohištvenih elementov, tudi kuhinjo, je po 

njuni zamisli izdelal mizarski mojster iz vasi - danes 

ni preprosto najti takšnega, ki dela z masivnim lesom, 

njima pa ga je na pot prinesla preselitev na Rakitno. 

Večini hrastovih elementov sta topel žametni videz z 

oljenjem dala sama. 

52 Deloindom+ 

54

SLOVENIJA 


3. Težka jedilna miza iz polnega hrastovega lesa je 

središče 

družabnega dogajanja v hiši. Kot večino masivnega pohištva 

jo je izdelal mizarski mojster Rakitne. 

z 

4. Kuhinjska stena, ki stoji za krušno pečjo, je z večslojnim 

premazom s posebno barvo postala tabla za zapisovanje 

iskrivih misli in zapletenih receptov. 

5. Podoben bralni kotiček na podestu sta lastnika med 

potovanjem po Novi Zelandiji videla v nekem hostlu. Pogled 

na zahajajoče sonce je najlepši prav skozi to okno. 

6. Tudi kuhinjsko pohištvo je iz polnega lesa. Hrastove pulte 

je treba od časa do časa znova prepojiti z 

oljem. 

7. Vilinska deklica ptica, upodobljena v lesu, je gostiteljici 

ljubo darilo. Relief je delo Dragice Toplišek Tušar. 

Pri njiju se bolj zares kuha ob koncu tedna ali ob 

druženju s prijatelji, pravita, a se obiskovalcu kuhinja 

vseeno zdi najbolj oseben del spodnjega prostora. 

Hrbtna stena »njunega ognjišča«, prebarvana s temno 

zeleno, je namreč tabla za sporočila, posrečene misli 

in opomnik za recepte. Tam, kjer ima na kuhinjskem 

pultu stalno mesto šolska kreda, sta po prihodu iz 

službe odložena tudi njuna mobilna telefona kot bi 

vseprisotni komunikacijski pripomočki slutili, kje v 

domu je stičišče poti. 

Tudi pogled iz hiše je najveličastnejši skozi kuhinjsko 

okno, tisto nad bralnim podestom. 

»Ko 

je dan 

najdaljši, sonce zahaja prav v skodelico med vzpetinami 

zahodno od Rakitne, še prej nizki zahodni žarki 

skozi odprto kuhinjo osvetlijo figure na vežnih vratih 

iz peskanega stekla, te pa zarišejo gledališče senc na 

vhodna vrata v hišo. 

55

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Hiša kot pribežališče 

Avtor: 


POROČILO 

Površina/Trajanje: 576,55 Naklada: 

Gesla: 


120 

Hiša 2G 

Arhitektura: Cesar Guerrero, Ana Cecilia Garza, 

Maria Seuilla, Carlos Flores; 

SAR staci6nARquitectura 

Fotografije: Ana Cecilia Garza Villarreal 

Lokacija: San Pedro, Nuevo Leon, Mehika 

Izuedba: 2011 

Pouršina: 360 m2 

ZAKAJ JE TA HIŠA POSEBNA? 

Dobra hiša je dobro delo. 

Izziv pri zasnovi te hiše je bil zagotoviti čisto generičen 

dom, ki pa bi bil obenem kar najbolj oseben, topel 

MEHIKA 

Hiša je enodružinski dom v Monterreyu v arhitekturnim in oblikovalskim trendom, pač 

Hiša se napaja z življenjem družine in ne sledi podprti z arhitekturnimi sekvencami. 

Mehiki. Zasnovana je kot pribežališče pred pa ustvarja svoje zakonitosti glede na značaj 

bližnjim visoko urbaniziranim okoljem, v izhodišču 

uporabnikov. 

kot oaza sprostitve, miru in lepote. Hiša 

ponuja številne senzorične izkušnje in trenutke, Hiša se čez dan, ko sledi različnim svetlobnim 

ki bogatijo življenje družine. Večino notranje ambientom, spreminja. Ponoči se notranji prostori 

opreme so oblikovali lokalni oblikovalci in odprejo, tako da ognjišče lahko razsvetli 

izdelali lokalni mojstri 

iz lokalnih materialov. večino hiše. V njej so drobci iz življenja družine 

ter povezan 

z urbanim kontekstom in prevladujočimi 

idejami. 

Izziv je bil vse to doseči z omejenim izborom materialov 

lokalnega izvora ter njihovo premišljeno in racionalno 

uporabo. Hišo so postavili lokalni delavci. Pri projektu 

smo kombinirali lokalne umetniške obrti in lokalno 

industrijsko proizvodno estetiko najboljše obeh 

svetov. To velja tako za izvedbo fasade in konstrukcije 

kottudi notranje opreme hiše. 90 odstotkov hiše je bilo 

izdelane popolnoma lokalno in iz lokalnih materialov. 

Prizadevali smo si za čim večjo vključenost lokalnih 

prebivalcev pri zasnovi, gradnji in finalizaciji hiše. 

Cesar Guerrero; 

SAR 

stacionARquitectura 

56

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Hiša, ki izginja 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


57

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE Stran/Termin: 88 

NIZOZEMSKA 

Hiša v Breukelenu. 

Arhitektura: 2bij4architects; 

& Rocco Reukema 

Fotografije: 2by4architects 

Remko Remijnse 

89 

Lokacija: Breukelen, Nizozemska 

Izuedba: 2012 

Površina: 

21 m2 

Pozidanost parcele: 21 m2 

Pouršina parcele: 50 m2 

Na enem izmed nizozemskih j' 

ezer leži 100 m 

dolg in 5 m širok otok, na njem pa hiša, sanjsko 

lepa, zasnovana tako, da bolj ko se notranjost 

zliva z naravo, manj je videti hiše. Drugače rečeno 

- že večkrat videni koncept odpirajočih 

se sten je tukaj brezkompromisno izpeljan do 

popolnosti. 

Čeprav je hiša majhna, ima vse, kar je potrebno 

za udobno bivanje. Prha, WC, kuhinja, garderoba, 

shramba in ostali servisi so integrirani v dvojno 

steno, ki jo je mogoče preoblikovati, tako da se 

funkcionalnost prostora spremeni in nastajajo 

različni ambienti. K 

vzdušju veliko pripomore 

tudi viseči kamin, ki ga je mogoče vrteti okoli osi. 

Orientacija hiše sledi sončnemu vzhodu in zahodu. 

Zjutraj sonce posveti na vzhodno fasado in 

bela notranjost se zablešči. Zvečer topla svetloba 

obarva zahodno steno in naznani konec dneva. 

Obiskovalec, ki se približuje hiši, prečka serijo 

prostorskih sekvenc. Od daleč je videti, kot da 

hiša lebdi nad otokom. Pred njo ga pričaka poglobljena 

terasa, ki se nadaljuje v hišo. S terase, 

ki steče v notranjost, lahko obiskovalec občuduje 

naravo, 

zatočišče. 

ki ga je pripeljala v to elegantno 

58

'J 

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Hiša kot ladja 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


,m J 

59

SLOVENIJA 


VELIKA BRITANIJA 

Archujaij Studios 

Arhitektura: Undercurrent Architects 

ujujw. undercurrentarchitects. com 

Fotografije: Candice Lake 

Lokacija: London, 

Izuedba: 2012 

Velika Britanija 

Površina: 100 m2 

Pouršina parcele: 

160 m2 

Archway Studios je bivalni prostor, združen z 

delovno površino. Zgrajen je na viaduktu železniške 

proge iz 19. stoletja. Projekt se navdihuje 

z estetiko industrijske cone zraven železniške 

proge. 

S kortensko materialnostjo in specifično 

arhitekturno zasnovo se zliva z okoljem kot njegov 

nepogrešljivi, dopolnjujoči fragment. 

Zgradba se prilagaja vzdolžnemu, omejenemu 

prostoru. Tudi hiša je ozka in razpotegnjena. 

Dvignjena v tri etaže oblikuje vedute, svetlobo in 

prostornost. 

Zasnova te hiše je lahko prototip, ki ga je moč 

uporabiti na številnih podobnih lokacijah v industrijskih 

predelih Londona. 

4 KAJ JE DOBRA HIŠA? 

4 

Kombinacija truda, ljubezni in vizije! 

Didier Ryan; Undercurrent Architects 

60

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Hiša kot stolp 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


61

SLOVENIJA 


ČILE 

Hiša Cien 

Arhitektura: Mauricio Pezo, 

Sofia uon Ellrichshausen, Bernhard Maurer, 

Eleonora Bassi, Valeria Farfan, 

Michael Godden; Pezo uon Ellrichshausen 

Fotografije: Cristobal Palma 

47 

Lohacija: Concepcion, 

Izvedba: 2011 

Čile 



Hiša v podeželski pokrajini na prvi pogled 

spominja na otroško risbo hiše. Podest, stolp, 

geometrično pravilne oblike, bela fasada in 

velike kvadratne odprtine za okna, spominjajo 

na arhetipsko podobo hiše. Vendar pa, ko hišo 

pogledamo podrobneje, odkrijemo sofisticirano 

oblikovanje prostora, ki daje slutiti, da 

so tako projektanti, kot prebivalci hiše nekaj 

posebnega. 

In res, hišo sta arhitekta oblikovala za svoje 

družinsko domovanje, v katerem je zdužen tudi 

prostor za ustvarjalno delo -arhitekturni biro, ki 

združuje poleg njiju še šest zaposlenih. 

Hiša je sinteza arhetipskih oblik - podesta in 

stolpa. Simetrična kompozicija je oblikovana 

v okvirih osnovnega modula velikosti 6m/6m. 

Delno poglobljeni podij je tri module dolg in dva 

širok, stolp pa sestoji iz petih modulov, zloženih 

vertikalno. Na lokaciji veljajo omejitve na obseg 

hiše, ne pa na višino volumna, zato so arhitekti 

stolp oblikovali kot dominanten označevalec v 

prostoru. 

Betonska fasada lepo dopolnjuje čisto formo 

objekta. Naravno okolje in bližina starih borovcev 

pa domu daje željeno mehkobo. 

62

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Zarotirana hiša 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


63

SLOVENIJA 


NEMČIJA 

JustK 

Arhitektura: AMUNT - Architekten Martenson 

und Nagel Theissen 

Fotografije: 

Brigida Gonzales 

79 

Lokacija: Tiibingen, 

Izuedba: 2010 

Nemčija 



365 m2 

Hiša stoji na majhni parceli, kjer padajoč teren 

ponuja lep razgled na mesto in mestni grad. 

Mestne regulative, veljavne od leta 1960, so 

natančno predpisovale umeščenost na parcelo 

in gabarit stavbe. 

9, 

n ZAKAJ JE TA HIŠA POSEBNA? 

Skozi projektiranje te hiše smo raziskovali, kaj vse 

je potrebno za dober bivalni prostor. Uspelo nam je 

optimizirati najboljšo izrabo prostora, funkcionalno 

shemo in fleksibilnost tlorisa. Uporabili smo kar 

najmanj različnih materialov. Prelivajoči se, pretočni 

prostori dajejo vtis sproščenosti in prostornosti. 

AMUNT Architekten Martenson und Nagel Theissen 

Naročnik je želel družinsko hišo za družino s 

štirimi otroki, ki bi omogočala pasivni standard, 

uporabo naravnih materialov in vključitev lokalnih 

obrti. Pomembno izhodišče oblikovanja je 

bilo tudi preprosto preoblikovanje hiše, če bi se 

za to pokazala potreba. Hiša naj odrašča skupaj 

z otroki in naj ponuja vse bivalne pogoje, kijih 

potrebuje družina skozi čas. 

Omejene prostorske zmogljivosti so vodile k 

zasnovi projekta v obliki stolpa; prostorske možnosti 

se večajo 

z izrabo višine. Hiša je v etažah 

rahlo zarotirana. To omogoča večjo uporabnost 

in na zunaj izdaja njeno skrivnostz minimalnim 

posegom jo lahko spremenimo v dve samostojni 

bivalni enoti. V toplem obdobju leta se bivalni 

prostori razširijo z zunanjimi balkoni. 

Tako preprosta, da preseneti. 

inovativna, 

gradbene omejitve. 

Tako učinkovita in 

pa vendar upošteva vse zapovedane 

64

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Lesena ničenergijska hiša 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


AVSTRIJA 

Hiša V. B. 

Arhitektura: Walter Unterrainer, 

Christoph Lauritsch; LU+ architektur 

Fotografije: Wolfgang Scheide; 

Lahe Constance 

NICENERGIJSKA HISA 

Lokacija: Lustenau, Predarlska, Avstrija 

Izuedba: 2011 

Površina: 168 m2 + neogreuani prostori 

Površina parcele: ok. 1000 m2 

Pozidanost parcele: ok. 185 m2 

(48 m2) 

Na parceli je prej stala energetsko neustrezna 

hiša. Arhitekti so se po premisleku odločili 

za novogradnjo, saj s prenovo z omejenimi 

finančnimi sredstvi ne bi zadostili zahtevam 

po sodobnem bivalnem okolju in energetski 

učinkovitosti. 

Montažna hiša je bila na lokaciji postavljena v 

dveh dneh. V nasprotju z večino pasivnih gradenj 

je zanjo značilen razgiban volumen. 

Hiši daje poseben značaj črna industrijska tkanina, 

polietilen, s katero je zaključen fasadni ovoj 

stavbe. Material fasado ščiti pred UVžarki, je 

obstojen in omogoča vodotesno, pralno in obenem 

prezračevano fasado. Črna barva skrbi za 

učinkovitejše segrevanje stavbe. 

Hiša je primer združevanja naprednih tehnoloških 

gradiv in naravnih materialov, sodobnih 

in tradicionalnih znanj. Čeprav je popolnoma 

trajnostna, ni njena bivalna kakovost v ničemer 

zanemarjena. Trajnostna gradnja je osnova, tu se 

mora arhitektura pravzaprav šele začeti. 

65

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Hiša, ki preseneti 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


66

•v 

SLOVENIJA 


LUKSEMBURG 

Stanouanjsha hiša v Luxembourgu 

Arhitektura: Metaform 

Grafiti: SUMO 

Fotografije: Steue Troes Fotodesign 

75 

Lokacija: Luxembourg, 

Izuedba: 2011 

Luhsemburg 


'iS 

Hiša v Luxembourgu je zanimiva zaradi kombinacije 

arhitekture in umetniških grafitov. Uspešno 

sodelovanje arhitekture in umetniškega 

projekta je za stanovanjsko hišo problematično. 

Arhitektura ima svoje zahteve - omejitev 

pomenijo predvsem želje naročnikov in investitorjev. 

Dejavniki, ki jih je težje nadzorovati, pri 

gradnji niso zaželeni. 

Monolitna arhitekturna zasnova ustvarja kontrast 

z okoliškimi stavbami. Izstopa po formi in 

materialih. 5 sodelovanjem umetnika je ta hiša 

veliko pridobila: umetnik je na določene dele 

črnega, škatlastega volumna hiše nanesel žive 

barve in kričeče, razposajene like kot kritiko 

družbe, 

ki definira, nasprotuje in zavira »post-graffiti« 

gibanje. Tako je hiša še poudarila svojo 

unikatnost. 

V hiši so tri stanovanja. V prvem nadstropju je 8o 

m! veliko stanovanje za družino ženim otrokom. 

V drugem nadstropju 

sta studia, ki sta lahko delovna 

prostora ali pa prebivališči za mlada para. 

Na vrhu je 115 

m2 velik dupleks. 

Urbana hiša, ki preseneti z igrivim in drznim 

značajem. 

KAO OE DOBRA HIŠA? 

Projekt, ki doseže ravnotežje 

umetnostjo in arhitekturo. 

Shahram Agaajani 

med »street art« 

67

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

PREPROSTO ELEGANTNA HIŠA 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


PREPROSTO 

ELEGANTNA HISA 

Hiša Gottshalden je izjemno inovativen projekt, 

ki za konstrukcijo, fasade in tla uporablja po 

meri 

izdelane produkte. Uporaba hrastovega 

lesa kot 

konstruktivnega elementa je dodaten napor, ki sprošča 

toplino skozi hišo in poudarja naravne prednosti lesa. 

Premišljena konstrukcijska zasnova odseva na fasadi. 

Hiša je domišljena tudi znotraj, lesena notranja oprema 

je bila sprojektirana 

z 

skupaj 

osnovno arhitekturno 

zasnovo. 

Nathalie Rossetti in Mark Aurel Wyss; 

Architekten 

Rossetti + Wyss 

68

SLOVENIJA 


ŠVICA 

Gottshalden 

Arhitektura: Rossetti + 

Wijss Architekten 

Fotografije: Jiirg Zimmermann 

83 

Lokacija: Gottshalden, 

okolica Ziiriškega jezera, 

Izuedba: 2012 

Švica 


Pozidana pouršina: 162 m2 


Hiša Gottshalden stoji na obrežju Ziiriškega 

jezera. Obkrožena je z zelenjem, okolica omogoča 

visoko kakovost bivanja; okolje sestavljajo 

kmetijske površine. 

Volumen hiše izkazuje edinstveno oblikovanje 

s preprosto leseno fasado. Zunanja lesena koža 

v eni sami, neprekinjeni potezi pokriva tako 

stene kot streho. Različne geometrije ustvarjajo 

dinamičnost volumna, okna pa zaradi svetlejše 

površine izstopajo iz fasadne poteze. 

Tloris v obliki črke L je organiziran vertikalno, 

kot serija medetaž. Tako stene kot stropi so iz 

hrastovega lesa. Vidna lesena konstrukcija še 

poudarja toplino v celoti lesenega interierja. 

Svetloba in senca, zaprtost in odprtost, igrivo 

stopnišče interier zaživi v igrivosti, ki je skrbno 

vstavljena v strogi ovoj hiše. V večernem mraku 

hiša zažari v toplem vzdušju iz notranjosti. 

69

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Kakovostno bivanje 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


n KAJ 

JE DOBRA HIŠA? 

Idealna hiša, ki jo arhitekti iščemo, je težko dosegljiva, 

saj zahteve lokacije in omejena finančna sredstva 

investitorja pogosto onemogočajo perfekcijo, h kateri 

težimo. Idealnosti se skušamo približati z zasnovo 

dobre hiše. Dobra hiša upošteva primerno umeščenost 

v prostor, kulturno krajino in zgodovino okolice, 

uporabo materialov ter trajnostno gradnjo. Predvsem 

pa dobra hiša zadovoljuje potrebe sodobnega naročnika 

in mu zagotavlja udobno bivanje funkcionalno 

s 

razporeditvijo prostorov. 

SoNo arhitekti 

70

SLOVENIJA 


SLOVENIJA 

Hiša RE 

Arhitektura: SoNo arhitekti; 

Edvard Blažko, Marko Volk 

Fotografije: Mateuž Paternoster 

Lokacija: Vrhnika, Slovenija 

Izuedba: 2011 

Pouršina: 307, 9 m2 (z 

galerijo) 

Pozidana pouršina: 169, 80 m2 


Izuedba: Lumar IG d. o. o. 

Notranja oprema: 

- Kuhinja Nolte 

Kuhinjski aparati Electrolux 

Kuhalna plošča Siemens 

rs 

Montažna enodružinska hiša na Vrhniki je 

oblikovno in prostorsko odlična. Izhodišča za 

oblikovanje so bili zahtevni lokacijski pogoji, 

ki 

so arhitektom predstavljale omejitve in izzive. 

Odgovor arhitektov je v volumnu, ki se odziva 

na raznolikost okolice. 

Tlorisna zasnova je odprta in pretočna in zagotavlja 

mladi družini kakovostno bivanje v vseh 

vremenskih, klimatskih in svetlobnih razmerah. 

Bivalni del se izteka proti gozdni površini. Skozi 

velike steklene površine, ki se oklepajo zunanjega 

pokritega atrija, vstopa v notranjost narava. 

Otroški spalni del je v mansardi, soba za starše 

s 

potrebno mero zasebnosti pa je v južnem delu 

pritličja. Klet je namenjena parkiranju 

delu. 

in servisnemu 

Drzno oblikovana fasada je kombinacija temnih 

barvnih odtenkov in naravne teksture macesnovega 

lesa. 

Hiša je dokaz, da je mogoče z dobrim 

sodelovanjem arhitektov in naročnikov tudi v 

»kriznih časih« 

zagotoviti kakovosten, prostoren 

in udoben dom. 

71

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Mehkoba za betonskim ovojem 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


MEHKOBA ZA 

BETONSKIM 

72

SLOVENIJA 


ŠPANIJA 

Hiša MP tj Sesmi 

Arhitektura: Alcolea+Tarrago Arquitectos; 

Ruben Alcolea, Jorge Tarrago, sodelavci: Leire 

Zaldua, Aitor Acilu, Izashun Bilbao 

Fotografije: Iiiahi Bergera, Juan Rodriguez, 

Aitor Acilu 

97 

Lokacija: Sesma, Nauarra, Španija 

Izuedba: 2012 

Pouršina: 374, 81 m2 


As^ 

f KAJ JE DOBRA HIŠA? Jr 

Ena od sanjarij večine arhitektov je, 

da bi ustvarili hišo zase. To je idealna 

-^čjr~ 

situacija, v kateri se naročnik in arhitekt popolnoma razumeta 

in se v vsem strinjata. V tem smislu je pogoj za dobro hišo 

dober naročnik. Obenem pa bi lahko rekli, mnogi arhitekti se 

bodo strinjali, da je izvedba teh sanj ena od najbolj stresnih 

dogodivščin v profesionalnem življenju. 

Kakorkoli, ustvarjanje hiše MP je bilo navkljub nekajkratnim 

spremembam celotne zasnove, eno lepših kreativnih procesov v 

našem biroju. Naročnik je točno vedel, kaj hoče in predvsem, 

česa 

noče. Izjemno dobro smo se razumeli z mlado družino z dvema 

otrokoma. Od prve skice do izvedbe projekta je minilo 6 let in v 

tem času smo postal dobri prijatelji. 

Dom, če ga razumemo kot metafizičen prostor, v katerem nekdo 

prebiva, je podaljšek naše eksistence. Ta prostor kaže intimnost 

in najglobje skrivnosti, način bivanja, kuhanja, spanja, posebnega 

načina tuširanja itd. Ta odnos med hišo in naročnikom je v primeru 

MP še bližji, hiša kaže natančen portret naročnikov. Lepota in 

surovost betona odraža odkritost in vljudnost naročnikov, 

®95~' 

ki so 

nam zaupali brez predsodkov. Resnično verjamemo, da je zelo 

težko dobiti tako dobre naročnike, kot smo jih našli mi. Prav zato 

smo tako zaljubljeni v to hišo. 

Ruben Alcolea, Jorge Tarrago 

Hiša za mlado štiričlansko družino je zasnovana 

kot »monolitni volumen, ki zaobjame 

arhetipsko geometrijo v betonu in lesu«. 

Topli 

lesni detajli ustvarjajo močan kontrast pusti, 

sivi betonski fasadi. Les, izpostavljen na fasadi, 

se navezuje na lokalno stavbno dediščino. Les 

poudarja okna, zamaknjena iz linije fasad, vrata 

in tudi pohištveno opremo v notranjosti hiše. 

Sicer enotno betonsko fasado razgibajo odtisi 

opažnih plošč. 

Hiša je postavljena na vrh klančine, kar omogoča 

lepe poglede po okoliški krajini. 

Parcela dopušča 

prostor za vkopano garažo za dva avtomobila 

in vrt v ozadju hiše, kjer družina lahko prideluje 

zelenjavo. 

Vstop v hišo je mogoč prek trimetrske terase, 

ki je z javne ceste vidna skozi prosojno zložljivo 

steno. 

Odprt tloris dnevnih bivalnih površin zavzema 

celotno pritličje. Spalni prostori so v nadstropju, 

večnamenski prostor in shramba pa v kleti. 

73

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

PROSTA, REPROSTA! 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


ROSTA, 

REPROSTA! 

74

SLOVENIJA 


KANADA 

Hiša Limehiln Line 

Arhitektura: Studio Moffit 

Fotografije: Shai Gil, Gabriel Li 

Lokacija: Huron Co. 

Izuedba: 2011 

Ontario, Kanada 


Hiša stoji na veliki parceli na poljedelskem 

območju kanadskega Ontaria. Zemljišče je podvrženo 

spremenljivim okoljskim in vremenskim 

razmeram. Hiša je nalahno posajena v pokrajino, 

kjer lovi poglede na razsežnosti poljskih 

površin. Vedute prodirajo v hišo in skoznjo. 

Hiša je umeščena v teren glede na orientacijo in 

dane pogoje. Zasnova zadosti standardom pasivne 

hiše. Trojno zastekljene okenske površine in 

izdatno izolirane stene pripomorejo k energetski 

učinkovitosti objekta. 

Tloris hiše je pretočen in inovativen. V sredo prostora 

je postavljen servisni boks, ki ločuje bivalne 

in spalne prostore. V boksu je kuhinja, nad njim 

delovni prostor. Tako je s kar najmanjšimi posegi 

zagotovljeno vse potrebno bivalno udobje, s 

pridihom sodobnosti. Preprost, dovršen, sodoben 

bivalni prostor sredi prostranih kmetijskih 

zemljišč. 

n KAJ JE DOBRA HIŠA? 

Dobra hiša ustreza specifikam narave, naročnika, 

prostora in časa. Je večna in hkrati grajena za uživanje 

v trenutku. 

Lisa Moffit 

75

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Organska hiša 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


76

't 

SLOVENIJA 


NIZOZEMSKA 

Vila 4. 0, Gooi 

Arhitektura: Dich van Gameren; 

architecten 

Fotografije: Pedro Kok 

Mecanoo 

101 

Lokacija: Hiluersum, 

Izvedba: 2011 

Nizozemska 

Površina: 

542 m2 

Preprost bungalov iz leta 1967 na šesterokotnem 

tlorisu so arhitekti radikalno preoblikovali 

in s časom spreminjali. Čeprav je hiša z leti 

rasla, 

je postajala vedno bolj introvertirana. Izstopajoča 

krila so počasi postala srce hiše s halo 

in bivalnimi enotami. Stik z okoliško naravo se 

je v veliki meri izgubil, izvirni detajli in materiali 

pa so se ohranjali skozi vse posege. Hišo so arhitekti 

leta 2011 prenovili že četrtič. 

Izhodišče je bilo zasnovati bolj trajnostno hišo 

in ponovno vzpostaviti izgubljeno povezavo z 

naravnim okoljem. Obstoječe strukture so služile 

kot osnova prenove. Arhitekti so prenovili 

zunanje zidove in streho, stene so na novo izolirali, 

zamenjali so okenske površine in povečali 

steklene površine. 

Odstranili so stene v centralnem prerezu hiše, da 

je nastal nov bivalni prostor s pogledom na zunanjo 

krajino. Psihološka povezava med hišo in 

pokrajino je bila še poudarjena s povsem steklenim 

paviljonom, kije pritrjen k bivalnim prostorom 

hiše in poseže k potoku na robu zemljišča. 


Trajnostne zgradbe morajo biti dovolj fleksibilne, 

sledijo spremembam časa, estetike in tehnike. 

Dick van Gameren 

da 

77

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Hiša, ki je od znotraj večja kot od zunaj 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


ZDA 

Velika & majhna hiša 

Arhitektura: Anongmous Architects 

Fotografije: Anongmous Architects 

85 

Lokacija: Los Angeles, Kalifornija, ZDA 

Izuedba: 2012 

Pouršina: 

110 m2 


250 m2 

Hiša je imela na voljo pol manjšo parcelo od 

običajnih. Izhodišče je bilo vprašanje, kako na 

razmeroma majhnem prostoru postaviti hišo, ki 

ima vse, kar imajo velike. 

Tloris v veliki meri zaseda en sam odprt dvovišinski 

bivalni prostor, velik skoraj toliko kot ves 

stavbni odtis. To da ambientu pridih lahkotnosti, 

prostornosti in pretočnosti. V najmanjši hiši se 

skriva največji prostor. Primanjkljaj površine 

stavba kompenzira 

z volumnom. 

Hiša je dvignjena nad parcelo in dopušča prostoru, 

da steče skoznjo. Stoji zgolj na dveh pilonih, 

kar omogoča optimalen izkoristek naravnega 

prostora parcele. Volumen hiše se nikjer ne dotakne 

zemlje, temelji pa zavzemajo skupaj manj 

kot 20 m2. 

Forma hiše sledi gabaritom parcele. 

Nastane 

zanimiv romboiden objekt, preprost, a radikalen 

v svoji premišljenosti in sproščenosti. 

KAJ 


Mislim, da mora imeti dobra hiša svojo lastno osebnost. 

Sploh ni treba, da ta ustreza osebnosti naročnika. Mora 

pa ustrezati okolju, 

času in prostoru 

ter naravnim 

danostim. Če ima hiša močno osebnost, bodo njene 

napake spregledane, njena vrednost pa bo s časom 

naraščala. 

Seveda mora biti hiša tudi udoben dom, ki daje 

zatočišče za samoto ali druženje z 

Simon Storey 

družino in prijatelji. 

78

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Hiša kot paviljon 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


SLOVENIJA 

Vrtna hiša 

Arhitektura: Saša Uran, 

sodelavec: Matevž Preglau 

Fotografije: Matjaž Wenzel 

Lokacija: okolica Maribora, Slovenija 

Izvedba: 2012 

Površina: 

85 m2 

Izvedba kamina: Hrouat s. 

Jurij p. Splošno 

pečarstvo, Mengeš 

Konstrukcija in fasada: Ciproš 

d. o. o. 

Stavbno pohištvo: Praua Korenina d. o. o. 


4 

Nič lažjega. Sliši se preprosto, torej pričnimol 

kot vrta z dobro knjigo pod roko, pa ne nazadnje, ko 

Hišo harmonično uskladimo z okoljem, upoštevamo 

konfiguracijo terena, jo odpiramo proti lepemu ter 

zapiramo proti 'manj 

lepemu' uporabimo avtohtone 

materiale, hišo povežemo z zunanjostjo, ustvarimo 

mikro ambiente ter za vrhunec prelistamo celotni 

svetovni splet in izberemo fasadno oblogo, ki bo 

zdržala sto in še več let. Pa imamo DOM Ali pač 

zgolj hišo? 

In v čem je razlika? 

Hiša postane dom, ko se vanjo naselijo ljudje, ko jo 

začutijo in začnejo živeti z njo. 

Je zavetje družinske 

harmonije in prinaša veselje na obraze prav vsak dan. 

Doma je najlepše, ko diši po sveže pečenih piškotih, 

ko gori v kaminu in zunaj pada sneg, še lepše, ko 

otroku navežeš gugalnico na vejo cvetoče češnje, ko 

zraste domač paradižnik, ko se 'zavlečeš' v senčni 

zvečer s 

partnerjem posediš ob kozarcu dobrega vina, 

otroci pa so za čuda že vsi zaspali pred deveto zvečer. 

In v tem klobčiču se prepleta naše delo. Kako 

zadovoljiti lepšemu spolu, včasih sredi noči razmišljaš 

o njunih še nerojenih otrocih, se pregovarjaš s 'teto' 

na upravni enoti, ki ne razume, da je hiša skladna 

navkljub trem stopinjam manjšemu naklonu strešin, 

in tako s 

svojimi izkušnjami pomagaš sestavljati 

mozaik. Bega te misel, kje bo sonce vzšlo, kje zašlo, 

bo terasa prevroča ali pa preveč vetrovna. Bi na 

vrtu posadili češnjo ali pač lipo? In šele čez leta, 

ko pokukaš čez plot, ter na vrtu opaziš nasmejano 

in zadovoljno družino, veš, da si k delčku mozaika 

pripomogel tudi sam. 

pomagal si ustvariti dom! 

Saša Uran 

si Pomagal ustvariti dobro hišo, 

Nova gradnja obstoječo lopo prekrije z novo 

strukturo. Preprosta podolgovata hiša je na eni 

strani podaljšana v nadstrešek, 

pod katerim so 

spravljeni drvarnica, shramba, sanitarije, tehnika 

in vetrolov. 

Na zadnji strani hišo prerašča trta in še poudarja 

videz elegantnega vrtnega paviljona. Celovišinska 

zasteklitev na južni strani omogoča dober 

vizualni stik z okolico. Uokvirjeni pogledi se iztekajo 

v daljavo, proti hribom in travnikom, naselja 

pa pogled ne zaobjame. Osrednji element hiše, 

bakreni dimnik z zloženo kamnito oblogo, deluje 

kot močan kontrast toplim lesenim stenam. Nasprotje 

v materialnosti prostor optično poveča. 

79

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

SODOBNA MEDITERANSKA HIŠA 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


SODOBNA 

MEDITERANSKA 

HIŠA 

CIPER 

Hiša GGPZK 

Arhitektura: Gregoris G. 

Patsalosauvis, 

sodelauci: Petra Stojsavljevic, Haris Solomou, 

Branko Nikolic 

Fotografije: Christos Antoniou, Dianah Kaprou 

Lokacija: Nikozija, 

Izuedba: 2011 

Ciper 



529 m2 

Hiša za družino s tremi otroki stoji v predmestju 

Nikozije, v novi stanovanjski soseski. Izhodišče 

za oblikovanje je bilo, poleg potreb družine, 

ustvariti novo bivalno zasnovo, drugačno od 

običajnih, prevladujočih tipologij v okolici. 

Območje parcele nima posebnosti in samo po 

sebi ne ponuja jasnih prostorskih izhodišč. Arhitekt, 

kije hkrati tudi lastnik in uporabnik hiše, je 

zasnoval sodobno mediteransko hišo. Raziskoval 

je socialne, trajnostne in ekonomske parametre 

bivanja. 

Hišo je arhitekt umestil 1, 

5 m nižje od terena. 

Zasebne prostore je postavil v poglobljeno kompaktno 

škatlo, 

ki izkorišča nasutje za izolacijo, 

predvsem za hlajenje poleti, in zagotavlja večjo 

intimnost. Napol vkopana škatla je platforma 

za pravokoten kovinski okvir z visokimi stropi in 

s 

patiem, za javne in poljavne prostore, za 2 m 

dvignjene nad nivo terena. 

Ker s sodobnim arhitekturnim jezikom artikulira 

mediteransko bivanje. 

Gregoris C. Patsalosavvis 80

s 

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Več kot le še ena lesena škatla 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


VEC KOT LE SE 

ENA LE 

HISE 

AVVARDS 

i 2013 i 

NAGRADAf 

INOVATIVNX 

ODLIČNOST 

- 

m 

81

SLOVENIJA 


Hiša D avtorjev Arnauda Lacosta in Jeroma Vincona (Lode 

Architecture) 

iz Bretanje v Franciji prepričljivo in preprosto odgovarja 

na potrebe lokacije, zahteve arhitekturne kakovosti in želje 

naročnikov ter omogoča bivalni prostor tisočerimi različnimi 

s 

obrazi' 

hkrati zasnovan 

ki služi vsem morebitnim potrebamjiiše, a je 

preprosto jn jasno. Zato ji mednarodna žirijapodeljuje 

nagrado za inovativno odličnost 2013. 

82

SLOVENIJA 


t KAJ JE DOBRA HIŠA? 

Takšna, ki je hkrati znana in navdihujoča, mešanica 

občutkov 'še nikoli videl' in 'dejavu' Prostor, kjer si 

zgradiš otroške spomine in kamor se greš upokojit. 

Znotraj in zunaj sveta. 

Arnaud Lacoste 

83

SLOVENIJA 


FRANCIJA 

Hiša D 

Arhitektura: Arnaud Lacoste, 

Lode Architecture 

Fotografije: Daniel Moulinet 

Jerome Vin9on; 

Lokacija: Bretanja, Francija 

Izvedba: 2012 



10. 000 m2 

Hiša stoji na lepi lokaciji na rečnem nabrežju, 

izpostavljenem hladnemu pršu bližnje reke. 

Hiša v eno združuje nasprotne 

si značaje. Enkrat 

je lahko zgolj osnovno zavetje, streha nad 

glavo. Spet drugič je lahko uradna sprejemnica, 

pa prostor za romantična avanturista, tretjič 

prizorišče za množično zabavo. Značaj hiše se 

spreminja glede na letne čase, vremenske razmere 

in potrebe ter razpoloženje uporabnikov. 

Ob raziskovanju arhitekturne zasnove hiše najprej 

opazimo konzolno strukturo prereza. Etaža 

hiše nadkriva prazno, odprto pritlično etažo. Tu 

je bivanje organizirano v neposrednem stiku z 

naravo, okrog centralnega kuhinjskega otoka in 

stopnic. Žarki svetlobe pronicajo skozi prostore v 

nadstropju in prinašajo sonce v pritlični, zemeljski 

prostor. Notranjost je oblečena v les; ta še 

okrepi prijeten naraven ambient. 

V zgornjem nadstropju je prostor zasnovan 

drugače. Odprt, pretočen tloris tukaj zamenja 

strukturiran program, porazdeljen po posameznih 

sobah. Tudi v tej razporeditvi ostaja opazna 

močna povezanost 

z naravo. Iz vseh prostorov je 

mogoč neposreden prehod v zunanji del. 

Različni fasadi odsevata dvojnost pritličnega in 

nadstropnega volumna. Vsaka s svojo govorico 

izražata željo po kamuflaži. V pritličju steklo odseva 

drevesa, veje in raznobarvne liste, nadstropje, 

ograjeno z neobdelanimi, robustnimi paneli 

različnih širin, pa nadaljuje povezavo z okoliškim 

gozdom. 

Takšnih hiš si želimo še več. 

84

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Arhitektura kot avantura 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


KAJ 


Odgovor je odvisen od človeka. 

Ko ustvarjava dom za naročnike, se želiva čim bolj 

približati njihovim fizičnim in čustvenim potrebam. 

Želiva še nadgraditi njihove sanje. 

Za naju dobra hiša omogoča tako mir kot stimulacijo. 

Odprta je k zunanjosti, prepušča čim več svetlobe skozi 

ves dan in obenem ponuja varno zavetje. Povezana je 

s svojim okoljem in izkorišča naravne danosti. Skrbno 

umešča zasebne in družabne prostore. Je prostor, poln 

življenja. 

Peter Stamberg in Paul Aferiat 

85

SLOVENIJA 


ZDA 

Paviljon na otoku Shelter Island 

Arhitektura: Stamberg Aferiat Architecture; 

Peter Stamberg, Paul Aferiat, Keith Tsang, 

Joshua Homer, Rijan Harueg, Josh Lekuja, Anna 

Portoghese, Michael Bardin, Adam Greene, 

Jasmit Rangr 

Fotografije: Paul Warchol 

115 

Lokacija: Shelter Island, Neuj York, ZDA 

Leto izuedbe: 2010 


Površina parcele: 1300 m2 

Arhitekta Stamberg in Aferiat pravita, da je hiša 

povzetek stvari, ki ju navdihujejo v arhitekturi, 

umetnosti in znanosti. Resnično, počitniški paviljon 

na Shelter Islandu v New Yorku je videti 

kot zbirka citatov sodobne arhitekture. Jasne so 

reminiscence na Miesov barcelonski paviljon iz 

leta 1929, pa na kubizem, fovizem. 

impresionizem, 

Arhitekta sama omenjata tudi Nevvtonovo 

teorijo barv (belina je rezultat vseh drugih živih 

barv). Projekt sta zasnovala za lastno uporabo. 

Prav zato sta si v eksperimentiranju z vzorčenjem 

citatov lahko dovolila iti še dlje. Edina 

omejitev so bila finančna sredstva. 

Arhitekta sta projekt zastavila kot prelomnico v 

svojem delu. Želita si ustvarjalnih »avantur«, v 

realnosti pa mora njuno delo ustrezati naročnikom, 

ki niso vedno dovolj pripravljeni 

novosti. 

na inovativne 

Arhitekta upata, da bo projekt 

Shelter Island 

prihodnjim naročnikom pokazal, kaj lahko 

pričakujejo, 

in jima bodo odslej pri projektiranju 

pustili čim bolj proste roke. Pričakujeta še več 

arhitekturnih avantur. 

86

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Avtor: 


Nina Štrovs 

Rubrika/Oddaja: UVODNIK Žanr: 

Uvodnik 


Gesla: 



Stanovanjske hiše nastajajo v takšni ali drugačni 

obliki že vsaj toliko časa, kot obstaja civilizacija. 

Bivanjska arhitektura je odraz načina bivanja, 

družbenih konvencij in prioritet ter odsev ekonomskega, 

vitalnega stanja okolja. Stavbe 

pripovedujejo 

zgodbe o sestavi in hierarhiji družbe. 

Prek tlorisnih in organizacijskih razporeditev 

odsevajo bivanje v osnovni družinski celici, prek 

tehnologije gradnje, izvedbe detajlov in uporabljenih 

materialov pa kažejo na ekonomsko razvitost, 

blagostanje ali propadanje družbe. Prav 

stanovanjska arhitektura je relevantno merilo 

družbenih razmer, saj kaže na kakovost bivanja 

večine običajnih ljudi, ne samo izstopajočih primerkov 

(ali najbolje situiranih). 

Tovrstni izbor predstavljamo že peto leto. 

Gre za 

prekratko obdobje, da bi v njem zaznali odtis krize 

(racionalizacija tlorisa, reorganizacija tlorisa, 

ki kaže na spremembo položaja moških in žensk 

v družini, večja energetska učinkovitostvse to 

so posledica razvoja, ne krize). 

Po drugi strani pa 

lahko jasno odčitamo značilnosti sodobne stanovanjske 

arhitekture. 

Ugotavljamo, da so dobre hiše povsod po svetu 

v bistvu enake. Ko smo arhitekte z vsega sveta 

spraševali, kaj pomeni »dobra hiša«, smo dobili 

skorajda identične odgovore -to je najprej 

zatočišče, 

ki daje udobje in varnost, potem pa tudi 

prostor, kjer se počutiš sproščeno, kjer si umirjen, 

srečen, spoštovan in v katerem lahko ustvarjaš. 

Lahko se navežemo na hierarhijo potreb, ki 

jo je 

leta 1945 predlagal psiholog Abraham Maslovv 

-hiša mora zadostiti potrebam po fiziološkem 

udobju, po varnosti, po pripadanju in ljubezni, 

po ugledu, spoštovanju in na koncu še potrebi 

po samoaktualizaciji, od spodaj navzgor. 

Hiša mora torej poleg osnovnega toplega in 

varnega zatočišča zagotavljati tudi možnost za 

kakovostne medsebojne odnose, spoštovanje in 

ustvarjanje. 

staranje. 

Predvsem pa na dodano vrednost 

prostora vplivajo uporabniki, ki v hiši bivajo. 

Družina, 

v vseh sodobnih interpretacijah, ustvarja 

ambient v vsaj tolikšni meri kot arhitektura. Kar 

spomnite se na Sartrovo eksistencialistično dramo 

Za zaprtimi vrati, ki boleče nazorno kaže na 

odgovornost človeka za svojo bivanjsko usodo, ki 

si jo kroji skozi odnose do drugih 

s 

ljudi, katerimi 

si deli življenjski prostor. Naročnik torej dobro 

hišo pripusti najprej prek odnosa z arhitektom, 

nato pa prek odnosa z ostalimi prebivalci hiše. 

Slovenci imamo radi ankete in radi prisluhnemo 

rezultatom tujih analiz naših razmer. V trenutku, 

ko pišem uvodnik, je zelo odmevna analiza 

družbe Emst &Young, ki Slovenijo uvršča na prvo 

mesto na svetu po korupciji. Najbolj je s korupcijo 

zamazano gradbeništvo. Obenem je jasno, 

daje prostorska zakonodaja pri nas alarmantno 

neurejena. 

Razmah črnih gradenj, podkupljivi 

birokrati 

(in drugi), nelogično in nesmiselno dolgi 

upravni postopki, ki arhitektom otežujejo delo 

(postopek za pridobitev gradbenega dovoljenja 

traja po izkušnjah mojih kolegov tudi do dve 

leti - kako naj arhitekt nestrpnemu naročniku 

razloži, da na hitrost ne more vplivati), skrbijo za 

to, da slovenska bivalna arhitektura ni v dobrem 

stanju. 

Zato so posamezne odlične rešitve realizacij stanovanjskih 

hiš pri nas še toliko bolj pomembne. 

In zato je še večjega pomena tudi organiziranje 

preglednih publikacij in razstav, kakršna je »Hiše 

sveta«, 

ki Slovenijo umeščajo na svetovni zemljevid 

-in v takih primerjavah se Slovenija nikakor 

ne izkaže za skromno. 

Zato zaključimo optimistično - na Slovenskem 

vsako leto kot plod sodelovanja dobrega 

naročnika 

in arhitekta nastane nekaj izjemno 

kakovostnih 

hiš. Včasih se zgodi, da se vse izteče tako, 

kot je treba. Takrat so Slovenci spet prvi -tokrat 

na pravem, 

želenem, zmagovitem koncu. 

Tukaj pride na vrsto presežna vrednost arhitekture, 

ki jo hiši da dober arhitekt. Način, kako arhitekt 

usmerja svetlobo skozi prostor, nadzoruje 

glasne, odprte in intimne, tihe prostore, pretočnost 

ambienta, vpliv prostorov na gibanje uporabnikov 

skozi dan, skozi letne čase, odraščanje, 

Uil 

Nina Štrovs 

urednica in kustosinja 

nina@zavodbig. si 87

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

HIŠA KOT POKRAJINA 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


HISA KOT POKRAJINA 

88

SLOVENIJA 


GRČIJA 

Bivališče v Sikaminu 

Arhitektura: Tilemachos Andrianopoulos, 

Kostas Mauros, sodelauec: Thanos Bampanelos; 

Tense Architecture Nettuork 

Fotografije: Filippo Poli/ujiuuj. fiUppopoU. com 

53 

Lokacija: Sikamino, Atika, Grčija 

Izuedba: 2012 



Podolgovato, ravno, suho področje, poraslo s 

starimi oljkami. Arhitekti so v težnji po hiši, ki 

bi bila skladna s pokrajino, zgradbo popolnoma 

integrirali v teren. Hiša postane 6o metrov dolga 

streha terena. Od daleč je videti, kot da bi se od 

bližnjega gorovja Euboea odlomil del skalovja in 

se pred tisočletji odkotalil na parcelo. Hiša postane 

pokrajina lahko se sprehodiš čeznjo. »Rojena 

je iz prsti in v njo se povrne«, poraščena je s 

tipičnim okoliškim rastlinjem: sivko, timijanom, 

origanom. Skulpturalna prezenca hiše je izpostavljena 

z enim samim, poudarjenim pilonom, 

potegnjenim iz naravne krajinske linije. 


Hiša je prostor intimnosti. Zunanje meje hiše varujejo 

pred vremenskimi pojavi, arhitektura pomeni snov, ki 

nasprotuje naravi tehnika se zoperstavi naravnim 

silam. 

Beseda »intimnost« izhaja iz grške besede »oikos«, ki 

pomeni 

»hiša«. 

Naša primarna potreba po intimnosti in 

zahteva po varnosti naj bi se v hiši uravnotežili s tistim, 

pred čimer se hočemo zaščititi: kozmosom. 

Predefinirana, prevelika, prematerializirana hiša 

postaja pravilo Dobra hiša pa ostaja nedorečena, 

odprta. 

Tilemachos Andrianopoulos 

89

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Hiša med opečnatimi zidovi 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


90

SLOVENIJA 


BELGIJA 

Rabbit Hole 

Arhitektura: Lens°Ass Architects; Bart Lens, 

sodelauca: Andri Haflidason, Georg Schmidthals 

Fotografije: Philippe uan Geloouen, Andri 

Haflidason, Bieke Claessens 

41 

Lokacija: Gaasbeek, Belgija 

Izuedba: 2010, razširitev še u delu 

Pouršina: 

472 m2 

Nekdanjo kmetijo v položni travnati pokrajini 

nizozemskega podeželja so arhitekti drzno in 

tankočutno prenovili v družinsko hišo s prostorom 

za veterinarsko kliniko. Posamezne enote, 

bivalno, delovno in vrt, so arhitekti uredili in 

povezali z opečnatim zidom. Pot, obdana z zidom, 

je dobila ljubkovalno ime »zajčja luknja«. 

Tako so jo poimenovali domačini, ki so spremljali 

gradnjo. Opečnati portal vodi v notranje 

dvorišče, prav tako pokrito z opeko. Gledano z 

višjih okoliških območij je opečnati konglomerat 

dobro viden. Nastala je prepoznavna orientacijska 

entiteta v prostoru. 

Prostor za obzidjem je poln presenečenj. Arhitektura 

lepo dopolnjuje in uokvirja okoliško naravno 

krajino. Arhitektura se tako zliva z okolico, da 

pušča vtis, da je del krajine že 

od nekdaj. 


Dober dom je kombinacija konteksta, v katerem 

uporabnik dobi navdih za življenje, in interakcije 

arhitekture z okoljem dobra hiša je več kot zgolj 

»paspartu«. Če sta za stavbo značilna inovativen 

sodoben način za vključitev tradicije in uporaba 

lokalnih materialov, potem stavba ni samo umeščena 

v kontekst, ampak postane kontekst. To je po mojem 

mnenju častni cilj arhitekta. 

Bart Lens 

91

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Kdaj je hiša končana? 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


^3 

o 

i 

rrn[| 

=Tfll 

11 

■•trafrii 

ikm h 

cmmmt 

~SmSSS 

"JU?M* 

92

SLOVENIJA 


BELGIJA 

ROTELLENBERG 

Arhitektura: Jan De Vijlder, Inge Vinch, 

Jo Taillieu, Sebastian Skousted, Oliuier 

Goethals; Architecten De VTjlder Vinck Taillieu 

Fotografije: Filip Dujardin 

29 

Lokacija: Belgija 

Izvedba: 2011 



1460 m2 

To je hiša, ki pripoveduje. 

Pripoveduje o štrlečem oknu in oblaku. 

Pripoveduje o pomenljivi prazni steni, ki čaka, 

da okoli nje nastane hiša. O opeki in strešnikih v 

obliki diamantov. 

Ali hiša, ki 

sanja. 

Sanja o čudoviti rumeni. 

Sanja o čvrsti hiši. O teži in praznini. 

Sanja o Pietu in Elleni. 

Piet in Ellena sta kupila hišo. Pravo hišo. Že štiri 

leta čisto sama delata v njej. Njo. Počasi. Hišo, ki 

je nekoč že bila končana. Pogovarjata se z njo. 

Upoštevata njene kaprice. Presenečata jo. 

Zrcalno okno. 

Ploščice. Za njimi tisto, česar se ne da videti. 

Hiša v hiši. 

Piet in Ellena jo bosta dokončala po svoje. Ponovno. 

Spet in spet. 

93

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Nova hiša v zapuščeni ribiški vasi 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


94

SLOVENIJA 


LATVIJA 

Počitniška hiša Lapinas, Kaltene 

Arhitektura: Brigita Bula 

Fotografije: Maris Lapins 

Lokacija: Kaltene, Rojas pagasts, Latuija 

Izuedba: 2011 



1700 m2 

Okrog Baltskega morja leži veliko starih ribiških 

vasi. Večina je zapuščenih, s 

propadajočimi hišami, 

ki večino leta samevajo. Nekaj hiš je spremenjenih 

v počitniška bivališča, z zelo reduciranimi 

elementi sodobnega bivalnega udobja. 

Obalni pas varujejo strogi, restriktivni zakoni, ki 

omejujejo gradnjo novih hiš, še posebej sodobnejše 

zasnove in gabaritov. 

Počitniška hiša v vasi Kaltene, 100 km oddaljeni 

od Rige, je družinska počitniška hiša. Gre za 

prenovo stare kamnite ribiške zgradbe. 

Ta je 

ohranjena v notranjosti nove, sodobne zasnove, 

z odprtim bivalnim prostorom s kuhinjo in jedilnico. 

Ostanki stare, 

propadajoče 

lesene koče so 

se umaknili novemu podaljšku zgradbe s tremi 

spalnicami in dvema kopalnicama z razgledom 

na morje. 

Hiša je umeščena v čudovito naravno biserno 

okolje 

srebrno morje, 

ovalni kamni, mivka, ptiči 

Tako kot tradicionalne ribiške hiše je tudi nova 

stavba neločljivo povezana z geniusom loci in 

materialnostjo lokacije. Nova stavba je zgrajena 

iz lokalne opeke in lokalnega lesa. Staro leseno 

kočo, ki 

sojo podrli zaradi nove gradnje, 

za izdelavo pohištvenih elementov. 

so izkoristili 

Kjer je bilo treba, so monolitni betonski in fibrolitni 

zidovi izolirani z naravno volno ali samo 

premazani 

z naravnimi premazi. 

Hiša je v glavnem 

izdelana ročno, s 

sodelovanjem lokalnih 

mojstrov. 

95

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Mimesis 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


96

SLOVENIJA 


NEMČIJA 

Hiša v Weinbergu 

Arhitektura: UNStudio; Ben uan Berkel, 

Caroline Bos, Astrid Piber, Rene Wgsk, 

Kirsten HollmannSchroter, Cgnthia Markhoff, 

Christian Bergmann, Jan Schellhoff, Iris 

Pastor, Rodrigo Canizares, Albert Gnodde, 

Beatriz Zorzo Talavera, Shang Barath, Esteue 

Umbert Morits, Hannes Pfau 

Fotografije: Ituan Baan 

87 

Lokacija: Stuttgart, 

Izuedba: 2011 

Nemčija 



Lokacija hiše v VVeinbergu na eni strani ponuja 

razkošne poglede po starodavnih terasastih 

nasadih trte, na drugi strani pa vedute na dinamično 

urbano krajino. Volumen in poteza strehe 

sledita in neposredno odgovarjata padajoči 

krajini hiše s terasami in spuščajočimi se slopi. 

Organizacijo notranjih prostorov vodi ena sama, 

močna in jasna poteza: centralno krožno stopnišče 

(»the twist«). Stopnišče ustvarja in vodi 

glavne pretočne poti skozi hišo. 

Razporeditev programov sledi poti sonca in 

svetlobe skozi hišo. Na premišljenih mestih programskih 

zasukov se v hišo razprostirajo zunanji 

pogledi. Vedute so razporejene premišljeno 

tako, da postanejo integralni del notranjosti. 

Dvovišinski prostor jedilnice se odpira razgledom 

proti severozahodu in uokvirja pogled 

griče, ki postanejo zunanja kulisa hiše. 

na vinorodne 

Vsak prostor hiše ima specifično atmosfero. 

Svetloba prek štirih zastekljenih vogalov prodira 

globoko v hišo. Izbrani - materiali notranjosti - 

svetli, lahki, odbojni še dopolnjujejo pripoved o 

svetlobi, glavno misel arhitekture te hiše. 

97

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Novo življenje v nekdanjem hlevu 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 



Hiša, 

ki jo naroči pravi naročnik. 

Hiša, ki nastane v dialogih z uporabniki, z omejitvami, 

z 

okoljem. 

Hiša, ki izziva in pripoveduje. 

Hiša, v kateri lahko dežuje. 

Hiša, ki izpolni najbolj prvinske potrebe ljudi. 

Atelier Data 

98

SLOVENIJA 


PORTUGALSKA 

Quinta da Leziria 

Arhitektura: Atelier Data 

Umetnik: Joao Mouro 

Fotografije: Richard John Segmour 

93 

Lokacija: Alcacer do Sal, Portugalska 

Izuedba: 2012 

Površina: 

210 m2 

Hiša stoji v portugalski pokrajini Alentejo, ki 

slovi po svoji rodovitnosti in pridelavi soli. 

Dolina reke Sado je zato ena bogatejših portugalskih 

regij. Še danes je kmetijstvo glavna 

dejavnost tega področja. 

Izbrana hiša stoji na veliki posesti v osrčju območja. 

Na zemljišču stojita dve hiši glavna stavba 

in nekdanji konjski hlev, ki so ga arhitekti Atelier 

Data preuredili v sodobno, pretočno in svetlo 

bivalno enoto. 

Ob projektiranju so arhitekti razmislili o generičnih 

lastnostih udobnega ambienta. Obenem so 

ob nalogi preizkusili način, kako ponovno oživiti 

zapuščena ruralna območja in omogočiti optimalno 

kakovost bivanja v revitaliziranih starih 

objektih. 

Ob prenovi so se arhitekti držali naslednjih 

izhodišč: 

obdržali so prvotno leseno konstrukcijo 

strehe in centralnega hodnika. Nekdanje konjske 

bokse so preoblikovali vfleksibilne funkcionalne 

enote. Obudili so tradicionalne gradbene tehnike 

in tradicionalne materiale ter jih združili s 

sodobno logiko in zahtevami sodobnega 

domovanja. 

Program je razporejen v petih prostorih; 

štirje lahko služijo kot spalnice, večji pa je bivalni 

prostor. 

Sodoben ambient dopolnjuje izbira materialov. 

Tla so iz povoščenega betona, v servisnih prostorih 

pa so obložena z ročno izdelanimi keramičnimi 

ploščicami z barvitimi poslikavami. Stene so 

zaključene z betonskim ometom. Umetnik Joao 

Mouro je ustvaril stenske poslikave z recikliranimi 

materiali iz obstoječe stavbe. 

99

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Koča brez kiča 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


KOČA 

BREZ KIČA 

m 

WBtm 

fi£i II 

S Si 

100

SLOVENIJA 


KANADA 

Koča ob jezeru Clear Lake 

Arhitektura: MacLennan Jaunkalns Miller 

Architects (MJMA) 

Fotografije: Ben Rahn - A Frame Photograpkg 

67 

Lokacija: Toujnship of Sequin, Ontario, Kanada 

Izuedba: 2012 

Pouršina: 

215 m2 

Arhitekti opisujejo izhodiščno naročilo za hišo 

kot preprosto bivališče za petčlansko družino, 

ki naj bo sodobno in odprto, obenem pa naj 

ohranja arhetipski ambient koče sredi gozda. 

Naročniki so želeli hišo, ki naj bi bila dovolj 

prostorna, da bi lahko v njej sprejemali goste, 

vseeno pa naj v svoji velikosti ali formalizmu ne 

bi bila bahava. 

Arhitekti so našli ravno pravšnji odgovor v elegantni, 

jasni zasnovi zunaj črne in kompaktne, 

znotraj svetle, tlorisno in vertikalno razgibane 

hiše. Tako notranji kot zunanji bivalni program 

sta nadkrita z enotno streho, ki 

deluje igrivo, kot 

simetrična štirikapnica, ki jo nariše otrok, čeprav 

je razgibana in zarotirana v volumnu. 

Hiša spretno lovi sekvence pogledov v naravo. 

Sestavljajo jo trije glavni volumni: bivalni del, 

spalni del in glavna suita, nanizani tako, da omogočajo 

zasebnost, udobje in premišljene vedute. 


Dobra hiša doseže ravnotežje med odprtostjo in 

zaprtostjo. Ponuja bogate skupne prostore z zunanjo 

povezavo 

s svetlobo, naravo in okolico. Pomeni varen 

zasebni prostor, ki omogoča udobje in individualnost. 

Ted VVatson, MJMA 

101

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Češki raj 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


102

SLOVENIJA 


ČEŠKA 

Hiša na območju Českij raj 

Arhitektura: Jan Stempel, Jan Tesar; Stempel & 

Tesar Architects, urunu. stenipel. cz 

Fotografije: 

FOTES 

45 

Lokacija: Češka, območje "Českij raj" 

Izuedba: 2012 



Arhitekti izkušnjo s projektiranjem in vodenjem 

izvedbe te hiše opisujejo kot »odlično, od začetka 

do konca«. 

To je v tem poklicu redka sreča. 

Lepa lokacija z razgledom na gore in gozdove 

ter s strogimi gradbenimi omejitvami v zaščitenem 

naravnem parku. 

Predpisi so močno določali oblikovanje hiše. 

(Glavna okna morajo biti pravokotna, daljša po 

vertikali, razdeljena na manjša steklena polja, 

število oken 2-4 itd. Podobno strogo so predpisani 

ostali elementi hiše. 

^t" 

u w mi 

Projekt črpa iz lokalnih zgodovinskih karakteristik. 

Polovica hiše je zgrajena iz kamna, polovica 

je lesena. Ta dvojnost izvira iz prvotne delitve na 

bivalni del in hlev za drobnico. 

Volumen hiše je zelo preprost tudi v programski 

in funkcionalni shemi. Zato je nastala hiša čistih 

oblik, brez dodatnih arhitekturnih elementov. 

n KAJ 


Dobre hiše kažejo odgovornost arhitektov do 

naročnikov, okolja, naslednjih generacij. 

Izpolnjuje potrebe naročnikov, nudi udobje in zavetje. Je 

unikatna, a preprosta. Dobro hišo omogočata zaupljiv, 

izobražen, odprt naročnik in odgovoren arhitekt. 

Jan Stempel, 

Jan Tesar 

103

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Leseni kristal 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


104

SLOVENIJA 


ŠVICA 

Holzkristall 

Arhitektura: Hurst Song Architekten 

Fotografije: Sue Barr 

69 

Lokacija: Lumbrein, Švica 

Izuedba: 2010 


Površina parcele: 

929 m2 

a 

Hiša je umeščena na obrobje majhnega kmetijskega 

zaselka Lumbrein, v padajočo poljsko 

pokrajino. Pod parcelo se vije nova cesta, ki v 

serpentini pod hišo omogoča dovolj prostora 

za garažo, dostopno z nivoja ceste. V skladu z 

okoliškimi stavbami je sleme hiše postavljeno 

pravokotno na klančino. Hiša je rahlo zarotirana, 

da ulovi fantastične razglede na pobočja 

alpskih vršacev. Nastala kristalna geometrija 

tvori dinamična razmerja s krajino; oblika je poudarjena 

s skritimi žlebovi. Nič ne kvari forme, 

ki jo narekujejo pogoji okolja. 

n ZAKAJ JE TA HIŠA 

TAKO POSEBNA? 

Skozi razvoj glavne ideje tega 

projekta so se izkazale specifične 

arhitekturne kvalitete, ki jih lahko 

občutimo na različnih ravneh: 

vizualni, racionalni, čustveni. Ker 

naš čustveni svet oblikujejo spomini, 

smo novo oblikovali po predhodni 

raziskavi in razumevanju starega. 

Hurst Song Architekten 

Fasada je obložena z navpičnimi 

lesenimi paneli, 

prebarvanimi 

z zaščitno črno barvo. Črna fasada 

se dodatno povezuje s staro leseno okoliško 

arhitekturo. 

odtenek kot fasada. 

Tudi streha bo kmalu dobila podoben 

Interierje izdelan iz betona in lesa jelke. Površine 

prehajajo od kleti do strehe prek težkih do lahkih 

materialov. V bivalnem prostoru se betonski pod 

sklada z betonskimi stenami, v spalnicah pa so 

vse površine lesene in tople. 

105

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Avtor: 

ŽENSKE V ARHITEKTURI 

Nina Štrovs 


VEST 


Gesla: 


ŽENSKE 

V ARHITEKTURI 

Predstavljamo 

arhitektke, aktivne v 

praksi. 

Raziskujemo, 

zakaj se kljub 

uravnoteženemu 

številu študentk 

in študentov 

arhitekture 

v dejanskem 

ustvarjanju 

realizira samo 20 

odstotkov žensk, 

diplomantk fakultete. 

Predstavljamo 

nekaj 

i ko nični h 

arhitekturnih del 

ženskih arhitektk 

in se sprašujemo, 

ali je moč glede 

na ustvarjeno 

arhitekturo ugotoviti 

avtorjev spol. 

Urednica: 

Nina Štrovs 

nina@zavodbig. si 

ekipa Zavoda Big 

106

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Resasta hiša 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


107

SLOVENIJA 


JAPONSKA 

Hiša v Muku 

Arhitektura: Shintaro Fujiujara, Yoshio Muro; 

Fujiujarramuro Architects 

Fotografije: Toshiijuki Yano 

Lokacija: Muko, Kjoto, Japonska 

Izuedba: 2012 


Pozidanost parcele: 56, 36 m2 

Pouršina parcele: 295, 67 m2 

V notranjosti te skulpturirane hiše se skriva en 

sam dvovišinski prostor, ki ga v prerezu razgiba 

mezanin. Premiki sonca oblikujejo notranji ambient 

skozi vse leto. Svetloba, ki pronica v hišo 

skozi vzhodne vzdolžne fasadne panele, prodre 

globoko v notranji prostor hiše. Neposredni 

sončni žarki z juga oblikujejo rebrast vzorec 

svetlobe in sence. Zahodna svetloba se odbija 

od sten in ustvarja dodatne svetlobne učinke. 

Pritličje je skoraj v celoti namenjeno bivalnemu 

prostoru s kuhinjo in jedilnico. Spalni del je v 

zadnjem delu pritličja, zakonska postelja prostor 

popolnoma zapolni. Spalnico je moč povsem 

odpreti in povezati 

z bivalnim prostorom. Po 

krožnih stopnicah je bivalni prostor povezan z 

mezaninom, kjer je otroška soba z razgledom na 

spodnji prostor. Iz te sobe se stopnice dvignejo 

do toaletnih prostorov, 

ki se iztekajo na odprto 

strešno teraso. 

108

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Svetli prostor v črnem 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


109

SLOVENIJA 


H; 

!!jjHjSSj|jr 

fj|fII:::^:5:5||jy||||ll|||!|l||II||g 

PORTUGALSKA 

Hiša C/Z 

Arhitektura: SAMIarquitectos; Ines Vieira da 

Silva, Miguel Vieira; sodelauci: Joao do Vale 

Martins, Ines Martins, Daniel Mentech 

Fotografije: FG + SG architectural photographij 

31 

Lokacija: Azori, Portugalska 

Izuedba: 2011 

Pouršina: 241, 43 m2 + 66, 69 m2 terase 


Pouršina parcele: 14. 031, 00 m2 

Ta hiša odpira raznolike poglede na pobočja 

okoliške naravne krajine. Izhodišče za oblikovanje 

hiše je bila zasnova posameznih volumnov, 

ki sledijo tradicionalni arhitekturi tega 

območja. 

Osrednji del, 

unija štirih ločenih volumnov, je 

bil oblikovan kot bivalno območje, stene se nadaljujejo 

iz potez zunanjih fasad. Samo steklene 

površine ločujejo zunanje in notranje površine 

tega domovanja. 

Glede na moč vetra ali želeno sekvenco pogledov 

se hiša lahko odpira proti različnim smerem 

neba. Povezava z zunanjostjo je izrazito močna. 

Težko je reči, kje je meja med zunanjostjo 

ambienta. 

in notranjostjo 

Monolitni volumen v temno obarvanem lesu se 

z 

odprtjem steklenih površin, ki prebadajo hišo, 

spremeni v štiridelno zasnovo. Hiša je grajena 

montažno, iz prefabriciranih elementov, kar 

jo uvršča med energetsko izjemno učinkovite 

gradnje. 

110

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Hiša, sestavljena v treh dneh 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


HISA, 

9 M 

ŠPANIJA 

Montažna hiša 

Arhitektura: C. Casajuana, 

B. Casares, 

M. Gonzalez; Mtjcc Oficina de Arquitectura 

Fotografije: Fernando Guerra/FG+SG 

71 

Lokacija: Coruiia, 

Izuedba: 2012 

Španija 



Hiša v Galiciji, na območju Cedeire, je odličen 

primer montažne hiše. Celoten postopek gradnje 

je trajal tri mesece, na lokaciji pa so bili posamezni 

elementi hiše sestavljeni v treh dneh. 

Hiša je odgovor na specifične zahteve naročnikov, 

lokacije in omejitev modularne montažne 

gradnje. 

Zemljišče hiše leži na strmem terenu; obkroženo 

n KAJ 


Dobra hiša je zatočišče, v katerem vsakdo lahko 

reče, da se dobro počuti, pa čeprav ne ve čisto točno, 

čemu. Prostor, ki je udoben, lep in uporaben za 

številne različne dejavnosti. Preprost, nedefiniran 

prostor, čeprav se obenem zdi izdelan po meri. Dobro 

hišo oblikujejo sproščeni, a jasno začrtani odnosi 

z 

okoljem, 

v katererega je umeščena. Takšna hiša 

dopušča enostaven prehod v in izven, je fleksibilna, 

enostavna za uporabo in če je potrebno, se je da 

nalahno odstraniti. 

Mycc Oficina de Arquitectura 

je z gozdovi in ima panoramski pogled na prostrano 

morje. Na območju stojijo tradicionalne 

kmetije, slikovite domačije z opečnatimi 

dvokapnicami. 

Lokalne regulative dopuščajo samo 

gradnjo, po gabaritu in slogu enako prevladujoči. 

Arhitekti so zasnovali sodoben odgovor na tradicionalna 

izhodišča. Oblikovali so arhetipsko hišo, 

po formi podobno tradicionalni gradnji, po izrazu 

pa sodobno, odprto in svetlo. Generični volumen 

je ovit v dve vrsti materialov, ki hišo poenotijo s 

krajino. Streho in stranski fasadi prekrivajo plošče 

iz mešanice cementa in lesnih opilkov (viroc), 

ki s sivo barvo dopolnjujejo krajino, poraslo z 

evkaliptusi. Dve glavni fasadi sta kriti s prefabriciranim 

kortenom, poslikanim s stilizirano silhueto 

dreves. Korten so izbrali, ker je značilen za 

okoliške ribiške vasi. Uporabljali so ga predvsem 

za gradnjo ribiških ladij. 

Notranji prostori počitniške hiše so pretočni in 

orientirani proti impozantnim vedutam v okolici. 111

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

V objemu zelenja 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


_L:< 1 

1 LaJ 

1 -URja 

Pij 

hm 

i 

112

SLOVENIJA 


VIETNAM 

Zelena zloženka 

Arhitektura: Vo Trong Nghia, Daisuke Sanuki, 

Shunri Nishizatua; Vo Trong Nghia Co„ Itd. 

Fotografije: Hiroijuki Oki 

39 

Lokacija: Hošiminh, Vietnam 

Izvedba: 2011 

Pouršina: 

215 m2 

Hošiminh je kaotično mesto z najvišjo gostoto 

prebivalstva na svetu. Meščani si svoje male 

domove krasijo z lončnicami. Pred vsako hišo 

v strnjenih uličnih nizih se bohotijo keramični 

lonci z rastlinjem. Zelenje kipi z balkonov, dvorišč 

in uličnih vhodov. 

Hiša za tridesetletni par je nastala na tipični mestni 

lokaciji. Parcela je široka 4 m in dolga 30 m. 

Prednja in zadnja fasada sta narejeni iz posameznih 

plasti vzdolžnih betonskih cvetličnih korit, 

vpetih v obe stranski fasadi. Razdalja med koriti 

je odvisna od višine zasajenih rastlin od 25 do 

40 cm. Za zalivanje skrbi avtomatski sistem, ki 

nadzoruje pipe, vgrajene v betonska korita. 

Ozelenjena fasada in strešni vrt ščitita hišo pred 

neposrednimi sončnimi žarki, mestnim hrupom 

in onesnaženjem. Naravni prezračevalni sistem 

omogoča znaten prihranek energije. Zasnova se 

zgleduje po tradicionalni vietnamski arhitekturi. 

m 

w KAJ JE DOBRA HIŠA? 

V dobri hiši se dobro počutijo različne generacije. Je 

odgovor na lokacijske in okoljske zahteve. 

Dao Huong Ly Vo Trong Nghia, Daisuke Sanuki, 

Shunri Nishizavva 

113

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Abstrakcija hiše 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


m 

IEI 

|r. 

114 

KAJ 


Tista, ki ponuja odprtost k naravi, 

svetlobi, pogledom in omogoča 

čudenje. 

Austin Kelly, XTEN Architecture

SLOVENIJA 


ZDA 

Hiša Naha 

Arhitektura: XTEN Architecture; Austin 

Kell\j, Monika Haefelfinger, sodelavci: Scott 

Utterstrom, Jae Rodriguez, Qichen Cao, Karin 

Nelson, Joseph Tran, Karin Von Wgl 

Fotografije: 

Steue King 

119 

Lokacija: Los Angeles, Kalifornija, ZDA 

Izuedba: 2011 

Pouršina: 

175 m2 + terase 88 m2 


622 m2 

n 

I 

Ur*" 

_lL 

1 

f/ 

sgg 

Nakahouse je abstraktna predelava hiše iz šestdesetih 

let prejšnjega stoletja. Stoji na področju 

Hollywood Hills, malo pod slavnim napisom 

»Hollywood«. 

V vse smeri se odpirajo impresivni 

pogledi na naravno krajino. Na vzhodu se v 

daljavi vidi znani observatorij. 

Prej obstoječa hiša je bila oblikovana kot serija 

povezanih terasnih prostorov na padajoči parceli. 

Zaradi geotehniških in finančnih omejitev so arhitekti 

obstoječi gabarit in temelje ohranili tudi v 

novi arhitekturi, interier so zasnovali popolnoma 

na novo, eksterier so odprli proti pogledom na 

hribe in lepoti naravnega okolja. Dodali so prostorno 

teraso, ki povezuje kuhinjo in jedilnico 

z ostalim bivalnim prostorom in s kovinskim 

stopniščem, ki pelje na sončno strešno teraso. 

Tudi spalnice so dobile terase. Tako se notranji 

prostori prek steklenih drsnih panelov razširijo v 

zunanjost. 

Oblikovna značilnost hiše je močan, 

radikalen 

kontrast med črno zunanjostjo in svetlečo se 

belo notranjostjo. Hiša od zunaj deluje kot nepravilen 

objekt v pokrajini, v belini notranjosti 

pa prostori nevidno prehajajo drug v drugega in 

se zlivajo v enotno, abstraktno površino. Iz nadzorovane 

bele notranjosti se odpirajo pogledi na 

razgibano naravno pokrajino. 

115

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Origami hiša 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


RUSIJA 

Origami hiša 

Arhitektura: Peter Kostelou 

Fotografije: Zinon Razutdinou 

Lokacija: Zenkino, Moskovska regija, Rusija 

Izvedba: 2012 


Hiša je bila postavljena v okviru resničnostnega 

šova »Dačni otvet«. 

Pravila oddaje zahtevajo, 

da se naročnik in arhitekt pred izvedbo srečata 

enkrat samkrat. Na uvodnem sestanku 

naročnik izrazi programske in funkcionalne 

želje, arhitekt pa ima pri projektiranju in izbiri 

materialov popolnoma proste roke. Z naročnikom 

se smeta ponovno srečati šele ob odprtju 

hiše. Takrat naročnik oceni, kako je zadovoljen 

s 

projektom. 

Naročniki so športniki, zato so želeli prostor za 

letno rekreacijo, niso pa potrebovali vrta. Hiša 

naj bi bila dovolj prostorna, saj so naročniki zelo 

družabni ljudje, ki radi vabijo goste. 

Arhitekt je glede na njihove želje programsko 

nalogo razdelil na pet sklopov: kopalne površine, 

x\ 

J k i 

sončenje, telovadnica, kuhinja z jedilnico in razgledišče. 

Uresničil jo je po načelu arhitekturnega 

origamija, zlaganja posameznih površin. Tako je 

dobil mrežo odprtih in zaprtih prostorov, ki so 

dopuščali nove možnosti povezav. Po eni strani 

se bivalni prostor odpira proti naravi, 

strani pomeni varno, intimno zavetje. 

po drugi 

f KAJ 


Proces zasnove hiše je bistven. Sam običajno zasnujem 

20 do različnih 25 idejnih projektov, predem se naročnik 

odloči za pravega. Predstavljam si sebe, kako se gibljem 

znotraj prostora hiše, od kuhinje do spalnice Ure 

in dneve posvetim razmisleku o prostorskih detajlih. 

Srečen sem, ko vse dobi svoje mesto! 

Pomembna je tudi estetska komponenta. Kako je hiša 

videti. Tako se bodo ostali ljudje sporazumevali 

s hišo. 

Dobra hiša je izčiščena. Razumljiva in racionalna. 

Peter Kostelov 

116

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Zemljanka po nizozemsko 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


117

SLOVENIJA 


NIZOZEMSKA 

Dutch Mountain 

Arhitektura: Sanne Oomen, Thomas Dieben, 

Oscar Vos; denieuujegeneratie architecten 

Fotografije: Jaap VTiegenthart, John Letuis 

Marshall 

Lokacija: Huizen, 

Izuedba: 2012 

Nizozemska 


Lesena podeželska hiša je umeščena v lepo 

pokrajino nizozemskega nacionalnega parka. 

»Umeščena v« dobesedno - hiša je iz treh strani 

skoraj popolnoma vkopana v teren. Nasutje 

zagotavlja tako estetsko kot tudi funkcionalno 

presežno vrednost. Po eni strani deluje kot odličen 

izolator hiše, kar se izkaže predvsem pri bolj 

učinkovitev ogrevanju hiše v hladnem delu leta. 

Spalnice in servisi so umaknjeni v zadnji del hiše. 

Bivalni del s kuhinjo pa zavzame svetel, prostoren 

del hiše, 

ki bogato komunicira z 

zunanjostjo. 

Zanimivost v zasnovi notranje opreme je star, 

recikliran avto, ki so mu odstranili motor in ga 

namestili vertikalno na steno, kjer služi kot komoda 

in knjižna polica. 

Zemljanka, ki ima v svoji notranjosti avto -zveni 

tako domače A ta hiša nudi izvrstno bivalno 

okolje. 

118

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Lepota vmesnih prostorov 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


Zrn 

i? 

HISE 

AWARDS 

i 2013 i 

NAGRADA ZA 

TRAJNOSTNO 

ODLIINOST. 

119

SLOVENIJA 


Mednarodna strokovna žirija je zaradi inovativnosti, drznosti 

in bistrega odgovora na aktualno problematiko trajnostnega 

bivanja v urbaniziranih področjih dodelila nagrado za trajnostno 

odličnost 2013 projektu Bivališče in delovni prostori v nekdanji 

tovarni v VVaarschootu (Belgija) avtorjev Julie D' Aubioul in Stijna 

Landuyta. Sodobno razumevanje bivanja in drzen odgovor na 

stanovanjsko problematiko mladih, ki obenem rešuje problem 

izpraznjenih lukenj v urbanih predelih, sta odliki projekta, ki je 

prepričal mednarodno žirijo. 

120

SLOVENIJA 


121

SLOVENIJA 


BELGIJA 

Biuališče in delovni prostori 

v nekdanji tovarni 

Arhitektura: Julie D' Aubioul, Stijn Landuyt 

Fotografije: Tim Van de Velde 

Lokacija: Waarschoot, 

Izuedba: 2012 

Belgija 

Površina celotne tovarne: 43 x 20 m 

Pisarna: 30 m2 

Začasen bivalni prostor: 2 x 9 m2 

Površina parcele: 

1. 400 m2 

860 m2 

fnT DS 

nJ B 

P uk mi 

m E iE_ 

ar 

tmS Elim. 

Mlada arhitektka Julie D' Aubioul in njen fant 

Stijn Landuyt sta 8oo m2 velik prostor nekdanje 

tovarne tekstila preuredila v veliko bivalno krajino. 

Veliko pokrito območje nekdanje tovarne 

sta obravnavala kot enotno zunanje zemljišče. 

Polovico sta namenila svoji hiši, preostanek 

pa delovnim površinam za svoj biro. Prikazana 

»hiša v hiši« 

je začasna bivalna enota na delovni 

polovici. V njej ustvarjalca bivata v času 

gradnje prave hiše na drugi strani območja. 

Prostrana nadkrita površina omogoča in narekuje 

bivanje, ki se prilagaja letnim časom. Poleti in 

spomladi celoten pokriti prostor služi kot odprta 

bivalna površina, varna pred dežjem, pozimi pa 

pomeni kokon, ki ogreva notranjo hišo. Zasnova 

omogoča fleksibilno preurejanje po potrebi, 

pokrita površina pa večjo izbiro in drugačno 

uporabo materialov. V navadni hiši mora fasada 

notranjost varovati pred zunanjimi vplivi, kar 

ima svoje zakonitosti, ki jih vtem primeru lahko 

kršimo. 

Arhitektka na novo odkriva veliko idejo o »vmesnem 

prostoru«. Prav ta je lahko dodana vrednost 

tradicionalne gradnje hiš. Podobno razmišljajo 

npr. arhitekti Lacaton & Vassal, ki se, tako 

kot ona, osredotočajo na uporabo hiše glede na 

letne čase. 

122

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Hiša z notranjo svetlobo 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


w 

ZAKAJ JE TA HIŠA POSEBNA? 

Hiša povzema poetiko bivanja na irskem podeželju. 

Robusten zunanji ovoj, v skoraj klasični formi, 

odgovarja vremenu, svetlobi in prostranosti prostora. 

Interier raziskuje področja med subtilno in močno 

zenitalno svetlobo, premišljeno odpira poglede na 

zunanjost, senčne in svelte sekvence. Izbrani materiali 

odgovarjajo lokalni tradiciji. 

Steve Larkin 

123

SLOVENIJA 


IRSKA 

Hiša v Bogivestu 

Arhitektura: Steue Larhin Architects 

Fotografije: Alice Claneg 

Lokacija: Maijglass, Co. Wexford, Irska 

Izuedba: 2011 



nio iur 

I 

Nova hiša stoji na območju nekdanje kmetije, 

od katere so ostali samo kamniti zidovi v slabem 

stanju. Arhitekti so jih uporabili kot eno od 

izhodišč oblikovanja nove hiše. Zidove so obnovili 

in podaljšali ter tako omejili območje vrta 

in nove hiše. Kamen, že od nekdaj prisoten na 

lokaciji, so vključili v novo zasnovo kot bistveni 

element novega ambienta. 

Nova hiša je v območje postavljena z 

rahločutnim 

upoštevanjem nivojev terena, dostopnih 

poti, intimnih prostorov in orientacije. Bivalni 

prostor je umeščen v pritličje, da dobro 

vzpostavi 

povezavo z okolico, z vrtom in teraso. Odprto 

prvo nadstropje s teraso ponuja razgled na širšo 

krajino. 

Streha je štirikapnica. Njena zasnova omogoča 

močno zenitalno svetlobo, ki osvetljuje nadstropje 

in pritličje prek praznin v prerezu hiše. 

Odprtine na fasadi so razporejene tako, da enakomerno 

osvetljujejo notranjost in zagotavljajo 

zasebnost. 

Hiša raziskuje sodobni odgovor na kontekst tradicionalne 

podeželske arhitekture, starih kmetijskih 

objektov in običajnih hiš na območju. 

124

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Sodobna "tipska" hiša 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


n ZAKAJ JE TA HIŠA POSEBNA? 

To hišo smo zasnovali kot prototip za urbano družino. 

Posebno pozornost smo posvetili elegantnim detajlom, 

iskrenim materialom in prostorski učinkovitosti. 

Pomeni alternativo predmestnim hišam, kamor se 

mladi navadno preselijo, ko prerastejo mestna 

stanovanjca in si želijo ustvariti družino. 

Kyra Clarkson in Christopher Claisek 125

SLOVENIJA 


KANADA 

99 

MODERNest hiša 1 

Arhitektura: Kyra Clarhson 

in Christopher Glaisek 

Fotografije: 

Steven Euans 

Lohacija: Toronto, Ontario, Kanada 

Izuedba: 2012 


Pozidana pouršina: 55 m2 


Kompaktna, sodobna in dostopna hiša - to so 

glavne oznake, s katerimi opisujejo to hišo. 

Zasnovana je kot prilagodljiv tipski projekt za 

urbane lokacije, ki omogoča vse, kar potrebuje 

udoben dom. Proces gradnje hiše je dokumentiran 

in ga lahko spremljate na predstavitveni 

spletni strani hiše. Tam lahko hišo tudi naročite, 

mogoča je tudi prodaja v Evropo. 

Preprosta, premišljena zasnova hiše dopušča 

spreminjanje tlorisa glede na različne potrebe 

lastnikov skozi čas. Ima dve nadstropji in klet, tri 

spalnice in dve kopalnici, prostori pa lahko glede 

na potrebe prilagodijo svoj namen. Tako lahko 

kletna etaža služi kot igralnica, 

družinski skupni 

prostor, domača pisarna, trim kabinet ali glasbena 

soba 

Hiša je v svojem obsegu in odtisu skromna, a zagotavlja 

bivalno kakovost razkošne, velike hiše. 

Prek popolnoma odprtega pritličja je dobro 

povezana 

z okolico. Stropi so visoki. Velike steklene 

površine omogočajo dobro osvetlitev čez dan. 

126

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Hiša kot iz škatlice 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


127

SLOVENIJA 


ŠVEDSKA 

Hiša Hamra 

Arhitektura: DinellJohansson, 

urun3j. dinelljohansson. se 

Fotografije: Elisabeth Toll 

ujujuj. lundlund. com/photographers/el. isabethtoU 

elisabeth@elisabethtoll. com 

81 

Lokacija: Hamra, Gotland, Šuedsha 

Izvedba: 2010 

Pouršina: 

64 m2 

Ideja je nastala na podlagi glavne omejitve, 

zelo omejenih finančnih sredstev. Hiša je 

tako preprosta, kot je le mogoče. En prostor z 

možnostjo številnih ležišč, kuhanje v sredini, 

pranje zunaj hiše. Gradbene regulative so dopuščale 

samo gradnjo sredi parcele, ki je bila 

v času projektiranja močno zaraščena in težko 

dostopna. Zato so hišo zasnovali tako, da nima 

prevladujoče strani, vse strani so bile obravnavane 

kot enako pomembne. Vsaka fasada 

ima simetrično razporejeno veliko odprtino 

dimenzij 2, 4 x 2 m. Med odprtinami ni hierarhije 

- vsaka lahko pomeni vhod. Dve strešni okni 

dodatno osvetljujeta prostor. 

Na območju Gotlanda ni veliko gozdov, zato 

gradnja z lesom ni tako običajna kot drugje na 

Švedskem. Na tem območju je tradicionalna gradnja 

kamnita, s preprostim nalaganjem kamnitih 

plasti, brez dodatnih detajlov. 

Nova hiša je povzela tradicionalni stavbni volumen, 

z 

grobo ometanimi zidovi in streho pod 

naklonom 45 stopinj in brez napuščev. 

Zidovi so zgrajeni iz lahkih prefabriciranih betonskih 

zidakov, streha pa iz alucinkovih panelov, 

tipičnih za okoliške hleve in gospodarske objekte. 

Dimenzije in odprtine objekta so prilagojene 

dimenzijam prefabriciranih gradnikov, tako da je 

bilo odpadnega materiala čim manj. 

Majhne odprtine na višini volumna omogočajo 

naravno zračenje hiše. 

Notranji prostor je urejen 

z dvema dominantnima 

lesenima volumnoma, ki 

ustvarjata prostor 

za spanje in igro. Okrog boksov in med njima se 

pretakajo bivalni prostori in vhodi. 

128

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Trajnostna hiša sredi mesta 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


129

[d| 

1 

SLOVENIJA 


VELIKA BRITANIJA 

Slip House 

Arhitektura: Carl Turner Architects 

Fotografije: Tim Crocker, Riohard Glouer 

61 

Lokacija: London, Velika Britanija 

Izuedba: 2012 



Tri preproste ortogonalne škatle, 

previsno postavljene 

druga čez drugo, učinkovito, a nemoteče 

razbijejo monotono ulično fasadno linijo 

niza viktorijanskih vil v središču Londona. 

Hiša ima vgrajene toplotne črpalke zemljazrak, 

zeleno streho in sistem za zbiranje deževnice. 

Prosojne steklene stene oblikujejo ograjo okrog 

strešne terase, obenem pa obkrožajo vrsto fotovoltaičnih 

panelov, ki proizvajajo elektriko. 

Hiša omogoča trajnostno bivanje v nasičenem, 

urbanem okolju in dokazuje, da si kakovostna in 

energetsko varčna arhitektura lahko sledita in se 

dopolnjujeta. Ta hiša je prototip za razvoj množične, 

poceni goste mestne pozidave. 

D 

fl 


Razlikujem med »hišo« in »domom«. Dobra hiša 

postane prijeten dom takrat, ko dopusti prebivalcem, 

da posvojijo prostor. Odgovor, kaj je dobra hiša, je 

odvisen od naročnika, lokacije in naravnih danosti 

okolja. Omogoča intimni prostor in prostor za druženje, 

počitek, ustvarjalni navdih in zabavo. 

Nima smisla preveč omejevati finančne investicije. 

Morda je odgovor v jasnosti zasnove. Naj hiša izgleda 

kot loft ali kot podeželska koča? Zasnova mora biti 

večplastna, da omogoča prvi in bolj poglobljeni vtis, ki 

ga narekujejo detajli in izvedba. 

Carl Turner 

130

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Nova hiša za drevesi 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


131

SLOVENIJA 


JAPONSKA 

Hiša Garden Tree 

Arhitektura: Hironaha Ogauja; 

Hironaha Ogaura & Associates 

Fotografije: Daici Ano 

65 

Lohacija: Kagatua, Japonska 

Izvedba: 2010 



Hiša stoji na parceli, kije bila prej prednje 

dvorišče 

starejše stavbe, v kateri je naročnica odraščala. 

Ko seje arhitekt lotil projektiranja nove 

hiše, je z zanimanjem poslušal pripovedi naročnice 

o otroštvu v stari hiši. Večkrat je omenila, 

kako je kot punčka plezala po dveh impozantnih 

drevesih na dvorišču. Arhitekt je razumel, 

da sta drevesi kot družinska člana. Vseh 35 let, 

kolikor je na lokaciji stala starejša hiša, sta kafrovec 

in javor rasla z družino. Vendar pa ju je 

bilo za gradnjo nove hiše na tem mestu treba 

odstraniti. 

Arhitekt je razumel vrednost dreves za družino. 

Umestitev drevesnih debel na isto mesto, a v 

vodilo oblikovanja 

ovoju nove hiše, je postala glavno 

nove hiše. Debli so površinsko obdelali in 

posušili ter ju umestili v dvovišinski bivalni prostor. 

Da ju ni bilo treba krajšati, je arhitekt hišo 

za 70 cm poglobil. 

Ko bo čez sto let obstoječo hišo nadomestila 

nova, za novo družino, bodo debli zagotovo ohranili. 

Morda ju bodo predelali v omare ali kak drug 

kos pohištva. Genius loci bo ostal nedotaknjen. 

n KAJ 


Preplet notranjosti in zunanjosti, ovoj, ki tankočutno 

objame okolico in pokrajino. 

Hironaka Ogawa 

132

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Presežno bivanje 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


133

SLOVENIJA 


SLOVENIJA 

Arhitektura: idiarhitekti; Tatjana Kerčmar, 

Iztok Prosen, sodelavec: Jernej Jalovec 

Fotografije: Matej Sitar 

113 

Lokacija: Maribor, 

Izuedba: 2011 

Slovenija 



365 m2 


Kuhinja: Bulthaup 

Spalnica: Interliibke 

Oblazinjeno pohištvo in dnevna soba: 

Cappellini 

Hiša »v 

parku« je optimizirana arhitektura, ki 

izpolnjuje želje naročnikov, ustreza pogojem 

parcele, urbanističnim omejitvam in sodobnemu 

trajnostnemu načrtovanju. Bližnji gozd je imel 

pri snovanju koncepta hiše ključno vlogo. 

Oblika hiše sledi urbanističnim zahtevam po 

minimalnih odmikih od parcelnih robov. Zato je 

tloris hiše dobil zalomljeno geometrijo, hiša pa 

izkorišča maksimalni dovoljeni volumen. Slednji 

se razteza do robov in oblikuje različne stopnje 

zasebnosti. Vrti se okrog središčnega notranjega 

atrija, ki ustvarja zaporo proti sosedom in tvori 

intimno srce hiše. Premišljeno zasnovana arhitektura 

omogoča bivanje z dodano vrednostjo. 

n ZAKAJ JE TA HIŠA TAKO POSEBNA? 

Dobra hiša je tista, 

ki zadovoljuje funkcijo bivanja, je 

pisana na kožo tistim, ki živijo v njej in hkrati ima nekaj 

več, to je arhitektov podpis. 

Je kot dober film, popolno zrežirana in skadrirana 

in ima svojo osebno zgodbo. Dobra hiša včasih tudi 

nepričakovano preseneti. Hkrati je dobra hiša kot živ 

organizem, ki se spreminja in omogoča, 

da se v njej 

odvjejo različni scenariji vsakodnevnega življenja. 

Iztok Prosen 

134

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

ZAPELJIVKA OB MALEM GRABNU 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


ZAPELJIVKA 

OB MALEM 

GRABNU 

135

SLOVENIJA 


SLOVENIJA 

Hiša tj Trnovem 

Arhitektura: Petra Marinšek; 

in Saša Vrabec; Sreda 

Fotografije: 

Damjan Šuarc 

Studio Rumena 

33 

Lokacija: Ljubljana, Slovenija 

Izvedba: 2011 

Površina: 380 (200 + 180) m2 



Talne obloge: Alpod 

d. o. o. 

Dneune sobe, regalne in garderobne omare: 

Mizarstvo Podjed 

J KAJ 


Dobro arhitekturo opredeljujejo ravnovesje 

med 

funkcionalnostjo in estetiko, jasen izraz ter skladnost 

z naravnim in kulturnim okoljem. Dobro hišo preprosto 

začutiš. 

Petra Marinšek; Studio Rumena in Saša Vrabec; Sreda 

Mladi arhitektki Petra Marinšek in Saša Vrabec 

sta hišo zasnovali kot odgovor na zahteve sodobnega 

urbanega bivanja. Tlorisna organizacija 

hiše izkorišča dobro orientacijo parcele, ki jo na 

severu omejuje bližina ceste in stanovanjskih 

hiš, na jugu pa se odpira na zasebno, zeleno nabrežje 

Malega grabna. Severni del hiše zavzemajo 

servisni prostori, bivalni pa se odpirajo proti 

intimnemu objemu zelenega Malega grabna. 

S 

previsno zasnovo nadstropja, raztegnjenega čez 

pritličje, ki sledi gradbenim linijam, sta arhitektki 

dosegli navidezno manjši volumen hiše. Obenem zgodbo o premišljenih detajlih in iskrenih matese 

hiša tako delno senči. Previs postane vmesni rialih. Stena iz surovega betona, ki povezuje vse 

prostor, ki ga zastirajo s čipkami ozaljšana perfoetaže hiše, kroji sodoben videz v kombinaciji s 

rirana kovinska senčila. Arhitektka Petra Marinšek hrastovimi talnimi oblogami in minimalistično 

pove, da ju je pri zasnovi vodila ideja »mušebaka«, belo opremo. Arhitektki ob zasnovi hiše še nista 

tradicionalne lesene rešetke na oknih bosanske vedeli, da bosta v njej prebivali sami. In kako Pehiše, 

ki zastira poglede v notranjost, dopušča tra, če se prelevi v vlogo uporabnice hiše, komenpa 

poglede iz hiše. Tako se hiša lahko po potrebi tira delo arhitektov? Bivanje je udobno, seveda 

zakrije ali odkrije svoje južno pročelje, zapeljivo pa bi marsikaj danes izvedla drugače. Projekt je 

odstira tančico, ki ob pogledu iz notranjosti v namreč v določenem trenutku pač potrebno 

konzunanjost 

ponuja posebno lepo doživetje igre 

senčnatih vzorcev in svetlobe. Interier nadaljuje 

čati, vendar je proces oblikovanja živa stvar in ga 

je težko zaključiti, še doda. 

136

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Dominantna hiša 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


137

SLOVENIJA 


HRVAŠKA 

Nest and Caue House 

Arhitektura: Turato Architecture; Idis Turato, 

sodelauci: Ana Staničič, Ida Križaj, 

Iuan Arbanas (statik) 

Fotografije: Sandro Lendler, Iuan Dorotič 

55 

Lokacija: Opatija, Hruaška 

Izuedba: 2012 

Površina: 393, 5 m2 

Površina parcele: 1771, 0 m2 

Hiša v Opatiji aktivno posega v obmorsko krajino 

in je močan arhitekturni element. Sestavljena 

je iz dveh volumnov: spodnji se prepleta 

s krajino, drugi, dvignjen, pa z njo ustvarja 

izrazit, a nadzorovan kontrast. Spodnji del je 

betonski nosilni bunker, v katerem so spalni 

prostori in osnovni servisi. Zgornji del, na kovinski 

nosilni mreži, je 17metrska konzola, v kateri 

so bivalni prostori, usmerjeni proti čudovitim 

morskim motivom na obali. 

Čeprav je prostor oblikovan z dvema preprostima 

potezama pravokotnega prepleta manjšega 

nosilnega in dolgega razglednega volumna, nastane 

močno diferenciran prostor, ki omogoča 

različna ambientalna doživetja. Dolg konzolni 

volumen je na prvi pogled sodoben in odstopa 

od ostale krajevne arhitekture. Ustvarja izrazito 

dominanto v prostoru, kjer prevladujejo z opečnatimi 

korci krite vile. V svojem izrazu pa konzolni 

hiše: 

volumen daje hiši značaj tipične mediteranske 

prostorna senčna terasa in nad njo fasada, 

za katero se skriva bivanje, ki ga lahko samo 

slutiš. 

138

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Najožja hiša na svetu 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


W 


Dobra hiša je kot obleka, 

ki jo po meri izdela 

krojač. Ni treba, da je nova, včasih niti ni treba, 

da je izdelana posebej zate, pa vendar se v njej 

dobro počutiš in nisi videti smešno, čeprav ima 

predolge rokave ali preveč svetleč tekstil ali je iz 

prejšnje sezone. 

Pravzaprav je še boljše, če je malo rabljena, 

zgodovina ji da presežno vrednost. Dobra hiša 

se stara elegantno, brez ozira na modo in 

trende. Samozadostno in zadovoljno sprejema 

vsakodnevno odhajanje in vračanje ljudi. 

Jakub Szcz?sny 

139

£#i 

SLOVENIJA 


POLJSKA 

Hiša Keret 

Arhitektura: Jakub Szczesny 

Kuratorja: Sarmen Beglarian, 

Sylujia Szijmaniak 

Producent: Joanna Trijtek 

Organizator: 

Fundacja Polskiej Sztuki Noujoczesnej 

Foto: Bartek Warz^oha, 

portret: Piotr Maciaszek 

91 

Lokacija: Varšava, Poljska 

Izuedba: 2012 

Pouršina: 

14 m2 

r 

V ozko vrzel med dvema mestnima stavbama v 

Varšavi je arhitekt Jakub Szczfsny postavil hišo 

- na najožjem delu široko 72 cm, na najširšem 

pa 122 cm. V treh letih, odkar se mu je porodila 

ta zamisel, je premagal vse finančne, birokratske 

in konstrukcijske omejitve ter postavil eno 

najožjih funkcionalnih hiš na svetu! 

Hiša služi kot domovanje gostujočih ustvarjalcev, 

prvi bo znani izraelski pisec Etgar Keret, zato 

se instalacija imenuje Keretova hiša. Sicer bo namenjena 

krajšemu bivanju 

različnih umetnikov 

in intelektualcev. 

Čepravje hiša izjemno majhna in ozka, ima vse, 

kar potrebuje udobno zatočišče: bivalni del, delovni 

prostor, spalnico in servise. 

Projekt lahko vzamemo kot navdih za oživitev 

katere izmed številnih zapuščenih špranj med 

stavbami tudi pri nas! 

140

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Trajnostna hiša 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


141

— 

SLOVENIJA 


BELGIJA 

I i\ 

M 

Nič energijska hiša u Lohernu 

Arhitektura: BLAF Architecten 

Fotografije: Stijn Bollaert 

Lokacija: Lokeren, Belgija 

Izuedba: 2011 




B 

H n 

■rr 

i 

n 

H 

Hiša smiselno odgovarja na prostorske, socialne 

in ekonomske zahteve. Celo v Belgiji je v zadnjih 

desetletjih prišlo do razraščanja stihijske 

pozidave. Želja po lastni hiši s prostornim vrtom 

je tudi v Belgiji večja od zmogljivosti 

nadzorovanja 

gradnje. Arhitekturni biro BLAF poskuša 

na generičnem primeru gradnje enodružinskih 

hiš pokazati, kako oblikovati trajnostno gradnjo 

v skladu z naravo in s potrebami naročnikov. 

Izbrana hiša stoji vtipičnem belgijskem podeželskem 

naselju, ob robu vasi, kjer se zaselek izteka 

v nepozidano naravno krajino. 

Hiša ima enakomerno oblikovano fasado, ki 

z vseh strani enakovredno nagovarja okolico. 

Parcela nima ograje, tako da meja 

med naravno 

krajino in zasebno lastnino ostaja zabrisana. 

Hiša je zasnovana kot monolit z debelimi, izdatno 

izoliranimi zidovi. Okrog zunanjih sten 

so postavljeni servisni prostori, ki ovoj hiše še 

odebelijo. Znotraj njega je udobno, svetlo središče 

hiše z bivalnimi prostori. Vsaka odprtina na 

fasadi oblikuje nišo, komunikacijski kanal osrčja 

hiše z zunanjostjo. 

142

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Spoštljiva drznost 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


w KAJ JE DOBRA HIŠA? 

Umeščenost v kontekst; 

zgodovino, 

naravne okoliščine, 

prostor, čas, podnebje, materiale, strukture, tehniko, 

barvno shemo. Upoštevanje načina bivanja naročnikov. 

Upoštevanje bolj prozaičnih dejavnikov: gradbene 

regulative, finančnih sredstev, varnosti, energije, 

opremljenosti itd. 

Pomembno je vse našteto upoštevati usklajeno in v 

pravi meri. 

AE5 partners 

Potem nastane dobra hiša. 

143

SLOVENIJA 


JAPONSKA 

Hiša M 

Arhitektura: AE5 partners 

Fotografije: Nacasa 6 Partners Inc. 

Lokacija: Kaga, Ishikaiua, Japonska 

Izvedba: 2011 




izhodiščni koncept tlorisne zasnove izhaja iz 

podnebnih, kulturnih in zgodovinskih okoliščin, 

in najpomembnejše, izražati mora sodobnost. 

Na območju lokacije prevladuje tipologija 

tradicionalne 

japonske shrambe, pravijo ji »kura«. 

Vsaka tradicionalna hiša ima svojo ločeno 

»kuro«. Majhni, estetsko premišljeni proporci 

zapolnjujejo prostore in razdalje med posameznimi 

hišami ter preprečujejo nepovabljene 

poglede v intimnost bivalne hiše. 

Sodobna zasnova črpa navdih iz tradicionalne 

gradnje. Nova hiša je, na način kure, z nekaj 

odprtinami postavljena med prometno cesto in 

glavno hišo, v kateri živi naročnikova družina. 

Značilnost tradicionalne kure, ki jo ohranja nova 

zgradba, je, da ima samo nekaj odprtin. To omogoča 

večjo zasebnost hiše. Objekt ima zato prek 

celotne fasade razpeto linasto leseno strukturo, 

ki omogoča naravno osvetljenost in zasebnost. 

Line so nameščene z 

upoštevanjem načela »urejenosti 

in presenečenja«, 

arhitekturo in naravo. 

ki ustvarja dialog med 

144

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Hiša v objemu betona 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


FRANCIJA 

Hiša 5. 6 

Arhitektura: AuignonClouet Architectes 

Fotografije: arhiu arhitektov 

57 

Lokacija: 2012 

Izvedba: Sarzeau, Francija 

Pouršina: 

167 m2 

jfiLnULLd 

Hiša stoji na zahodni obali Morbihana. 

Svoje 

ozemlje objema, da se zaščiti pred pršenjem z 

bližnjega morja. Zgrajena je v celoti iz betona in 

granita, ki ji s svojo zrnato strukturo daje pridih 

lahkotnosti. Beton je spran, tako da kaže svojo 

zrnato sestavo in s tem spominja na otroško 

skulpturo iz mivke na plaži. Paličasta struktura 

poteze, ki objema zemljišče, tvori lahkotne, 

dinamične 

dan in letne čase. 

sence, ki videz hiše spreminjajo skozi 

Vsi notranji prostori hiše se prek premičnih steklenih 

sten odpirajo na patio. Tudi znotraj hiše 

presenetijo zunanjim očem skrite zračne terase. 

AuignonClouet 

Architectes 

n 


Dom ni samo streha nad glavo in zaščita pred mrazom, 

ampak uživanje v občutkih topline in sladkosti. 

Antoine de SaintExupery 

145

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Prepreprosto življenje 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


PREPROSTO 

ŽIVLJENJE 

146

SLOVENIJA 


SLOVAŠKAt 

OTIO 

Arhitektura: Sebastian Nagg; 

sebastian nagg architects 

Fotografije: Pat' o Safko 

107 

Lokacija: Dražouce, Nitra, Slouaška 

Izuedba: 2010 


»Otium« v latinščini pomeni »prosti 

čas«. Slovaška 

hiša s tem imenom je hiša, namenjena 

sproščanju in uživanju življenja. Hiša ima še eno 

specifiko - namenjena je katoliškemu duhovniku. 

Stoji v majhnem kraju Dražovce v bližini 

mesta Nitra. To je mirno in zeleno območje, kjer 

stoji tudi cerkev. 

Hiša Otio sprva deluje zadržano in skromno. Zdi 

se, 

da so se v njej zabrisale meje med preteklostjo, 

sedanjostjo in prihodnostjo. Kamnit zid, 

je videti, kot da je na lokaciji že od nekdaj, se zliva 

s sodobneje oblikovano streho. Od zunaj se zdi, 

da je notranjost hiše in 

poduhovljena temačna. 

Svetel, pretočen interier preseneti. 

ki 

Bele stene in svetla tla, obložena s kamnom, 

skupaj z vgradnim pohištvom tvorijo preprost, a 

udoben ambient. Nekaj klasičnih kosov pohištva, 

stoli Vernerja Pantona in počivalnik Charlesa 

Eamesa, na svetlem ozadju zažari kot nakit hiše. 

Notranjost se odpira na ograjen, zavarovan atrij. 

Rahel naklon zidu omogoča neposreden pogled 

na cerkveni zvonik. 


Dobra hiša ponuja preprost odgovor odnosih med 

hišo, vrtom in okolico. Ko zagotovi močne, a obenem 

zabrisane meje med prostori, ustvarja kakovosten 

prostor. Dobra hiša je odprta in varna, dostopna in 

intimna hkrati. 

Sebastian Nagy 

147

SLOVENIJA 

24.5.2013 HIŠE 


Naslov: 

Sodobna slamnata koča 

Avtor: 


POROČILO 


Gesla: 


HRVAŠKA 

Sodobna interpretacija 

tradicionalne zagorske hiše 

Arhitektura: Dauor Matehouič; 

Fotografije: Damir Fabijanič 

Lokacija: Kumrouec, Hruašha 

Izuedba: 2012 

PROARH 



3865 m2 

Hiša v Kumrovcu je sodobna prenova, 

ki skrbno 

in tankočutno združuje karakteristike vernakularne 

arhitekture in sodobne bivalne potrebe. 

Arhitekt je stari gabarit koče pustil 

nedotaknjen. 

Dodal je nov steklen volumen, ki služi 

kot vetrolov in označuje prenovljen, sodoben 

značaj hiše. 

Da bi objekt dobil južno orientacijo, 

je steklena forma vetrolova zamaknjena 

navzven. Komunikacija med zunanjostjo in 

notranjostjo hiše je poudarjena z zamikanjem 

steklenih predelnih sten. 

Koča obsega tri etaže. Pritlična etaža je namenjena 

bivalnim prostorom, nadstropna spalnicam, 

kletna etaža je simbolno in dejansko povezana z 

zemljo in služi kot tradicionalna shramba. 

t ZAKAJ JE TA HIŠA TAKO POSEBNA? 

Odlikuje jo inovativna uporaba slame, pozabljenega 

in arhaičnega materiala, tako na strehi kot na fasadi, 

v dobri kombinaciji 

z lesenimi konstrukcijskimi in 

fasadnimi elementi. Dodani aluminijastostekleni 

volumen ustvarja skromno, a luksuzno kočo kot 

prispevek 

Zagorja. 

Davor Matekovič 

k sodobni kulturni krajini Hrvaškega 

Tradicionalna slamnata streha je ohranjena, le 

zamenjali so slamnato kritino in jo raztegnili še 

prek fasade. Zatrepi so na novo oblečeni v les. 

Vhodna pot je tlakovana s štori. Obdržali so obstoječi 

kamnit podstavek, dodali pa novo leseno 

teraso, s katere se odpre impresiven razgled po 

zagorski pokrajini. 

Koča je »organska«, preprosto prenovljena z lokalnimi 

materiali in z lokalno delovno silo. Diha 

in spreminja se v koraku s časom ter ustvarja 

zdravo, prijetno in navdihujoče bivalno okolje. 

148

SLOVENIJA 

24.5.2013 www.kozjansko.info 

Stran/Termin: 

Naslov: 

Pestro dogajanje na gradu Podsreda (foto in video) 

Avtor: 

Rubrika/Oddaja: 

Žanr: 

SPLETNI ČLANEK 


Gesla: 


http://kozjansko.info/najbolj-brani-clanki/7314-na-gradu-podsreda-prva-javna-predstavitev-projekta-qsodobna-arhitekturna-tipologijaq-steklarska-delavnica-in-odprtje-treh-raz 

Frontpage Content - Frontpage Minulo soboto je na gradu Podsreda potekala prva javna 

predstavitev projekta, zasnovanega na pobudo strokovne ekipe zasebnega Zavoda za 

prostor Savinjske regije - Metro SR, obenem pa je na gradu potekala steklarska delavnica in 

odprtje kar treh razstav na temo arhitekture.S projektom "Sodobna arhitekturna tipologija" 

skušajo najti rešitve, saj se tako kot vse občine v Sloveniji, tudi občine znotraj območja 

Kozjanskega parka srečujejo s problematiko izdelave Občinskih prostorskih načrtov. V 

prostorskih aktih bodo med drugim skušali na novo določili pogoje za gradnjo novih 

objektov, saj so ti v trenutno še veljavnih aktih, glede na današnji način gradnje, bivanja in 

energetske izrabe, zastareli ter v dobršnem delu tudi zaviralni.Zaradi navedenega so za 

območje Kozjanskega parka potrebni strokovni kriteriji za umeščanje novih objektov v 

prostor ter za njihovo oblikovanje. Le-ti morajo na eni strani upoštevati arhitekturno tipologijo 

območja, v katerega se umeščajo, na drugi pa sodoben način gradnje, bivanja in rabe 

energije, ki morajo biti ekološki in trajnostni. Da bi prišli do kvalitetnih strokovnih izhodišč za 

prihodnjo gradnjo na območju Kozjanskega parka, so skozi projekt izvedli nekaj aktivnosti in 

prišli do nekaj rezultatov, ki bodo po njihovem mnenju kvalitetna osnova tudi za nadaljnje 

razmišljanje na to temo. Projekt je zbranim predstavil arhitekt mag. Gorazd Furman Oman, 

ki meni, da se podeželski prostor ne obravnava z dovolj subtilnosti in da bi se v krajini 

morala odražati predvsem bolj kvalitetna arhitektura, saj ima vsak objekt v odprtem prostoru 

bistveno večji vpliv na okolico kot je to v urbanih naseljih. V nagovoru je izpostavil, da se v 

večini primerov premalo zavedamo, kako odgovorno dejanje je gradnja. Poleg dejstva, da s 

postavitvijo novega objekta ali infrastrukture posegamo v lasten prostor, tudi vplivamo na 

izgled in kvaliteto bivanja v okoliški pokrajini. Skupek naravnih in kulturnih značilnosti 

ustvarja identiteto prostora, ki danes vse bolj izginja. Po vsem svetu naselja, letovišča, 

mesta in s tem celotne pokrajine postajajo vse bolj podobne. S tem izgubljajo lastno 

zgodovino, dediščino, znanje, naravo in vrednote.Skozi projekt so poskušali razviti sodoben 

vzorec kozjanske stavbe, ki upošteva oziroma nadgradi obstoječ arhitekturni tip in ustreza 

sodobnemu načinu bivanja v konkretnem območju. Skozi celotno nalogo so opise, 

primerjave, analize ter usmeritve za stavbe razdelili v šest kategorij, s katerimi jih zajemajo 

kot celoto. Teh šest kategorij je: lega, proporci, streha, materiali in barve, odprtine, arhitektu 

rni elementi in vsebina. Projekt je prijavitelj JZ Kozjanski park s partnerji v projektu (Občino 

Kozje, Občino Podčetrtek in Razvojno agencijo Sotla) pridobil na razpisu leta 2011 v okviru 

3. javnega poziva "LAS Obsotelje in Kozjansko" za izbor projektov za izvajanje razvojne 

strategije 2007 - 2013. Po predstavitvi projekta je sledilo odprtje kar treh razstav na temo ar 

hitekture. Prva je bila razstava Sodobne arhitekturne tipologije na Kozjanskem, katere avtor 

je METRO SR, Zavod za prostor Savinjske regije. Druga razstava nosi naslov 

"Tradicionalna podeželska arhitektura Podpelisterja" avtorica slednje je dr. Viktorija Momeva 

Altiparmakovska, iz NU Zavod in muzej Bitola iz Makedonije, ki je prisotnim seveda v 

njenem maternem jeziku predstavila pomen in namen razstave, treja pa nosi naslov 

"Tradicionalna arhitektura hrvaškega Zagorja". Avtorica zadnje, mag. Branka Šprem Lovrič, 

iz MHZ - Muzej "Strao selo" Kumrovec, Hrvaška, je prav tako prisotnim namenila pozdravne 

besede in razstavo predstavila.Sobotno odprtje razstav in predstavitev projekta je na gradu 

Podsreda zaokrožila steklarska delavnica, ki jo je organiziral Kozjanski park skupaj s člani 

Društva steklarjev Slovenije. Delo s steklom so prikazali Karli Holešek (brušenje stekla), 

Darinka Čepin (graviranje stekla), Zvonko Drobnič (taljenje stekla na odprtem ognju), 

Natalija Kukec (izdelava steklenih perl iz keltskega območja) in Rok Eckert (prikaz taljenja 

stekla v peči). Dogodek je glasbeno popestrila Tamburaška skupina Zelenjak, ki je najbolj 

navdušila gostjo dr. Viktorijo Momevo Altiparmakovsko iz Makedonije. Slednjo so člani 

skupine navdušili z izvajanjem makedonskih pesmi in jo povabili, da je skupaj z njimi 

prepevala.Vabljeni k ogledu spodnjega video posnetka, v katerem je zajet nagovor 

149

SLOVENIJA 

24.5.2013 www.kozjansko.info Stran/Termin: 

direktorja JZ Kozjanski park mag. Tea Hrvoja Oršaniča, ogledate pa si lahko tudi galerijo fotografij 

(klik!), v kateri je zajeto pestro sobotno dogajanje na gradu Podsreda. v/t/f: eH 

150

SLOVENIJA 

24.5.2013 www.lokalno.si 

Stran/Termin: 

Naslov: 

Kakšni objekti sodijo v podeželski prostor? 

Avtor: 


Žanr: 



Gesla: 


http://feedproxy.google.com/~r/LokalnoAktualno/~3/VWJyIvSqUTs/ 

DolenjskiList.si Lokalno.si Radio Aktual domov RSS natisni petek 24. maj 

DOMOV 

LOKALNO AKTUALNO 

VAŠA ZGODBA 

NAMIG ZA PREMIK 

OSMRTNICE IN ZAHVALE 

RSS 

ARHIV 

ZAGOTOVITE SI SVOJ OGLASNI PROSTOR ZA PONUDBO OGLAŠEVANJA POKLIČITE 041 858 733 

Kakšni objekti sodijo v podeželski prostor 

Komentiraj Natisni Objavi Objavi Objavi 

24.5.2013 09 30 

Na gradu Podsreda smo predstavili projekt Sodobna arhitekturna tipologija na 

Kozjanskem ki smo ga v Kozjanskem parku zasnovali na pobudo strokovne ekipe 

zasebnega Zavoda za prostor Savinjske regije Metro SR. Arhitekt mag. Gorazd 

Furman Oman namreč meni da se podeželski prostor ne obravnava z dovolj 

subtilnosti in da bi se pravzaprav v krajini morala odražati predvsem bolj kvalitetna 

arhitektura saj ima vsak objekt v odprtem prostoru bistveno večji vpliv na okolico kot 

je to v urbanih naseljih. 

Pogosto se ne zavedamo kako odgovorno dejanje je gradnja. S postavitvijo novega 

objekta ali infrastrukture ne posegamo le v lasten prostor temveč vplivamo na izgled 

in kvaliteto bivanja v okoliški pokrajini. Skupek naravnih in kulturnih značilnosti 

ustvarja identiteto prostora ki danes vse bolj izginja. Po vsem svetu naselja 

letovišča mesta in s tem celotne pokrajine postajajo vse bolj podobne. S tem 

izgubljajo lastno zgodovino dediščino znanje naravo in vrednote so zapisali v 

zavodu Metro SR. 

Tako kot vse občine v Sloveniji se tudi občine znotraj območja Kozjanskega parka 

srečujejo s problematiko izdelave Občinskih prostorskih načrtov. V teh prostorskih 

aktih se bodo med drugim na novo določili tudi pogoji za gradnjo novih objektov. V 

trenutno še veljavnih aktih so ti pogoji glede na današnji način gradnje bivanja in 

energetske izrabe zastareli ter v dobršnem delu tudi zaviralni. Zaradi navedenega so 

za območje Kozjanskega parka potrebni strokovni kriteriji za umeščanje novih 

objektov v prostor ter za njihovo oblikovanje. Leti morajo na eni strani upoštevati 

arhitekturno tipologijo območja v katerega se umeščajo na drugi pa sodoben način 

gradnje bivanja in rabe energije ki morajo biti ekološki in trajnostni. 

FOTO Na Novem trgu plesalo 

464 plesalk in plesalcev 

24.5.2013 

Razstava o Guzeju 

24.5.2013 

FOTO Ekopraznik v Brežicah 

24.5.2013 

Uredili obračun turistične in 

uvedli občinsko takso 

24.5.2013 

FOTO Prebujali staro mestno 

jedro 

24.5.2013 

Da bi prišli do kvalitetnih strokovnih izhodišč za prihodnjo gradnjo na območju Kozjanskega parka smo skozi projekt izvedli nekaj 

aktivnosti in prišli do nekaj rezultatov ki bodo po našem mnenju kvalitetna osnova tudi za nadaljnje razmišljanje na to temo. 

Za začetek je bilo potrebno pregledati primere dobrih praks ki jih je pri nas kar nekaj. Pri tem kot metodološki pristop izstopa 

predvsem delo v Posočju hkrati pa je to območje del Triglavskega narodnega parka ter predstavlja arhitekturno zelo bogato in 

ohranjeno krajino. Zato smo se odpravili na strokovno ekskurzijo v Posočje in na Gorenjsko. 

Nadalje smo izvedli delavnice s strokovno javnostjo javno upravo in investitorji posamezniki kjer smo poskušali definirati osnovna 

izhodišča in usmeritve za oblikovanje stavb na Kozjanskem. Na prvo delavnico so bili vabljeni arhitekti ki projektirajo na območju 

Kozjanskega parka arhitekti in konservatorji iz strokovnih služb Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije OE Celje ki dajejo 

pogoje in usmeritve za zaščitene stavbe in območja ter strokovnjaki ki se z obravnavanim prostorom ukvarjajo na raziskovalni ravni. 

Na delavnico namenjeno javni upravi so bili vabljeni župani in uslužbenci oddelkov za okolje in prostor iz občinskih uprav znotraj 

obravnavanega območja Kozjanskega parka ki sprejemajo prostorske akte ter uradniki upravnih enot ki izdajajo dovoljenja za 

posege v prostor. Tretja delavnica je bila izvedena tako da so bile skupaj s parterji izvajalci projekta in s prebivalci investitorji 

izbrane lokacije za izdelavo vzorčnih primerov. Zavod Metro SR in Kozjanski park sta s posameznimi lastniki lokacij izvedla 

posvetovanja o nameravanih investicijah opravljen je bil večkraten terenski ogled vseh lokacij z lastniki zemljišč torej s prebivalci je 

bil nato usklajevan koncept na podlagi tega ter na podlagi zaključkov raziskave pa je zavod Metro SR pripravil preizkuse kako bi v 

prostor dejansko lahko umestili priporočilne smernice glede sodobnega vzorca kozjanske stavbe. 

Oblikovan je bil tudi pregled arhitekturne identitete kozjanske krajine pri čemer so bili izpostavljeni posamezni arhitekturni elementi ki 

definirajo kozjansko arhitekturo. 

Osrednji del naloge predstavljajo idejne zasnove stavb na petih različnih lokacijah znotraj območja Kozjanskega parka. Predmet 

projekta je izdelava petih idejnih zasnov za stavbe s petimi konkretnimi lokacijami za umestitev v prostor pri čemer so lokacije 

raznolike tako po legi stavbe pa po svoji vsebini. S pomočjo teh projektov so na sodoben način preverjene in na novo artikulirane 

posamezne sestavine tradicionalne kozjanske hiše. Rešitve poskušajo biti kar se da sodobne upoštevati želijo nov način bivanja 

nove materiale ter nove tehnologije pri njihovi obdelavi. Poizkušajo poiskati meje do kam lahko sodobnost v tako tradicionalni krajini 

seže ne da bi porušila stara ravnovesja. Tako smo projektirali kamp vinsko klet sadjarski center turistično kmetijo Pilštanj in 

stanovanjski hiši v Sedlarjevem so zapisali v poročilu zavoda Metro SR. 

Skozi projekt smo poskušali razviti sodoben vzorec kozjanske stavbe ki upošteva oziroma nadgradi obstoječ arhitekturni tip in ustreza 

sodobnemu načinu bivanja v konkretnem območju. Skozi celotno nalogo so opise primerjave analize ter usmeritve za stavbe razdelili 

v šest kategorij s katerimi jih zajemajo kot celoto. Teh šest kategorij je lega proporci streha materiali in barve odprtine arhitekturni 

elementi in vsebina. 

Na koncu naloge so podana še priporočila za strokovno in praktično delo na tem področju ter predvsem navodila kako tudi v praksi 

dejansko izboljšati arhitekturno podobo Kozjanskega. Pripravljene smernice za oblikovanje objektov znotraj Kozjanskega parka je 

smiselno uporabljati pri pripravi prostorskih aktov občin ki ležijo znotraj območja Parka. V nadaljevanju pa jih je smiselno uporabljati 

pri projektiranju objektov. 

Še posebej pa naj bo pričujoča naloga spodbuda za nadaljnje razmišljanje o arhitekturni tipologiji Kozjanskega. Delo na tem 

področju je smiselno nadaljevati na izobraževalni ravni občanom investitorjem ter javnim uslužbencem ki sprejemajo usmeritve za 

gradnjo v prostoru. Hkrati pa je zaželeno spodbujati projektante da pripravljajo čim bolj strokovne rešitve vse z zavestjo da 

projektirajo znotraj območja Kozjanskega parka je zapisala dr. Mojca Furman Oman. 

Podrobnejši podatki opisanega projekta Sodobna arhitekturna tipologija na Kozjanskem so predstavljeni v poročilu Zavoda za 

prostor Savinjske regije METRO SR. Gradivo smo predstavili tudi v obliki razstavnih panojev in brošure ki jih bomo posredovali 

zainteresirani javnosti in smo ju izdali s prijazno pomočjo projektnega partnerja Občine Podčetrtek. 

Zadnji komentarji 

Najbolj brano 

Vaš komentar Smrt kapitalizmu svoboda... 

kritik Res je smrt kapitalizmu posebej... 

Koncert Erike Kralj v Črnomlju 

mojc erika iskrene čestitke...le tako... 

Preroško Pred 20 leti preveč provokativno 

Franci Ja Sonja preroško. Za lopove je še... 

FS Zeleni Jurij črnomaljski plesi za... 

Mitja Stopar Hvala gospa Vika Takšni komentarji... 

Dan druženja in gibanja vseh generacij v... 

vika lozar Mogoče bo ta lepo opisani dogodek... 

Več komentarjev 

Bo nov izračun katastrskega dohodka uničil 

vinogradnike 

pon 20.5.2013 

Vinska vigred 250 jagenjčkov tisoč pogač 9.000 litrov 

vina za 18.000 ljudi 

sre 22.5.2013 

50. obletnica valete v Stopičah 

sre 22.5.2013 

Preroško Pred 20 leti preveč provokativno danes žal 

resnično 

čet 23.5.2013 

DL Do kdaj bosta tržnici še mestni sramoti 

pon 20.5.2013 

Vesna Zakonjšek 

u.d.i.k.a. 

151

SLOVENIJA 

24.5.2013 www.lokalno.si Stran/Termin: 

Galerija 

nazaj 

Komentiraj prispevek 

Uporabniško Ime 

e-Naslov 

pet sob ned pon tor 

Vaš komentar 

3 C 0 C 4 C 6 C 7 C 

15 C 15 C 14 C 18 C 20 C 

Izračunajte vsoto devet in ena 

Oddaj komentar 

Prijava Pozabljeno geslo Registracija Pogoji uporabe 

Domov Lokalno aktualno Vaša zgodba Namig za premik Osmrtnice in zahvale RSS Arhiv Oglaševanje Pravno obvestilo O portalu Pišite nam 

152

SLOVENIJA 

24.5.2013 www.piran.si 

Stran/Termin: 

Naslov: 

Komentar na pritožbo ZAPS glede razpisa za izbor variantnih rešitev za območje 

Avtor: 


Žanr: 



Gesla: 

ARHITEKTURA, ARHITEKT, OBLIKOVALSKI NATEČAJ, ZBORNICA ZA 

http://www.piran.si/index.php?page=news&item=142&id=3895 

Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije je na Občino Piran naslovila pritožbo na poziv 

za udeležbo za pridobitev variantnih rešitev urejanja območja skladišč soli - 1. faza - ideje 

(dopis pripenjamo spodaj). V nadaljevanju pojasnilo občine Piran glede razpisa za izbor 

variantnih rešitev za območje skladišč soli. 

Očitno je pri branju objave na občinski spletni strani prišlo do nerazumevanja oz. do 

napačnega razumevanja dejstev. 

Iskanje variantnih rešitev območja skladišč soli v prvi fazi ni iskanje prostorskih idejnih 

rešitev, temveč vsebin, ki naj bi se uporabile kot eno od izhodišč projektne naloge za 

urbanistično-arhitekturni-oblikovalski natečaj v drugi fazi. Občina Piran je k razmisleku in 

iskanju prave vsebinske ideje skušala pritegniti najširši krog prebivalcev, ne samo stroke in 

arhitektov, kar je v vabilu k sodelovanju in v projektni nalogi jasno opredeljeno. Formalno 

gledano ne gre za natečaj, temveč za način vključevanja javnosti pri pripravi naslednje faze 

iskanja rešitev. Ravno zaradi dejstva, da gre za objekte najširšega nacionalnega pomena, 

smo s tako potezo želeli spodbuditi vključevanje posameznikov najrazličnejših profilov, 

izobrazbe, starosti, razmišljanj. 

Ker gre pri iskanju 'ideje' - vsebinskega predloga – za obliko javnega diskurza, in ker 

formalno ne gre za natečaj, se anonimnost ni zdela potrebna. 

Glede na dejstvo, da v tej fazi sodelujočim ni potrebno oddati drugega kot nekaj zapisanih 

misli, skice in približne časovnice izvedbe, je tudi nagrada verjetno primerna. Mnenja so 

seveda deljena. Prejeli smo že nekaj predlogov, zapisanih v nekaj vrsticah. Vsekakor ta 

faza zbiranja idej od sodelujočih ne terja veliko dela in stroškov. Želimo si misli, ideje, 

predloge vsebine.Pri oblikovanju druge faze iskanja ustrezne rešitve, pri kateri bodo poleg 

vseh prostorskih parametrov upoštevane tudi 'ideje', prispele v prvi fazi, se bomo 

pogovarjali tudi z Zbornico za arhitekturo in prostor Slovenije. 

Projektna naloga je objavljena na: http://bit.ly/1ae9gTu 

Dokumenti za prenos: 

Natečaj skladišče soli Piran pritožba.pdf 

(PDF,329 KB) 

153

SLOVENIJA 

24.5.2013 www.rtvslo.si 

Stran/Termin: 

Naslov: 


Avtor: 


Žanr: 



Gesla: 

OPPN, OPN 

http://www.rtvslo.si/lokalne-novice/selitev-romov-iz-dobruske-vasi/309551 

Založba RTV ZKP 

Zamejci 

IgralniPortal.si 

Prireditve.info 

Hitre informacije 

Rokenrol in 

ajdovski 

Hollywood 

Dolga 

prijateljstva v 

Brežicah 

Špargljeva jed 

Frtalja 

Angry apples 

Mednarodni 

festival kratkega 

filma... 

Stanje na 

cestah in mejnih 

prehodih 

Rtvslo.si 

Google.si 

Prijava 

Registracija 

Novice Šport Kultura Zabava Ture avanture TTX Spored Avdio Video Moj splet Medijsko središče 

Slovenija Svet Evropska unija Gospodarstvo Lokalne novice Črna kronika Zdravstvo Okolje Znanost in tehnologija Kolumne Velikih 5 Vreme Klepet 

Lokalne novice 1 


V pričakovanju obiska iz Ljubljane 

24. maj 2013 ob 17 36 

Novo mesto MMC RTV SLO 

Kmetijska zadruga KZ Krka je policiji prijavila 

škocjanske Rome iz tamkajšnjega naselja 

Dobruška Gmajna ker so si že pred leti na njihovi 

nepremičnini postavili domovanja in zasedajo več 

kot 10.000 kvadratnih metrov zemljišča s katerim 

KZ sedaj ne more razpolagati oziroma ga ni 

uspela prodati. 

Očitno se ni našel podoben kupec kot v primeru Lok v 

krški občini ki bi kupil zemljišča hkrati z neknjiženimi 

ljudmi na njih. Poleg tega občina v neposredni bližini 

skladno z občinskim prostorskim načrtom že več let 

načrtuje in pripravlja vse potrebno za industrijsko cono. 

Župan občine Škocjan Jože Kapler je dejal da večina 

Romov prebiva na zemljiščih KZ Krka medtem ko dve 

ali tri družine zasedajo občinsko zemljišče kjer se po 

občinskem podrobnem prostorskem načrtu sprejetem 

leta 2007 načrtuje postavitev gospodarskega 

tehnološkega centra. Da bo slednji zaživel bo potrebno 

izvesti precej aktivnosti med drugim zgraditi čistilno 

napravo. 

Leta 2012 je občina dobila ustrezno gradbeno 

dovoljenje zanjo leto prej je prejela tudi odločbo 

Evropskega strukturnega sklada o sofinanciranju 

projekta v višini 1 54 milijona evrov. Tam kjer so 

Romi se ne gradi čistilna naprava ugotavlja Kapler ki 

nadaljuje da se je ena od romskih družin ki prebiva na 

občinski zemlji pripravljena preseliti. Našli so drugo 

lokacijo izven škocjanske občine vendar je treba 

zagotoviti sredstva za odkup zemljišča. Občina je v 

zvezi s tem poslala dopis na državne institucije vendar 

primernega odziva z njihove strani še ni bilo pravi 

Kapler. 

Ocena novice 

Ocena 0 0 od 0 glasov 

Vaša ocena 

Ocenite to novico 

Romsko naselje Dobruška vas. Foto MMC RTV SLO 

Sorodne novice 

23. maj 2013 

Če Romi izgubijo svojo kulturo ne bodo vedeli 

kdo so 

13. maj 2013 

Primorski Romi negujejo svojo kulturo 

6. maj 2013 

Rostoharjeva Najbolj izzivalna tema povezana z 

romsko tematiko je bila spolnost. 

8. april 2013 

Številni Romi še vedno živijo v nekakšnih 

socialnih getih 

1. marec 2013 

Romska svetnica vložila ovadbo zaradi žaljivih 

komentarjev 

29. januar 2013 

Knjižnica za Rome 

3. december 2012 

Pet let radijske romske oddaje 

Dodaj v 

Policijska uprava Novo mesto je v začetku aprila zaradi 

kaznivega dejanja protipravnega zavzetja nepremičnine 

Tweet Facebook 

na Okrožno državno tožilstvo Novo mesto podala 

kazensko ovadbo zoper 16 osumljencev iz okolice 

Škocjana ki so nezakonito zasedli zemljišča in na njih postavili 18 stanovanjskih objektov gospodarska 

poslopja in pomožne objekte. Trije Romi so se za isto dejanje na sodišču neuspešno zagovarjali že pred 

tem. Romi pravijo da se nimajo kam preseliti. Kako namerava občina Škocjan urejati vprašanje Romov ki 

živijo na zemljišču v lasti KZ Krka 

Lokalne novice 

Zavarovalnica ne omogoča da bi Patricija 

shodila 

5 

Več novic 

Literarni festival Bralnice pod 

slamnikom združuje mlade 

1 

Z navdušenjem so ustvarjali v 

kovaški delavnici 

1 

Če Romi izgubijo svojo kulturo ne 

bodo vedeli kdo so 

10 

Kateri bo najbolj zelen Glasgow 

Bristol Bruselj ali Ljubljana 

9 

Foto Fosili morskih konjičkov iz 

Tunjic med najzanimivejšimi 

živalmi 

2 

Iz zapuščine Olafa Lovrenčiča 

Video Astronavtka poletela s 

Pipistrelovim letalom 

11 

Radioaktivni odpadki gradnja 

odlagališča se še ni niti začela 

28 

Igor Šoltes Mariborski radarji so 

še en primer neuspešne prakse 

javnega naročanja 

28 

24. maj 2013 ob 15 54 

Patricija Butkovič ima 

cerebralno paralizo 

okvaro za katero velja da 

ni ozdravljiva. 

Ko se je KZ Krka pred kratkim obrnila na škocjansko občino jih je Kapler vprašal ali imajo nadomestno 

zemljišče za preselitev teh Romov. Odgovorili so pozitivno. Občina Škocjan je poslala dopis državni 

sekretarki Tamari Vonta da imajo določene rešitve vendar se morajo ustrezno uskladiti z njo in direktorjem 

KZ Krka ter najti primerna zemljišča. To se ne more zgoditi čez noč toda v bližnji prihodnosti lahko 

pridemo do zemljišč za bivanje teh Romov je prepričan. 

Na vprašanje kje je predvidena nova lokacija kjer bi lahko občina v sodelovanju s KZ in drugimi institucijami 

zagotovila zemljišča za varno preselitev Romov ali znotraj ali zunaj meja občine Škocjan je Kapler dejal 

da je napovedovanje zaenkrat še špekulacija in pojasnil da je nekaj primernih parcel v škocjanski občini 

nekaj pa tudi na območju Novega mesta in Bele krajine. Po zagotovilih direktorja KZ Krka ustrezna 

zemljišča vsekakor obstajajo nekatera so stavbna nekaj pa je kmetijskih je dodal Kapler. 

Po njegovih besedah lahko nekaj prebivalcev romskega naselja tudi ostane sicer pa meni da 300 Romov na 

3000 prebivalcev kolikor jih šteje občina Škocjan presega zmogljivosti občine. Na pobudo Službe za 

narodnosti je včeraj potekal sestanek o zaostrenih razmerah v romskem naselju Dobruška vas. Sklenili so 

da se nemudoma oblikuje ožja operativna skupina ki bo na terenu ocenila stanje in poskusila ponovno 

vzpostaviti dialog med prebivalci romskega naselja in okoliškim prebivalstvom s ciljem pomiritve strasti Za 

čimprejšnjo rešitev nastale situacije bosta državna sekretarka Vonta in vodja Službe za narodnosti pri 

ministrstvu za notranje zadeve in javno upravo Stane Baluh naslednji petek obiskala župana škocjanske 

občine in romsko naselje Dobruška vas. 

154

SLOVENIJA 

24.5.2013 www.rtvslo.si Stran/Termin: 

Bogdan Miklič 

Foto Bogdan Miklič 

Prijavi napako 

Oddajte svoj komentar Število komentarjev 1 

Za komentiranje morate biti prijavljeni Komentarji ne odražajo stališča uredniške politike RTV Slovenija. 

Prosimo da se pri komentiranju držite teme ne uporabljate sovražnega govora in upoštevate pravila 

Razvrsti 

Rastoče 

Kazalo 

Novice 

Slovenija Svet Evropska unija Gospodarstvo Lokalne 

novice Črna kronika Zdravstvo Okolje Znanost in 

tehnologija Kolumne Velikih 5 Vreme Klepet Arhiv 

Šport 

Nogomet Košarka Rokomet Odbojka Hokej Tenis Atletika 

Zimski šp. Motošporti Formula 1 Kolesarstvo Preostali šp. 

Rumeni pajkl OI 2012 Arhiv 

Kultura 

Film Glasba Razstave Oder Knjige Drugo Ocenjujemo 

Gledamo Poslušamo Beremo Razglednice preteklosti Kino 

Prireditve Na današnji dan Arhiv 

Zabava 

Evrovizija 2013 Zanimivosti Družabna kronika Iz sveta 

znanih Glasba Moda Ples Avtomobilizem Hrana in pijača 

Horoskop Kino Prelistano pri frizerju 

Ture avanture 

Novice Podobe Slovenije Vagabund Fascinantni hoteli 

Prevozna sredstva S kolesom Navade po svetu Kulinarika 

Planinski izlet Popotni dnevnik Prireditve Arhiv 

TTX 

Spored 

TV Slovenija 1 TV Slovenija 2 TV Slovenija 3 TV Koper TV 

Maribor Prvi program Val 202 Ars Radio Maribor Radio 

Koper Radio Capodistria 

Avdio 

Video 

TV Slovenija 1 TV Slovenija 2 TV Slovenija 3 TV Koper 

Capodistria TV MB Prvi program Val 202 Ars Radio 

Maribor RSi Radio Koper Radio Capodistria MMR 

Moj splet 

Forum Blog Slike Video Avdio Popotnik Moj svet Klepetalnica 

Medijsko središče 

Medijsko središče RTV Slovenija About RTV Slovenija 

MMC RTV Slovenija ISSN 1581372X FAQ Impresum 1995 2012 Vse pravice pridržane 

Novice Šport Kultura Zabava Ture Avanture TTX Spored Avdio Video Mojsplet Kontakti Oglaševanje Medijsko središče English Zemljevid strani 

155

SLOVENIJA 

26.5.2013 www.sta.si 

Stran/Termin: 

Naslov: 

Avtor: 

Umeščanje projekta ČHE Kozjak v preverjanju Bruslja 

gm/uk 


Žanr: 



Gesla: 

PROSTORSKO NAČRTOVANJE, DPN 

http://www.sta.si/vest.php?id=1887709 

Plakat proti izgradnji daljnovoda Ekološkega društva Kozjak-Dragučova.Arhiv STA 

Maribor, 26. maja (STA) - Prebivalci območja, na katerem je predviden daljnovod bodoče 

Črpalne hidroelektrarne Kozjak, združeni v Ekološko društvo Kozjak-Dragučova, še vedno 

nasprotujejo načrtovani trasi daljnovoda, čeprav je bila ta že umeščena v prostor. A te 

postopke zdaj izpodbijajo v Bruslju, pred časom pa so na težave opozorili tudi s pismom 

vrhu slovenske politike. Nasprotniki začrtane trase v pritožbi, ki jo zdaj preučuje Evropska 

komisija, opozarjajo, da je država pri umeščanju v prostor kršila Aarhuško konvencijo, ki 

prebivalcem prizadetega območja daje pravico do informacij v postopku in dostopu do 

pravnega varstva v okoljskih zadevah. Zato so prepričani, da bo Evropska komisija 

postopek razveljavila.Vodja sektorja za prostorsko načrtovanje na državni ravni pri 

ministrstvu za infrastrukturo in prostor Barbara Radovan za STA ni želela komentirati, kaj 

vse Evropska komisija preučuje, je pa potrdila, da gre predvsem za očitke civilne pobude, 

da javnost v postopek ni bila primerno vključena. Komisija jih je zato pozvala, da 

predstavimo svoje argumente in z ministrstva so jim obširen odgovor že 

posredovali.'Evropska komisija je sprožila poizvedovalni postopek, ne pa postopka, kjer bi 

že ugotavljala kršitve. Vprašala nas je za naše argumente, zato do kakšnih postopkov v 

smislu tega, da bi komisija že ugotovila kakšne kršitve in nas pozvala k njihovi odpravi, še ni 

prišlo. Upam, da do tega niti ne bo prišlo in bo ugotovljeno, da s postopkom v resnici ni bilo 

nič narobe oziroma v nasprotju z evropskim pravnim redom,' je povedala Radovanova.Z 

očitkih civilnih pobud, da jim je bila kršena Aarhuška konvencija se ne strinja, saj so 

upoštevali ves pravni red, ki velja v Sloveniji in EU ter je v skladu z načeli omenjene 

konvencije. Evropski komisiji so zato poslali tudi seznam vseh dogodkov, srečanj in 

pogovorov, ki dokazujejo vključevanje in obveščanje javnosti v postopku umeščanja v 

prostor, bodisi s strani ministrstva kot koordinatorja priprave državnega prostorskega načrta 

ali pa neposredno investitorja.Ker je tudi v primeru za investitorja uspešno izpeljanega 

postopka velika možnost, da bodo prebivalci še naprej nasprotovali trasi daljnovoda, ni 

izključena niti razlastitev, kar je potrdila tudi Radovanova. Za ta projekt za kaj takega 

obstajajo zakonske podlage, saj gre za gradnjo elektrarne in daljnovoda, kar je v slovenski 

zakonodaji deklarirano kot gradnja v javnem interesu in v tem primeru se lastninska pravica 

lahko omeji tudi prisilno, pojasnjuje Barbara Radovan in ob tem dodaja, da je to skrajni 

ukrep, ki si ga ne želi nihče, a ni nemogoč.Kot je za STA povedal direktor Dravskih elektrarn 

Maribor (DEM) Viljem Pozeb, po njihovem mnenju v postopku umeščanja niso bili kršeni ali 

izpuščeni nobeni postopki slovenske zakonodaje, zato meni, da to ne bo imelo vpliva na 

nadaljevanje postopka za izvajanje projekta. Ta je trenutno v fazi optimiranja tehnično 

tehnoloških rešitev z namenom zniževanja stroškov, zato so potrebne še nekatere 

raziskave, na podlagi katerih bo mogoče z veliko gotovostjo potrditi najsprejemljivejšo 

varianto, tako po tehnični, kot finančni plati.'Menim, da do negativnega mnenja komisije ne 

more priti. Ob tem bi želeli verjeti, da projekt po odločitvi Evropske komisije ne bo več tarča 

pritiska civilnih iniciativ, a sodeč po nastopih in napovedih temu žal ne bo tako. Boj za 

ustavitev projekta se bo po njihovih besedah ne glede na ugotovitve Bruslja nadaljeval na 

drugih področjih in z vsemi možnimi sredstvi,' je povedal Pozeb, ki upa, da bo odločitev 

Evropske komisije sprejeta čim prej. 

156

PoroÃ„Âilo o medijskih objavah - 27.5.2013 - ZAPS

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?

PoroÃ„Âilo o medijskih objavah - 27.5.2013 - ZAPS