pdf - Gorenje Group

pdf - Gorenje Group pdf - Gorenje Group

from gorenjegroup.com More from this publisher

01.01.2014 Views

Poročilo o družbeni odgovornosti Gorenje 2006 in EMAS okoljska izjava Gorenje, d.d. in Gorenje I.P.C., d.o.o. za leto 2006

Poročilo o družbeni

odgovornosti Gorenje 2006

in EMAS okoljska izjava

Gorenje, d.d. in Gorenje

I.P.C., d.o.o. za leto 2006

Poročilo o družbeni odgovornosti Gorenje 2006

in EMAS okoljska izjava Gorenje, d.d. in Gorenje

I.P.C., d.o.o. za leto 2006

Vsebina

Stran

Nagovor predsednika Uprave 4

Intervju z Dragom Bahunom, članom Uprave za organizacijo 6

in kadre ter delavskim direktorjem

1 Predstavitev Skupine Gorenje 8

1.1 Splošni podatki 8

1.2 Organiziranost in sestava Skupine Gorenje 8

1.3 Uprava družbe Gorenje, d.d. 10

1.4 Prodaja 10

2 Vizija, poslanstvo in strateške usmeritve Skupine Gorenje 11

3 Družbena odgovornost in Sistem vodenja varnega 11

in zdravega dela (OHSAS 18001)

4 Odnos Gorenja do zaposlenih in družbenega okolja 12

4.1 Zaposleni 12

4.1.1 Število in izobrazbena struktura zaposlenih 12

4.1.2 Razvoj kadrov 15

4.1.3 Izobraževanje in usposabljanje 16

4.1.4 Zdravstveno stanje zaposlenih 17

4.1.5 Nočno delo žensk 21

4.2 Varno in zdravo delo 22

4.3 Komuniciranje z zaposlenimi 23

4.4 Odgovornost do ožje in širše družbene skupnosti 24

4.5 Odgovornost do uporabnikov izdelkov in storitev 25

4.6 Priznanja Gorenju kot družbeno odgovornemu podjetju 26

4.7 Upravljanje s tveganji 27

5 Varstvo okolja 32

5.1 Varstvo okolja v matični družbi 32

5.2 Varstvo okolja v drugih družbah Skupine Gorenje 33

6 Kodeks obnašanja CECED 35

7 EMAS okoljska izjava Gorenje, d.d., in Gorenje I.P.C., d.o.o. 40

7.1 Izjava o verodostojnosti okoljskih podatkov 40

7.2 Predstavitev družb 41

7.2.1 Dejavnost družbe Gorenje, d.d. 41

7.2.2 Dejavnost družbe Gorenje I.P.C., d.o.o. 41

7.3 Obseg dejavnosti družb, vključenih v sistem EMAS 42

7.3.1 Obseg dejavnosti družbe Gorenje, d.d. 42

7.3.2 Obseg dejavnosti družbe Gorenje I.P.C., d.o.o. 43

7.4 Razvoj 45

7.5 Naložbe 46

7.6 Politika varstva okolja ter varnosti in zdravja pri delu 47

7.7 Sistem ravnanja z okoljem 48

7.7.1 Okoljska odgovornost 48

7.8 Okoljski podatki 55

7.8.1 Materialne bilance 55

7.8.1.1 Materialna bilanca za Gorenje, d.d., v obdobju 2004-2006 55

7.8.1.2 Materialna bilanca za Gorenje I.P.C., d.o.o. 56

7.8.2 Izpolnjevanje okvirnih ciljev 56

7.8.2.1 Izpolnjevanje okvirnih ciljev Gorenja, d.d. 56

7.8.2.2 Izpolnjevanje okvirnih ciljev Gorenja I.P.C., d.o.o. 57

7.8.3 Izpolnjevanje izvedbenih ciljev varstva okolja za leto 2006 58

7.8.3.1 Gorenje, d.d. 58

7.8.3.2 Gorenje I.P.C., d.o.o. 59

7.9 Cilji varstva okolja 60

7.9.1 Okvirni cilji Gorenja, d.d., do leta 2010 60

7.9.2 Okvirni cilji Gorenja I.P.C., d.o.o., do leta 2010 60

7.9.3 Izvedbeni cilji Gorenja, d.d., za leto 2007 61

7.9.4 Izvedbeni cilji Gorenja I.P.C., d.o.o., za leto 2007 62

7.10 Komuniciranje z zainteresiranimi javnostmi 62

7.11 Izpolnjevanje zakonskih in drugih zahtev v družbah Gorenje, d.d., 63

in Gorenje I.P.C., d.o.o.

Nagovor predsednika Uprave

V Gorenju se zavedamo, da je od vseh nas,

skoraj 11.000 zaposlenih v štiridesetih

državah sveta, odvisno, kako uspešno bomo

dosegali cilje, izpeljali zahtevne projekte, uresničevali

ambiciozne vizije in strategije. Naše

uspešno delo je, kljub trdemu konkurenčnemu

boju na zahtevnih trgih, rezultat dela prav vseh

zaposlenih.

Skupina Gorenje je slovenski proizvajalec

velikih gospodinjskih aparatov, ki skupaj s

poslovnimi področji notranje opreme, toplotne

in strojne opreme, storitev ter energetike in

varstva okolja na mednarodnem trgu uresničuje

poslovno filozofijo »Vse za dom«. Naše poslanstvo

je ustvarjati izvirne, tehnično dovršene,

vrhunsko oblikovane ter uporabnikom in okolju

prijazne izdelke.

Da bi zagotovili zadovoljstvo vseh ključnih

deležnikov, ki medsebojno pomembno vplivajo

na razvoj Gorenja, skrbimo za načrten razvoj

zaposlenih, dobre delovne razmere, vzpodbujamo

ustvarjalnost. Razumevanje potreb

končnih uporabnikov ter skrb za njihovo

zadovoljstvo in zaupanje nam omogočajo

naša prizadevanja za nenehen razvoj okolju

prijaznih proizvodov. Njihov razvoj seveda ni

mogoč, če v razvojne aktivnosti niso vključeni

tudi dobavitelji po načelu stalnega preverjanja

njihovih konkurenčnih sposobnosti. Za izboljšanje

kakovosti življenja v lokalnem in širšem družbenem

okolju pa imajo, poleg že navedenega,

pomembno vlogo tudi naša vlaganja v tehnologije,

ki zmanjšujejo negativne vplive na okolje.

Izkušnje in zavedanje nam narekujejo, da je

družbena odgovornost stalnica poslovanja v

Gorenju. Upoštevanje njenih temeljnih načel:

pošteno in enakopravno obravnavanje zaposlenih,

etično in pošteno poslovanje, spoštovanje

temeljnih človekovih pravic, odgovorno

ravnanje z okoljem ter pošten odnos do

družbenega okolja, se odraža tudi kot del korporacijske

kulture ter jamstva za rast vrednosti

za delničarje.

Kot veste, je Gorenje član evropskega združenja

proizvajalcev gospodinjskih aparatov

CECED, ki je sprejelo Kodeks obnašanja in z

veseljem ter ponosom povem, da sem v imenu

Gorenja kot eden prvih podpisal ta dokument,

ki nas zavezuje k poročanju o različnih segmentih

družbene odgovornosti. Za leto 2006

smo oddali prvo poročilo o napredku v

Gorenju, kjer še posebej pozitivno izstopata

področji varnega in zdravega dela ter varstva

okolja.

V Gorenju se zavedamo, da ima urejeno

področje varnega in zdravega dela močan

vpliv na dobro sodelovanje vodstva podjetja z

zaposlenimi, na produktivnost ter obvladovanje

različnih tveganj, ki izhajajo iz delovnih opravil

in opreme. Sistematičen pristop nam omogoča

poleg izpolnjevanja zahtev zakonodajnih

obvez tudi ekonomske učinke zaradi manj

poškodb in s tem manjše odsotnosti iz dela,

krepi se pripadnost podjetju, zato zaposleni z

veseljem prihajajo na delo.

Njihova motiviranost je nedvomno tudi odraz

vlaganja in skrbi za zaposlene. Tu želim izpostaviti

skrb za njihovo nenehno izobraževanje

in usposabljanje, skrb za mlade in perspektivne

kadre, kamor sodi tudi štipendiranje, zdravstveno

varstvo zaposlenih ter krepitev socialne

varnosti.

Rad bi poudaril tudi skrb za kakovostno in

zdravo preživljanje prostega časa zaposlenih

s številnimi oblikami rekreacije, kulturno dejavnostjo,

izobraževanja na temo zdravega načina

življenja in še bi lahko našteval.

Prepričan sem, da mi ni potrebno posebej

poudarjati pozitivnega odnosa Gorenja do

varstva okolja, tako z vidika tehnoloških procesov

kot tudi razvoja naših proizvodov.

Varovanje okolja, v skladu z načeli trajnostnega

razvoja, je integrirano v vsa načrtovanja in

odločitve. Politika varstva okolja, okoljski cilji in

programi, pozitiven odnos vseh zaposlenih

do trajnostnega razvoja v Gorenju se odraža

v nenehnem zmanjševanju porabe naravnih

virov pri proizvodnji in uporabi izdelkov, uvajanju

čistejših tehnologij in zmanjšanju vplivov na

okolje. Oblikovna odličnost izdelkov Gorenja,

povezana z optimalnimi funkcionalnimi rešitvami,

nizka poraba električne energije, tiho delovanje,

vgrajeni inteligentni sistemi, ki dodatno

varčujejo in vplivajo na kakovost osnovnih

funkcij in povezujejo izdelke v kompaktne,

elektronsko povezane sisteme in dobro zamišljene

tehnične rešitve, so temelj razvoja izdelkov.

Zaradi naštetih dejstev se Gorenjevi aparati

uvrščajo med okolju prijazne proizvode, za

kar je Gorenje dobilo več priznanj in nagrad.

Odnos Gorenja do trajnostnega razvoja se

odraža pozitivno tudi na marketinškem

področju, saj sta okoljska komponenta izdelka

ter vpis v evropski register EMAS pomembno

marketinško vodilo. S pomočjo promocijskih

aktivnosti želi Gorenje pri uporabnikih dvigovati

in utrjevati zavest o družbeni odgovornosti, še

posebej zavest o pomenu varovanja okolja,

ob enem pa prenašati njihove pozitivne učinke

na blagovno znamko Gorenje.

Družbena odgovornost nedvomno postaja vse

pomembnejši izziv in hkrati priložnost za

Gorenje, da s celovito strategijo na tem področju,

ki temelji na etičnem pristopu in ključnih

vrednotah ter je pomemben del komunikacijske

strategije, občutno prispeva k izboljšanju

konkurenčnosti, dobičkom in boljšim možnostim

za dolgoročni obstoj ter rast Gorenja ožjem in

širšem okolju.

Franc Bobinac, MBA

predsednik Uprave

4

Intervju z Dragom Bahunom, članom Uprave za organizacijo

in kadre ter delavskim direktorjem

Odgovornost do zaposlenih kot del trajnostnega

razvoja

Del družbene odgovornosti podjetja je tudi

odgovornost do zaposlenih. Marsikatero podjetje

v Sloveniji tega področja, ki je eden

pomembnejših, sploh nima zajetega v svojih

poročilih in izjavah o družbeni odgovornosti in

ga omejujejo bolj ali manj na skrb za okolje.

V Gorenju je skrb za zaposlene že zgodovinska

stalnica, zadnja tri leta pa je kadrovsko

področje vključeno tudi v poročilo o družbeni

odgovornosti kot del letnega poročila oz. leta

2004 v poročilo o trajnostnem razvoju Gorenja

2003. Področje kadrov zadnjih dvaindvajset

let pokriva v Gorenju Drago Bahun, ki aktivno

podpira družbeno odgovornost podjetja do

uporabnikov izdelkov in storitev, do ožje in

širše družbene skupnosti in do naravnega

okolja. Na prvem mestu pa je odgovornost do

zaposlenih.

Če začnemo bolj na splošno: kakšen je odnos

Gorenja do družbene odgovornosti?

Če izhajamo iz stališča, da družbena odgovornost

izhaja iz moči, ki je imajo podjetja v

sodobni družbi, je normalno, da je Gorenje,

kot eno največjih slovenskih podjetij, vpeto v

celotno družbeno in poslovno življenje naše

domovine ter se še kako zaveda svojega

odnosa do tega okolja oz. svoje družbene

odgovornosti. Prav tako se svoje družbene

odgovornosti zavedajo tudi v vseh hčerinskih

družbah doma in v tujini, s svojimi tehnološko

in ekološko prijaznimi izdelki pa ta odnos

kažemo celemu svetu.

Kako se to odraža konkretno?

Gorenje je eden izmed glavnih davkoplačevalcev

in bistveno prispeva k bruto domačemu

proizvodu. Po drugi strani pa je poslovno življenje

Gorenja odvisno od razvoja ožje in širše

družbene skupnosti, zato Gorenje bistveno

prispeva k razvoju družbenega in gospodarskega

okolja, v katerem deluje. Tudi v tem

smislu je Gorenje oblikovalo svoj odnos do

sociale, kulture, znanosti itd. Posebej izpostavljamo

odnos do inštitucij znanja: univerz, visokih

šol … Temelji, na katerih se povezujemo z

akademsko sfero in izvajamo skupne projekte,

so znanje, podjetnost in inovativnost.

V Skupini že več let uspešno sodelujemo z

različnimi izobraževalnimi ustanovami in

organiziramo prakso, ekskurzije in prireditve,

katerih namen je podpora šolstvu v smislu

iskanja mladih perspektivnih strokovnih kadrov.

S strokovnimi predstavitvami odpiramo svoja

vrata osnovnošolcem, dijakom in študentom, ki

so se odločili za naši proizvodnji sorodne

poklice.

Od nekdaj se zavedamo, kako pomembno je

ohranjanje slovenske kulture za razvoj naroda,

iz katerega izhajamo tudi mi. V desetletjih se je

v Gorenju nabralo veliko število umetniških del

in del zbirke je bil podarjen občini Velenje. V

njej so dela slovenskih likovnih umetnikov 20.

stoletja, od najpomembnejših impresionistov

do sodobnikov. Ta del zbirke je v prostorih

Velenjskega gradu dostopen široki javnosti.

Gorenje ima 11 tisoč zaposlenih, 9 tisoč v

Sloveniji, zato je skrb za stalnost zaposlitve

ena glavnih poslovnih skrbi. Če dodamo še

zaposlene v dobaviteljski verigi, ugotovimo,

da je na Gorenje vezanih več kot 40 tisoč

delovnih mest. Če prištejemo še družinske člane,

je to skupaj okrog 150 tisoč ljudi. Kakšna je

skrb Gorenja za zaposlitev in zaposlene s

tako neverjetnim posrednim vplivom?

V okviru družbene odgovornosti posebej

izpostavljamo odnos do zaposlenih, ki se kaže

v skrbi za izobraževanje in usposabljanje

zaposlenih, za razvoj kadrov in komuniciranje

z zaposlenimi, za inovacijsko dejavnost,

zdravstveno varstvo zaposlenih, v krepitvi

socialne varnosti zaposlenih z dodatnimi

zavarovanji, skrbi za varno in zdravo delo,

podpiranju kulturne ter športnorekreacijske

dejavnosti in nenazadnje v omogočanju dela

sindikatov ter soupravljanju delavcev.

Z izobraževalno dejavnostjo redno spodbujamo

napredek zaposlenih z vidika osebnega

razvoja ter razvoj ključnih zmožnosti zaposlenih

z vidika, kaj zmorejo, kaj znajo, kaj si

želijo ter kaj menijo, da je prav.

Ali je tu vključeno tudi štipendiranje kot del

družbene odgovornosti do mladih?

Seveda. Štipendiranje še vedno predstavlja

pomemben vir pridobivanja kadrov, z njim pa

tudi pomagamo našim zaposlenim pri šolanju

njihovih otrok. Posebej spodbujamo tudi študij

ob delu in usposabljanje zaposlenih nasploh.

Omenili ste razvoj kadrov. Kaj to pomeni?

Če želimo imeti motivirane zaposlene,

moramo spoznati posameznikove prednosti,

želje in ambicije ter jih razvijati v skladu s cilji

Gorenja. Temelj razvoja kadrov v Skupini

Gorenje je sistem usposabljanj, posebej

mladih perspektivnih kadrov.

Na kakšen način to ugotavljamo in ali merimo

tudi organizacijsko kulturo in klimo v Skupini

Gorenje?

V ta namen uporabljamo institut letnih razgovorov,

ki ga predpostavljeni opravijo s svojimi

sodelavci. Za učinkovito delovanje podjetja in

njegov razvoj je nujno potrebno poznati

razmišljanje in počutje zaposlenih. Skupina

Gorenje je na poti do uspeha utrdila vrsto

vrednot, katere so zaposleni prevzeli in se z

njimi poistovetili. Katere so tiste vrednote, ki jih

delavci zaznavajo ter si jih želijo v prihodnje,

ugotavljamo z merjenjem organizacijske kulture

in njene kulturne dimenzije v obliki anketiranja.

V Gorenju je visoko pozicioniran t. i. management

znanja. Na kakšen način?

To pomeni sistematično pridobivanje, ustvarjanje,

vrednotenje, ohranjanje, prenašanje in izkoriščanje

znanja s pomočjo najmodernejših

informacijsko-komunikacijskih orodij in tehnik.

Človeški kapital se trudimo spreminjati v strukturnega

(inovacijskega). Razvijamo lasten

model vrednotenja intelektualnega kapitala ter

pospešujemo gonila intelektualnega kapitala

za povečanje dodane vrednosti.

Zdravje je med Slovenci najvišja vrednota,

seveda je v podjetju samo zdrav delavec tudi

učinkovit …

Ker je zdravje postavljeno kot vrednota zelo

visoko, smo pred leti pričeli na podlagi presoje

ocene tveganj z zdravstveno-preventivnimi programi

z delovnim naslovom »Programi za prijazno

delovno okolje«. Postopno zniževanje bolniške

odsotnosti je rezultat ukrepov in aktivnosti

za znižanje le-teh ter večletne kontinuirane

skrbi za zaposlene ter njihovo dobro počutje.

Pomembna pa je tudi socialna varnost.

Družbe Skupine Gorenje sodijo med družbe,

ki svojim zaposlenim na tem področju zagotavljajo

visoko raven. Pomembna vidika zagotavljanja

oziroma povečanja socialne varnosti

zaposlenih sta tudi dodatno zdravstveno

zavarovanje in dodatno prostovoljno kolektivno

pokojninsko zavarovanje, v kateri je

vključena krepka večina vseh zaposlenih.

Sem spada tudi skrb za varno delo, zato stalno

izvajamo izobraževanja, namenjena varnostnemu

ozaveščanju in spoznavanju z oceno tveganja

ter z njo povezanimi programi varstvenih

ukrepov.

V odnosu delodajalec – zaposleni so slednji

šibka stran. Kakšne so v Gorenju možnosti

zaposlenih za uveljavljanje lastnih interesov?

V Gorenju deluje Sindikat delavcev kovinske

industrije. Soupravljanje delavcev poteka

preko Sveta delavcev, ki se mesečno sestaja.

Polovica članov Nadzornega sveta Gorenja

je iz vrst zaposlenih.

Za vzdrževanje intelektualne in delovne kondicije

zaposlenih ni dovolj samo delo na

delovnem mestu. Kako je s tem v Gorenju?

V Gorenju deluje Društvo za kulturo »Gorenje«,

ki organizira razne kulturne prireditve,

srečanja s pesniki in pisatelji, družbenimi

delavci in politiki, likovne in fotografske razstave,

obiske kulturnih znamenitosti in prireditev

doma in po svetu. Organizirana je izposoja

strokovne in leposlovne literature in podobno.

V okviru Društva za športno rekreacijo imajo

zaposleni možnost udeležbe v različnih

rekreativnih dejavnostih. Vsakoletno konec

maja potekajo športna tekmovanja pod

imenom Gorenjada, na kateri sodeluje skoraj

tisoč zaposlenih, kamor se že vključujejo tudi

podjetja iz tujine.

Govorili smo o družbeni odgovornosti Skupine

Gorenje, s poudarkom na zaposlenih.

Ne smemo pa pozabiti, da smo tudi kot posamezniki

odgovorni in zavezani k etičnemu

vedenju, učinkovitemu in kakovostnemu delu s

čim manjšimi stroški, primernemu odnosu do

sodelavcev in poslovnih partnerjev, skrbi za

lasten razvoj in inovativnost ter varovanje okolja.

Dagmar Vrtačnik

6

1

Predstavitev Skupine Gorenje

1.1

Splošni podatki 1.2 Organiziranost in sestava Skupine

Gorenje

Firma

Gorenje, gospodinjski aparati, d.d.

Datum vpisa v sodni register

31.12.1997

Skrajšano ime firme

Gorenje, d.d.

Sedež

Velenje, Partizanska 12

Dejavnost družbe

proizvodnja, prodaja in servisiranje električnih

in neelektričnih gospodinjskih ter elektrotoplotnih

aparatov

Šifra dejavnosti

29.710 Proizvodnja električnih gospodinjskih

naprav

Davčna številka

SI72615320

Matična številka

5163676

Osnovni kapital

12.200.000.000 SIT

Delnice

12.200.000 navadnih imenskih kosovnih

delnic; delnice družbe Gorenje, d.d.,

z oznako GRVG so uvrščene v Prvo kotacijo

Ljubljanske borze (www.ljse.si).

Skupino Gorenje so konec leta 2006 sestavljale

krovna družba Gorenje, d.d., 50 odvisnih

družb, delujočih v Sloveniji in tujini, in 7 skupaj

obvladovanih družb.

Družbe Skupine Gorenje so bile v letu 2006

organizirane v tri divizije:

divizijo gospodinjskih aparatov

(GA)

Proizvodnja in prodaja gospodinjskih aparatov

lastne proizvodnje, prodaja izdelkov

dopolnilnega programa gospodinjskih aparatov

drugih proizvajalcev, prodaja dokupnega

programa zabavne elektronike in malih

gospodinjskih aparatov ter proizvodnja in

prodaja toplotno ogrevalne tehnike.

Dejavnost orodjarstva, strojegradnje in

proizvodnje mehanskih komponent.

divizijo notranje opreme

(NO)

Proizvodnja in prodaja kuhinjskega,

kopalniškega pohištva, sanitarne opreme

in keramičnih ploščic.

divizijo trgovine in storitev

(STO)

Energetika in varstvo okolja, trgovina,

inženiring, zastopstva, gostinstvo, turizem

in upravljanje z nepremičninami.

Odvisne in skupaj obvladovane družbe

Skupine Gorenje, delujoče v letu 2006

in z lastniškimi deleži na dan 31.12.2006,

so naslednje:

Divizija GA – divizija gospodinjskih aparatov;

Divizija NO – divizija notranje opreme;

Divizija STO – divizija trgovine in storitev.

Družba Gorenje, d.d., ima v okviru svojega

delovanja v tujini organizirana tudi naslednja

predstavništva, preko katerih izvaja poslovne

aktivnosti na nekaterih tujih trgih:

Predstavništva v tujini

1. Moskva, Ruska federacija

2. Krasnojarsk, Ruska federacija

3. Kijev, Ukrajina

4. Atene, Grčija

5. Shanghai, Kitajska

6. Priština, Srbija

Družbe, delujoče v Sloveniji

Lastniški delež v % Divizija

1. Gorenje I.P.C., d.o.o., Velenje 100,00 GA

2. Gorenje Tiki d.o.o., Ljubljana 99,98 GA

3. Gorenje GTI, d.o.o., Velenje 100,00 STO

4. Gorenje Notranja oprema, d.o.o., Velenje 99,60 NO

5. Gorenje Gostinstvo, d.o.o., Velenje 100,00 STO

6. LINEA SP, d.o.o., Velenje 100,00 STO

7. Energygor, d.o.o., Velenje 100,00 STO

8. Opte Ptuj, d.o.o., Ptuj 100,00 STO

9. Kemis, d.o.o., Radomlje 100,00 STO

10.Gorenje Orodjarna, d.o.o., Velenje 100,00 GA

11.ZEOS, d.o.o., Ljubljana 51,00 STO

12.Istrabenz Gorenje energetski sistemi, d.o.o., Nova Gorica 49,95 STO

13.GEN-I, d.o.o., Krško 24,98 STO

14.BIOTOPLOTA, d.o.o, Nova Gorica 49,95 STO

Družbe, delujoče v tujini

Lastniški delež v % Divizija

15. Gorenje Beteiligungsgesellschaft m.b.H., Avstrija 100,00 GA

16. Gorenje Austria Handelsgesellchaft m.b.H., Avstrija 100,00 GA

17. Gorenje Vertriebsgesellschaft m.b.H., Nemčija 100,00 GA

18. Gorenje Körting Italia S.r.l., Italija 100,00 GA

19. Gorenje France S.A.S., Francija 100,00 GA

20. Gorenje BELUX S.a.r.l., Belgija 100,00 GA

21. Gorenje Espana, S.L., Španija 100,00 GA

22. Gorenje UK Ltd., Velika Britanija 100,00 GA

23. Gorenje Skandinavien A/S, Danska 100,00 GA

24. Gorenje AB, Švedska 100,00 GA

25. Gorenje OY, Finska 100,00 GA

26. Gorenje AS, Norveška 100,00 GA

27. OÜ Gorenje, Estonija 100,00 GA

28. SIA Gorenje, Latvija 100,00 GA

29. Gorenje spol. s r.o., Češka Republika 100,00 GA

30. Gorenje real spol. s r.o., Češka Republika 100,00 GA

31. Gorenje Slovakia s. r.o., Slovaška Republika 100,00 GA

32. Gorenje Budapest Kft., Madžarska 100,00 GA

33. Gorenje Polska Sp. z o.o., Poljska 100,00 GA

34. Gorenje Bulgaria EOOD, Bolgarija 100,00 GA

35. Gorenje Zagreb, d.o.o., Hrvaška 100,00 GA

36. Gorenje Skopje, d.o.o., Makedonija 100,00 GA

37. Gorenje Commerce, d.o.o., Bosna in Hercegovina 100,00 GA

38. Gorenje, d.o.o., Srbija 100,00 GA

39. Gorenje Podgorica, d.o.o., Črna gora 99,97 GA

40. Gorenje Romania S.R.L., Romunija 100,00 GA

41. Gorenje aparati za domaćinstvo, d.o.o., Srbija 100,00 GA

42. Mora Moravia s r.o., Češka Republika 100,00 GA

43. Gorenje Küchen GmbH, Avstrija 99,60 NO

44. Gorenje - kuchyne spol. s r.o., Češka Republika 99,60 NO

45. Gorenje Imobilia, d.o.o., Srbija 100,00 STO

46. Gorenje Adria Nekretnine, d.o.o., Hrvaška 100,00 STO

47. Kemis, d.o.o., Hrvaška 100,00 STO

48. Kemis BiH, d.o.o., Bosna in Hercegovina 100,00 STO

49. Kemis, d.o.o., Srbija 100,00 STO

50. Gorenje Invest, d.o.o., Srbija 100,00 GA

51. Gorenje Gulf FZE, Združeni arabski emirati 100,00 GA

52. Gorenje Tiki, d.o.o., Srbija 99,98 GA

53. Istrabenz-Gorenje, d.o.o., Hrvaška 24,98 STO

54. Austrian Power Vertriebs, GmbH, Avstrija 49,95 STO

55. Intrade energija, d.o.o., Bosna in Hercegovina 25,48 STO

56. Vitales, d.o.o., Bosna in Hercegovina 49,95 STO

57. Gorenje Istanbul Ltd., Turčija 100,00 GA

8

2 Vizija, poslanstvo in strateške usmeritve Skupine Gorenje

1.3 Uprava družbe Gorenje, d.d.

Uprava družbe Gorenje, d.d.

Franc Bobinac

Predsednik Uprave

Franc Košec

Član Uprave, odgovoren

za področje razvoja in

kakovosti

1.4 Prodaja

Mirjana Dimc Perko

Članica Uprave,

odgovorna za področje

financ in ekonomike

Drago Bahun

Član Uprave, odgovoren

za področje organizacije,

kadrov in delavski direktor

V Skupini Gorenje bomo še naprej delovali

v okviru treh obstoječih divizij:

v diviziji gospodinjskih aparatov,

v diviziji notranje opreme in

v diviziji trgovine in storitev.

Vizija Skupine Gorenje je postati najbolj

izviren, v oblikovanje usmerjen ustvarjalec

izdelkov za dom na svetu.

Pri tem je naše poslanstvo ustvarjanje izvirnih,

tehnično dovršenih, vrhunsko oblikovanih ter

uporabnikom in okolju prijaznih izdelkov za

prijeten dom. Osredotočeni smo v povečevanje

zadovoljstva potrošnikov, ob tem pa na

družbeno odgovoren način ustvarjamo vrednost

za lastnike, zaposlene in druge deležnike

družb Skupine Gorenje.

V družbah Skupine Gorenje uresničujemo

svoje poslanstvo s spoštovanjem skupnih vrednot,

ki jih v Skupini gojimo: s Poštenostjo, z

Odprtostjo, Lojalnostjo, s Kreativnostjo in z

Ambicioznostjo (POLKA).

Prodaja in tržni položaj

v mio SIT 2006 % 2005 % 06/05

Divizija gospodinjskih aparatov 222.337,2 83,5 % 207.229,0 85,2 % 107,3

Divizija notranje opreme 15.001,8 5,6 % 14.928,6 6,2 % 100,5

Divizija trgovine in storitev 28.909,5 10,9 % 20.994,8 8,6 % 137,7

Konsolidirani čisti prihodki od prodaje 266.248,5 100,0 % 243.152,4 100,0 % 109,5

Skupina Gorenje je v letu 2006 dosegla

266.248,5 mio SIT konsolidiranih čistih prihodkov

od prodaje, kar pomeni 9,5 % povečanje

glede na leto 2005. V celotni strukturi prihodkov

Skupine Gorenje se je delež divizije

gospodinjskih aparatov nekoliko zmanjšal,

prav tako delež divizije notranje opreme.

Na drugi strani se je delež divizije trgovine in

storitev povečal in tako danes znaša že skoraj

11 % prihodkov Skupine Gorenje.

V marcu je Slovenski inštitut za kakovost in

meroslovje (SiQ) izvedel redno presojo po

standardu ISO 14001:2004 in uredbi EMAS

761/2001. Hkrati je potekala tudi presoja

dokumentacije in prvi korak certifikacijske presoje

po standardu OHSAS 18001:1999. V

mesecu maju je Gorenje, d.d., uspešno opravilo

tudi drugi korak certifikacijske presoje po

OHSAS 18001 in tako pridobilo certifikat za

sistem vodenja varnosti in zdravja pri delu po

tem standardu.

3 Družbena odgovornost in Sistem vodenja varnega

in zdravega dela (OHSAS 18001)

Podjetja uporabljajo za učinkovito in uspešno

vodenje različne pristope in orodja, med

katere sodijo tudi sistemi vodenja. Med

najbolj pogosto uporabljene sodita standard

ISO 9001 za sisteme vodenja kakovosti ter

standard ISO 14001 za sisteme ravnanja z

okoljem. Standard OHSAS 18001 – Sistem

vodenja varnosti in zdravja pri delu se je razvil

na podlagi že uveljavljenih načel, zapisanih v

standardih ISO 9001 in ISO 14001, zato je

struktura standarda zasnovana na krogu

nenehnih izboljšav. Hkrati lahko standard

razumemo kot niz izkušenj najboljših, vodilnih

organizacij na svetu, ki želijo učinkovito in

uspešno izboljševati varnost in zdravje zaposlenih

pri delu.

Standardi serije OHSAS 18000 določajo

zahteve za sistem vodenja varnosti in zdravja

pri delu z namenom, da se z njihovo pomočjo

nadzorujejo tveganja za varnost in zdravstvene

okvare v delovnem okolju. Standardi v

organizaciji ne postavljajo predpisanih kriterijev

za izvajanje aktivnosti na področju varovanja

zdravja in tudi ne dajejo podrobnih navodil

za razvoj sistema vodenja varnosti in zdravja.

Postavljajo le okvirje, v katerih naj bi sistem

deloval.

Osnovna značilnost sistema vodenja varnosti

in zdravja pri delu v skladu z zahtevami stan-

darda OHSAS 18001 je njegova povezanost

z oceno tveganja. Ocena tveganja da organizacijam

odgovor na to, kakšno je trenutno

stanje, hkrati pa jih usmeri k dosegi zastavljenih

ciljev. S postavljanjem ciljev organizacija

uresničuje politiko varnosti in zdravja pri delu,

programi pa so orodje za njihovo doseganje.

Cilji in programi morajo biti prilagojeni organizaciji,

merljivi, realno postavljeni, njihovo

doseganje časovno opredeljeno. Potrditi jih

morajo odgovorne osebe. Doseganje ciljev in

programov se mora periodično pregledovati.

Vsebina standarda OHSAS 18001 je podana

v obliki zahtev. Izpolnjevanje teh zahtev omogoča

organizacijam obvladovanje tveganj

pred poškodbami in obolenji ter ob tem

nenehno izboljševanje stopnje varnosti in

zdravja pri delu. Kaj je primerna stopnja varnosti,

določajo zainteresirane stranke: država

z zakonodajo, lastniki, zaposleni, zavarovalnice,

kupci, … Kljub temu ima najvišje vodstvo

ključno vlogo pri vzpostavitvi in izvajanju

zahtev sistema. S svojo zavezanostjo politiki,

zagotavljanjem virov za doseganje ciljev in

delovanja sistema vodenja varnosti in zdravja,

komuniciranjem in posvetovanjem z vsemi nivoji

daje zgled in osnovo za oblikovanje pozitivne

varnostne kulture. Vse te aktivnosti zagotavljajo

izvajanje in nenehno izboljševanje sistema

vodenja varnosti in zdravja pri delu.

10

4 Odnos Gorenja do zaposlenih in družbenega okolja

4.1. Zaposleni

4.1.1. Število in izobrazbena struktura

zaposlenih

Skupina Gorenje

Konec leta 2006 je bilo v Skupini zaposlenih

10.816 ljudi, kar je za 307 več (2,9 odstotka)

kot ob koncu leta 2005. Povečanje dosegamo

predvsem zaradi pričetka poslovanja družbe

Gorenje aparati za domaćinstvo, d.o.o., Srbija,

kjer je bilo konec leta 2006 zaposlenih

504 oseb.

Število zaposlenih po divizijah

Divizija Na dan 31.12. Povprečje

2006 2005 2006 2005

Divizija gospodinjskih aparatov 9.298 8.921 9.039 8.867

Divizija notranje opreme 1.127 1.166 1.146 1.192

Divizija trgovine in storitev 391 422 371 433

Skupaj 10.816 10.509 10.556 10.492

Stopnja strokovne izobrazbe

2006 2005

I. 3.081 3.238

II. 633 540

III. 618 537

IV. 2.845 2.788

V. 2.183 2.271

VI. 466 410

VII. 676 650

VIII. 54 58

Skupaj 10.556 10.492

Gorenje, d.d.

Število zaposlenih

Program 31.12.05 31.12.06 Indeks

06/05

KA 1.039 1.024 98,6

PPA 811 777 95,8

HZA 1.464 1.361 92,9

Point 34 32 94,1

Mekom 804 869 108,1

Indop 113

Inv./Vzd. 310 283 91,3

Servis 202 196 97,0

SSS 966 976 101,0

Skupaj 5.630 5.631 100,0

Število zaposlenih je v letu 2006 ostalo na

enaki ravni kot leto poprej, čeprav je bila

proizvodnja nekoliko višja v primerjavi s

preteklim letom, prav tako pa smo v matično

družbo prezaposlili delavce dveh hčerinskih

podjetij (približno 200). Sredi leta (1.7.2006)

se je matični družbi pripojilo Gorenje Indop in

se organiziralo kot program, kar je pomenilo

Gibanje zaposlenih od leta 1997

Število zaposlenih

tudi reorganizacijo nekaterih drugih programov

in področij, predvsem Vzdrževanja. V

drugi polovici leta se je pričela tudi priprava

na prenehanje delovanja hčerinskega podjetja

Biterm. V matični družbi znotraj programa

Mekom je bil ustanovljen nov obrat Bistrica ob

Sotli, kamor smo zaposlovali delavce tega

podjetja.

6000

5000

4000

3000

2000

1000

0

1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Število zaposlenih se je v zadnjih letih ustalilo

in se giblje okoli 5600. Ob približno enaki

proizvodnji tudi v prihodnjih letih ni pričakovati

večjega naraščanja števila zaposlenih.

12

Struktura zaposlenih po strokovni izobrazbi

Izobrazbena struktura zaposlenih se iz leta v

leto izboljšuje. Kljub pretežnemu zaposlovanju

v proizvodne programe, se znižuje delež

zaposlenih brez strokovne izobrazbe, povečuje

pa se delež zaposlenih s poklicno in srednješolsko

izobrazbo. Prav tako se viša tudi

delež zaposlenih z višjo in predvsem visoko

izobrazbo. Zaposlenih brez izobrazbe je bilo

v letu 2006 tretjina. Četrtina vseh zaposlenih

ima poklicno šolo, nekaj več kot petina jih je s

srednješolsko izobrazbo. Več kot desetina

zaposlenih ima višjo oz. visoko izobrazbo ter

Gibanje izobrazbene strukture

magisterij. Izboljševanje izobrazbene strukture

je posledica bolj selektivnega zaposlovanja,

saj tudi za delo v proizvodnih programih raje

zaposlimo ljudi vsaj z dokončano poklicno

šolo. Na drugi strani pa se tudi čedalje več

mladih po zaključeni osnovni šolo odloča za

nadaljevanje šolanja in je takih, ki bi takoj

iskali zaposlitev, vedno manj. Iz leta v leto se

veča tudi interes že zaposlenih za nadaljevanje

šolanja ob delu. Zaposleni se zavedajo, da

je ob današnjih sodobnih tehnologijah, ki se

uvajajo, izobrazba zelo pomembna za njihovo

nadaljnjo zaposlitev ter delovno kariero.

2002 2003 2004 2005 2006

VII.+VIII 5% 6% 7% 7% 7%

VI. 4% 4% 4% 4% 4%

V. 21% 21% 21% 21% 21%

III.+IV. 30% 30% 30% 32% 33%

I.+II. 40% 39% 38% 36% 35%

100%

90%

80%

70%

60%

50%

40%

30%

20%

10%

0%

4.1.2 Razvoj kadrov

Poslanstvo Razvoja kadrov je ugotavljanje

posameznikovih prednosti, želja in ambicij ter

jih razvijati v skladu z njegovimi cilji in cilji

Gorenja. Temeljno orodje, ki ga uporabljamo

za razvoj kadrov in krepitev korporacijske kulture,

je program izobraževanja obetavnih

kadrov, imenovan Managerska akademija, ki

je postala del tradicije delovanja Skupine

Gorenje. Program je namenjen razvoju perspektivnih

sodelavcev, za katere ocenjujemo,

da imajo potencial za razvoj svoje kariere na

vodstvenih ali vodilnih strokovnih položajih v

Gorenju. Izobraževanje poteka eno leto v

petih vsebinskih modulih: Ravnanje z ljudmi in

timsko delo, Vodenje projektov in poslovno

načrtovanje, Trženje in poslovni procesi,

Razvoj organizacijske kulture ter Računovodstvo,

finance in ekonomika. V letu 2006 smo v

Managerski akademiji izobraževali 18. generacijo

slušateljev, v kateri je bilo 25 perspektivnih

sodelavcev Gorenja.

Drugo pomembno orodje pri ocenjevanju,

razvoju in uporabi zmožnosti posameznika je

ocenjevalni postopek. Orodje nam omogoča

pridobitev objektivnejših podatkov o intelektualnih

in osebnostnih lastnostih posameznika.

Namenjeno je predvsem sodelavcu in vodjem

za pomoč pri odločitvah o nadaljnjem razvoju

sodelavca, glede na njegove sposobnosti in

razvojne cilje.

Tretje ključno orodje za razvoj ter načrtovanje

kariere vsakega posameznika je letni razgovor.

Predstavlja učinkovito sredstvo za izgradnjo

zaupanja med vodjo, sodelavcem in delovno

skupino. V prvi vrsti je namenjen izključno vodjem,

ker nudi priložnost, da vodja in sodelavec

spregovorita o poteku dela ter nadaljnjem

razvoju kariere. Vodji omogoča lažje ter

uspešnejše načrtovanje nasledstva ter razvoja

svojih potencialnih sodelavcev. Zaposleni s

pomočjo formalnega razgovora pridobijo

povratne informacije o svojem delu ter

vpogled v razvojne možnosti ter nadaljnje

korake kariernega razvoja. V Gorenju opravljamo

letne razgovore že vrsto let. V letu 2006

smo začeli spremljati število opravljenih razgovorov

in to postavili tudi kot eden izmed

kazalcev uspešnosti vodij pri njihovem delu.

Skrb za mlade in perspektivne kadre

Kadrovske štipendije nam še vedno predstavljajo

pomemben vir pridobivanja strokovnega

kadra. Z ustrezno politiko štipendiranja si

zagotavljamo reden vir zaposlenih, predvsem

iz skupine deficitarnih poklicev.

Delež študentov tehniških usmeritev znaša

83,6 odstotka. Za šolsko leto 2006/2007

smo podelili 30 štipendij, predvsem iz skupine

že omenjenih deficitarnih poklicev.

Kot soustanovitelj Mednarodne podiplomske

šole Jožef Stefan smo vključeni v izvajanje programov

podiplomskega študija. Uspešno

sodelujemo z različnimi izobraževalnimi institucijami

v lokalnem okolju in na državni ravni.

Preko izobraževalnega centra smo vključeni v

različne državne izobraževalne projekte in

promocije.

Merjenje organizacijske klime in zadovoljstva

zaposlenih

Z merjenjem organizacijske klime v Gorenju

ugotavljamo zadovoljstvo zaposlenih z delovnimi

pogoji in odnosi na delovnem mestu.

Rezultati anketiranja nam predstavljajo osnovo

za sprejemanje ukrepov za izboljšavo

delovnega okolja, kar je predpogoj za

uspešnost in zadovoljstvo sodelavcev.

V letu 2006 smo prvič izvedli dve različni meritvi.

Novost predstavlja raziskava, s pomočjo

katere smo ločeno ugotavljali organizacijsko

klimo v strokovnih službah krovne družbe

Gorenje, d.d. Že peto leto zapored smo

izvedli merjenje delovnih pogojev in odnosov

med sodelavci proizvodnih programov.

Na osnovi rezultatov meritev smo oblikovali

sisteme spremljanja izvajanja načrtovanih

aktivnosti za izboljšanje organizacijske klime v

vseh okoljih merjenja. V delovnih sredinah smo

organizirali in izvedli ustrezne aktivnosti. V

proizvodnih programih so na prvem mestu

aktivnosti za izboljšanje delovnih in klimatskih

pogojev, uveljavitev ustreznega sistema usposabljanja

novincev ter skrb za dobro vzdušje in

ustrezne medosebne odnose v delovnih sredinah

proizvodnje.

14

V strokovnih službah smo pozornejši pri razporejanju

delovnih nalog ter s tem koriščenjem

znanja in potenciala vseh zaposlenih. Dodatno

spodbujamo inovativnost v povezavi s preglednim

sistemom nagrajevanja, napredovanja

in razvoja kariere posameznika.

Oblikovali smo tudi aktivnosti, skupne obema

okoljema merjenja, kot so: skrben izbor

ustreznih vodij na vseh nivojih, njihovo nenehno

izobraževanje, letno izvajanje ocene delovne

uspešnosti in letnih razgovorov. Pozornejši smo

glede točnosti in pravočasnosti informiranja,

uporabe dodatnih motivacijskih vzvodov ter

prepoznavanja in nagrajevanja uspešnih

posameznikov.

4.1.3 Izobraževanje in usposabljanje

Dilema vlagati samo v materialne dobrine ali

tudi v znanje, je pravzaprav dilema med

»imeti« in »biti«. Znanje in veščine, ki jih z izobraževanjem,

usposabljanjem in samim bivanjem

v neki organizirani sredini pridobivamo in

osvojimo, nam omogočajo, da segamo po

novih izzivih. Hkrati imamo motiv, da se razvijamo

še naprej.

V Gorenju že leta uvajamo in sprejemamo

koncept učečega se podjetja. Zavedamo se,

da je eden izmed mehkih pristopov pri neprestanem

spreminjanju podjetja prav v delu z

ljudmi. Odnosi med zaposlenimi, organizacijska

klima in kultura so dejavniki, ki pomembno

podpirajo uresničevanje naših strateških ciljev.

Aktivnosti Izobraževalnega centra Gorenja

smo usmerili predvsem v povečanje zavedanja

o pomenu celovitega vodenja podjetja. Naša

naravnanost na tuje trge zahteva od

zaposlenih sprotno in hitro prilagajanje novim,

zahtevnejšim tehnologijam ter zahteva visoko

odzivnost na nove postopke in rutine pri delu,

ustrezen odnos in poznavanje kakovosti, kakor

tudi ustvarjanje ustrezne, inovativne klime v

Skupini.

V letu 2006 smo v krovni družbi izobraževali

5171 zaposlenih, kar predstavlja 91,8-odstotni

delež vseh zaposlenih. Število vseh udeležb na

izobraževanjih in usposabljanjih je znašalo

11215. Veliko zaposlenih smo usposabljali

večkrat. V povprečju je posamezno izobraževanje

ali usposabljanje trajalo 11,4 ure. Več

kot 85 odstotkov vseh izobraževanj je potekalo

izven delovnega časa. Vsak zaposleni

sodelavec družbe Gorenje, d.d., se je v letu

2006 v povprečju izobraževal 22,8 ure. Za

izobraževanje in usposabljanje smo porabili

128497 ur.

Več kot 92 odstotkov vseh izobraževanj in

usposabljanj smo organizirali znotraj Skupine

Gorenje v lastnih prostorih. Preko 89

odstotkov izobraževalnih programov je

avtorsko delo naših strokovnih sodelavcev.

Na ta način skrbimo za prenos znanja znotraj

Skupine Gorenje in zmanjšujemo stroške organizacije

in izvedbe izobraževanj.

Bolniška predstavlja delež bolniških izostankov

v preteklem letu – znašala je 5,6 %.

4.1.4 Zdravstveno stanje zaposlenih

Dejstvo, da je pri delu uspešen le zdrav in

zadovoljen sodelavec, je osnovno vodilo vseh,

vključenih v projekt »Skrb za zdravje zaposlenih

in obvladovanje bolniške odsotnosti«.

V okviru projekta, vzporedno s promocijo

zdravja z različnimi tako preventivnimi kot

kurativnimi ukrepi, vplivamo na izboljšanje

zdravstvenega varstva zaposlenih.

Zdravstveno–vzgojni in preventivni program je

namenjen vzpodbujanju pozitivnega odnosa

do življenja in dela, predvsem pa postavlja v

ospredje skrb za lastno zdravje. Vključeni smo

v projekt CINDI Slovenija (predavanja,

preizkusi telesne zmogljivosti in podobno).

Organiziramo preventivno rekreativni odmor,

ki ima poleg ugodnega vpliva na udeležence

še motivacijski vpliv.

Zdravje oz. bolezen običajno prikazujemo

z deležem bolniške odsotnosti.

Redni čas. fond 100 %

Bolniška 5,6 %

Ostali izostanki 17,4 %

Z namenom boljšega poznavanja bolniške

odsotnosti, težav, pričakovanj in želje

sodelavcev, smo pred leti uvedli obiske

delavcev v času bolniške odsotnosti. Hkrati

preverjamo, kako zaposleni upoštevajo

navodila za zdravljenje in ravnanje v času

odsotnosti z dela. Podoben namen imajo razgovori

vodij oddelkov z delavci po vrnitvi z

bolniškega dopusta. Zapisi ugotovitev služijo

za načrtovanje izboljšav v delovnih sredinah.

Sodelavcem z zmanjšano delovno zmožnostjo

posvečamo v Gorenju posebno pozornost. V

skladu z zakonodajo razporejamo omenjene

sodelavce na ustrezna lažja dela. Morebitno

pomanjkanje lažjih del bomo v prihodnosti

načrtno reševali z uvedbo ocenjevalne analize

delovnih mest oz. ergonomskimi rešitvami.

Delež bolniških in ostalih izostankov v Gorenju, d.d., v letu 2006 (% v RČF)

Slika prikazuje znižanje deleža bolniške odsotnosti,

kar je v veliki meri rezultat prizadevanj

za zdravje in dobro počutje zaposlenih.

Gibanje deleža bolniške v Gorenju, d.d. po letih (% v RČF)

Gibanje deleža bolniške

10 %

9,5 %

9 %

8,5 %

8 %

7,5 %

7 %

6,5 %

6 %

5,5 %

5 %

1994 1995 1996 1997 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

16

Ob vprašanju, ali nizek delež bolniške odsotnosti

pomeni, da smo bolj zdravi, dobimo

pritrdilen odgovor, če na zdravje ne gledamo

le kot na odsotnost bolezni, temveč kot na

stanje vsesplošnega ugodja.

V vseh bolniških izostankih se namreč vseskozi

poleg zdravstvenih prepletajo motivacijski faktorji

in rezultati opisanih aktivnosti in ukrepov

se poleg nižje odsotnosti posredno kažejo

tudi v večji pripadnosti podjetju.

Zagotavljanje ustrezne zaposlitve invalidom

V letu 2006 je bil v Sloveniji, na podlagi

Zakona o zaposlitveni rehabilitaciji in zaposlovanju

invalidov, uveljavljen kvotni sistem

zaposlovanja invalidov. S sistemom želi država

vzpodbujati zaposlovanje invalidov, oblikovanje

ustreznih delovnih mest in zaposlitvenih

možnosti. Kvotni sistem določa, glede na

število zaposlenih in vrsto dejavnosti, potreben

delež zaposlenih invalidov. Za večino družb

Gorenja velja 6-odstotna kvota. Zaradi dobre

pripravljenosti smo v Gorenju v letu 2006

nemoteno izvajali predpisan kvotni sistem.

Delovanje Ambulante prve pomoči

Z delovanjem Ambulante prve pomoči, v

kateri zaposleni dobijo prvo pomoč pri

poškodbah in raznih bolečinskih stanjih, terapijo

ali nasvet, si izmerijo krvni pritisk, je v veliki

meri izboljšano zdravstveno varstvo v okviru

podjetja.

Medicinski sestri opravljata tudi triažo pred

odhodom k zdravniku oz. v bolniški stalež,

izdajata bolniške kontrolne liste in v zvezi z

delovnimi nezgodami sodelujeta s službo

Varnost in zdravje pri delu.

V naslednji tabeli sta prikazana število in vzrok

obiskov v ambulanti.

V letu 2006 je bilo v Ambulanti prve pomoči

zaradi poškodb pri delu nudena prva pomoč

974 delavcem Gorenja, d.d.; 816 delavcev je

bilo oskrbovanih v naši ambulanti in niso bili v

bolniškem staležu, 158 delavcev pa je bilo po

prejeti prvi pomoči napotenih k zdravniku.

Preteklo leto so po prvo pomoč prišel 101

delavec tudi iz drugih Gorenjevih podjetij.

Pomoč v primeru poškodb pri delu v l. 2006

Oskrba Oskrba Skupaj

v APP tudi v ZD

januar 71 18 89

februar 70 11 81

marec 57 11 68

april 64 5 69

maj 61 8 69

junij 81 18 99

julij 90 18 108

avgust 45 17 62

september 78 17 95

oktober 75 17 92

november 69 9 78

december 55 9 64

skupaj 816 158 974

Storitve v APP v l. 2006

Vzrok

Število

vreznine, vbodline 860

zvini, zlomi 135

udarnine, odrgnine 718

bolečine v sklepih, hrbtenici 456

prevezi ran 1.008

bolezni kože, opekline 548

bolezni in poškodbe oči 426

bolezni in poškodbe nosu, ušes 402

psihične težave 149

parenteralna terapija, cepljenje 1.084

Skupaj 5.686

prebavne težave

10-20/na dan

bolečine različne

20-30/na dan

prehladi

30-40/na dan

merjenje pritiska

20-30/na dan

Zdravstvena vzgoja in preventiva

V okviru zdravstveno vzgojnega in preventivnega

programa s predavanji v različnih internih

oblikah izobraževanja, kakor tudi s prispevki v

»Črno na belem« vzpodbujamo pozitiven

odnos do življenja in dela, predvsem pa večjo

skrb za lastno zdravje. Vključujemo se v projekt

CINDI Slovenija (predavanja, preizkusi

telesne zmogljivosti in podobno).

V sodelovanju z Zdravstvenim domom Velenje

vsako leto izvedemo cepljenje proti gripi.

Trenutno načrtujemo nekaj predavanj za

skupine delavcev z obolenji mišično kostnega

sistema, novo zloženko, predstavitev vaj za

krepitev hrbtenice in lajšanje bolečin ter uvedbo

terapevtske gimnastike.

Sodelovanje z zdravniki

Cilj kontinuiranega sodelovanja z zdravniki

(osebnimi, izbranimi, člani invalidske komisije in

drugimi specialisti) je predvsem njihovo spoznavanje

pogojev dela in hkrati skupno reševanje

problematike pogoste in dolgotrajne

bolniške odsotnosti oz. iskanje ustreznih rešitev.

Da bi zdravniki čim bolje poznali delovno

okolje svojih pacientov, jih večkrat povabimo

na ogled proizvodnje. Praksa je tudi, da je pri

ogledih in prerazporejanju delavcev s spremenjeno

delovno zmožnostjo pogosto prisoten

specialist medicine dela.

Delavci z zmanjšano delovno zmožnostjo

(rekonvalescenti in delavci s statusom invalida)

Skrb za delavce z zmanjšano delovno

zmožnostjo dobiva vse večjo težo, saj v podjetju

narašča število delavcev, ki zaradi procesa

staranja, poškodbe ali nastanka bolezni svojega

dela ne morejo več opravljati. To so rekonvalescenti

in delavci s statusom invalida.

Za delavce v invalidskem postopku pripravljamo

potrebno dokumentacijo (opisi delovnih mest).

Po prisotnosti na senatu in prejemu odločb za

delavce s pridobljenim statusom zopet pripravimo

dokumentacijo v zvezi s priznanjem pravic

za odmero delne pokojnine ali invalidnine ter

jih prerazporedimo na ustrezna dela.

18

Obiski na domu

Da bi dobili boljši uvid v zdravstveno problematiko

bolniške odsotnosti, spoznali težave,

pričakovanja in želje delavcev, smo pred leti

uvedli obiske delavcev na bolniškem dopustu.

Obenem je to oblika preverjanja, kako

zaposleni upoštevajo navodila za zdravljenje

in ravnanje v času odsotnosti z dela.

V letu 2006 je bilo opravljenih 655 obiskov

na domu. Čeprav je to neke vrste kontrola,

večina delavcev obiske pozitivno sprejema.

Poročila z obiskov posredujemo v delovne sredine,

služijo tudi kot podlaga oz. pomoč pri

vodenju razgovorov z delavci po vrnitvi z bolniškega

dopusta.

Pomoč pri težavah duševnega izvora

Po zdravstvenih statisikah so motnje duševnega

izvora po vrsti obolenj na četrtem mestu, kar ni

nič čudnega, saj je za spopadanje z vsakdanjimi

problemi, premagovanje dolgotrajne

napetosti in življenjskih kriz potrebno veliko

moči in tudi večja skrb za duševno zdravje.

Nekateri so že zaradi samega telesnega

ustroja bolj ranljivi, težje dosegajo in ohranjajo

duševno ravnovesje in so bolj dovzetni za

duševne motnje in različne oblike zasvojenosti

(odvisnost od alkohola, tablet, drugih psihoaktivnih

substanc).

V okvir tega področja dela sodi nudenje

pomoči ob različnih travmatskih dogodkih,

anksioznih in depresivnih stanjih, različnih

oblikah zasvojenosti in podobno - v večini primerov

se, žal, konča z napotitvijo v drug sistem

pomoči iz razlogov, kot je pomanjkanje

časa za daljšo obravnavo delavcev ali potreba

po medikamentni terapiji ali hospitalizaciji.

Kljub temu kontinuirano sodelujemo z zdravniki

v splošnih ambulantah, v nevropsihistričnih dispanzerjih

in bolnicah ter se na različne načine

vključujemo v procese zdravljenja in rehabilitacije.

Denarne pomoči

V skladu z določili kolektivne pogodbe

delavcem in njihovim družinskim članom

pomagamo z naslednjimi vrstami pomoči:

pomoč v primeru smrti delavca,

pomoč v primeru smrti ožjega družinskega

člana,

pomoč v primeru elementarne nesreče ter

pomoč zaradi daljše bolezni.

V preteklem letu je bilo dodeljenih 22 pomoči

iz naslova smrt delavca oz. družinskega člana

v skupnem znesku 23.743,77 evrov in 223

pomoči zaradi daljše bolezni delavcev v skupnem

znesku 110.916,37 evrov.

Pomoč zaradi daljše bolezni trenutno znaša

500 evrov in do nje so enkrat letno upravičeni

delavci, ki so neprekinjeno na bolniškem

dopustu najmanj tri mesece. Mesečno to vrsto

pomoči prejme povprečno 19 delavcev, od

tega kar precej delavk, ki so na bolniškem

dopustu zaradi »rizične nosečnosti«.

Pričakujemo, da bo sprememba kolektivne

pogodbe omogočala bolj selektiven pristop,

saj se nemalokrat zgodi, da delavci, ki niso na

bolniškem dopustu, dobijo manjši dohodek kot

tisti, ki zaradi njega prejmejo nadomestilo in

solidarnostno pomoč.

4.1.5. Nočno delo žensk

Nočno delo žensk je odvisno od proizvodnih

potreb. Plan za leto 2006 je predvideval v

Kuhalnih aparatih v primerjavi s planom za

leto 2005 povečanje kar za 7,3 %, v Pralno -

pomivalnih aparatih in Hladilno - zamrzovalnih

aparatih pa je plan nekoliko nižji. V skladu s

tem se planirajo tudi potrebe po nočnem delu

žensk.

V zadnjih letih je bilo razporejeno na troizmensko

delo naslednje število žensk, kar je razvidno

iz spodnje tabele:

Leto 1998 1999 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006

Št. žensk 328 314 284 341 290 385 417 414 398

Delavke so razporejene na nočno delo s

soglasjem. Njihovi zakonci so v glavnem

zaposleni v podjetjih na večizmenskem delu

(rudarstvo, elektrarna, gradbeništvo…), tako da

vzajemno rešujejo otroško varstvo, s tem se ne

obremenjuje družinski proračun, razen tega

imajo otroci pri sebi stalno enega od staršev,

kar je pomemben vzgojni in socialni vidik. Z

nočnim delom si delavke in delavci tudi

izboljšujejo višino plače in povečajo število dni

rednega dopusta.

20

4.2 Varno in zdravo delo

4.3 Komuniciranje z zaposlenimi

Osnovni cilji varnega in zdravega dela,

postavljeni s strategijo EU:

zmanjšanje števila in resnost poškodb pri delu,

zmanjšanje števila vzrokov za poklicne

bolezni in bolezni v zvezi z delom,

krepitev zdravja delavcev.

Le-ti so upoštevani tudi v ciljih, ki smo si jih v

Gorenju zastavili v letu 2006. Cilje smo

izbrali glede na pomembnost posameznih

področij varnosti in zdravja pri delu in so

vključeni v strategijo razvoja varnosti in

zdravja pri delu v Gorenju.

Gorenje, d.d.

Delovno okolje se zaradi razvoja novih

tehnologij, spreminjajočih gospodarskih in

družbenih razmer spreminja. V Gorenju

uspešno sledimo tem spremembam v vseh segmentih

varnega in zdravega dela, v vseh

družbah Skupine in vseh državah poslovanja.

To lahko dosegamo le s sistematičnim

pristopom, z jasno definiranimi cilji, programi

in odgovornostmi. V Gorenju poslujemo v

skladu z zahtevami sistema varnega in zdravega

dela po standardu OHSAS 18001 (Occupation

Health and Safety Managament Systems),

katerega smo v letu 2006 pridobili v

krovni družbi Gorenje, d.d.

Osnovni cilji strategije varnega in zdravega

dela v EU, za obdobje od leta 2003 do

2006, so bili ustvarjanje varnega, zdravega in

stimulativnega delovnega okolja, s poudarkom

na obvladovanju obstoječih in novoporajajočih

se dejavnikov tveganja. Te cilje je možno

doseči le s prepričanjem, da pomeni varno in

zdravo delo hkrati dobre poslovne rezultate

(»Good health and safety is good business.«),

kar se je na področju varstva okolja v preteklih

letih že velikokrat potrdilo.

V letu 2006 smo uspeli na letni ravni nekoliko

znižati dinamiko poškodb, povzročenih na

delovnih mestih. Za izboljšanje pokazateljev

števila, pogostosti in resnosti nezgod smo

vložili veliko truda z izobraževanjem

zaposlenih. Ocenjujemo, da bodo učinki izobraževanja

o varnosti nadgrajeni s praktičnim

usposabljanjem za pravilno in varno delo in

bodo prišli do izraza še bolj v letu 2007.

Odvisne družbe

Sistem vodenja zdravega in varnega dela je v

matični družbi certificiran po standardu

OHSAS 18001. V ostalih družbah Skupine

Gorenje pa se to področje sistematično

spremlja in se v letne programe vključujejo tudi

izboljšave na področju varnih ter zdravih

delovnih razmer.

Tako so v Mora Moraviji v preteklem letu

nadaljevali z menjavo izvijačev na montažnih

linijah z namenom zmanjšati vpliv vibracij na

prste, izvajali so aktivnosti z izborom

najprimernejših rokavic, kot posledice veliko

urezov roke, na visokoregalne viličarje so

instalirali katalizatorje in s tem zmanjšali emisije

izpušnih plinov v proizvodni hali, avtomatizirali

montažo steklokeramičnih plošč, veliko

pozornost so namenili ergonomiji delovnih

mest.

V Gorenju Tiki so v preteklem letu posvetili

več pozornosti izobraževanju iz varnega in

zdravega dela, skrb so posvečali tudi

ergonomiji delovnih mest z uvajanjem stolov,

primernih za invalide, uredili so lokalno

odsesavanje dimnih par, nastalih pri spajkanju

radiatorjev.

V Gorenju Notranja oprema so prav tako dali

velik poudarek ergonomiji delovnih mest. Tako

so v programu Kuhinje uvedli hidravlični dvižni

mizi na kontaktnem brusilnem stroju, na membranski

stiskalnici so uvedli sistem podajanja

podlog za obdelavo kuhinjskih vrat in s tem

zmanjšali fizične obremenitve, v brusilnici

kopalniških elementov so izvedli sanacijo

odsesovalnega sistema, ki je dodatno opremljen

z mehanskimi zapiralnimi sistemi in s tem

možnostjo učinkovitega reguliranja odsesavanja

prašnih delcev.

Gorenje Orodjarna in Gorenje IPC sta se

uspešno vključila v sistem varnega in zdravega

dela po OHSAS 18001 in s tem potrdili

večletno sistemsko delo na nenehnih

izboljšavah na področju varnega in zdravega

dela.

Na lokaciji v Valjevu je začela v preteklem letu

delovati tovarna hladilno-zamrzovalnih aparatov.

Od vsega začetka, to je od načrtovanja

do izgradnje in vzpostavitve proizvodnje, smo

v to tovarno prenašali dobro prakso varnega

in zdravega dela iz matične družbe. Področje

varnega in zdravega dela se vodi skladno s

politiko matične družbe, seveda upoštevajoč

lokalno zakonodajo.

Najbolj pomembna ciljna javnost Skupine

Gorenje so naši zaposleni. So prvi glasniki

blagovne znamke in prvi, ki predstavljajo kulturo

in vrednote Skupine navzven, zato je

pomembna njihova seznanjenost z dogajanjem

in usmeritvami Skupine. V Gorenju to zagotavljamo

med drugim tudi s tednikom Črno na

belem in občasnim časopisom Pika na G.

V letu 2006 smo praznovali 40-letnico izhajanja

internih glasil in 10-letnico izhajanja

časopisa Pika na G. Izdali smo 45 številk biltena

Črno na belem in ustrezno število E-glasil

ter 5 številk Pike na G.

Za Gorenje so interna glasila pomembno

orodje za doseganje ciljev, kot so zdravi

odnosi med vodstvom in zaposlenimi, večanje

občutka pripadnosti organizaciji, večanje motivacije

in odgovornosti ter inovativnosti

zaposlenih. Z internimi glasili spodbujamo

zaposlene k doseganju načrtovanih ciljev

Skupine, gradimo in vzdržujemo močno organizacijsko

kulturo, uveljavljamo timsko delo itd.

22

4.4. Odgovornost do ožje in širše

družbene skupnosti

4.5 Odgovornost do uporabnikov

izdelkov in storitev

V Gorenju svoj ugled vzdržujemo tudi s

prispevki za različne dejavnosti. Tako smo tudi

v letu 2006 namenili sredstva za dejavnosti

na področjih kulture, šolstva, zdravstva in v

humanitarne namene. Pomemben delež smo

namenili tudi za razvoj športnih aktivnosti in

vrhunskega športa, s katerim dosegamo prepoznavnost

Gorenja tudi v evropskem prostoru.

Na področju kulture smo na ta način pomagali

pri izvedbi:

razstave kiparja Ivana Napotnika v Narodni

galeriji v Ljubljani in Galeriji Velenje,

programa Cankarjevega doma v Ljubljani,

Slovenske filharmonije in Festivala Lent ter koncertov

v organizaciji Narodnega doma Maribor,

Herbersteinskih Literinih srečanj slovenskih

književnikov,

tradicionalnih dni slovenske komedije v

Slovenskem ljudskem gledališču Celje,

razstave A(rt)coustics v okviru Mednarodnega

grafičnega centra Ljubljana.

Prispevali smo tudi za dejavnosti različnih

društev ali ustanov, kot sta na primer:

Fundacija akademskega slikarja Karla

Pečka Slovenj Gradec, ki je namenjena

štipendiranju dodiplomskega in

podiplomskega študija na umetniških akademijah,

pokroviteljstvo Bienala industrijskega

oblikovanja BIO 20.

Pomembno vlogo ima v Gorenju tudi lastna

dejavnost na področju kulture, organizirana v

okviru Društva za kulturo »Gorenje«, ki pogosto

organizira likovne in kiparske razstave. V

Gorenju smo na področju kulture podprli še

Mešani pevski zbor Gorenje, ki se je udeležil

številnih državnih in mednarodnih tekmovanj.

Na področju zdravstva in humanitarnih

dejavnosti smo prispevke namenili različnim

društvom na tem področju, pomembno mesto

pa zavzema tudi sponzorstvo različnih prireditev,

katerih izkupiček je namenjen v humanitarne

namene. Prispevali smo še za opremo

Onkološkega inštituta v Ljubljani v akciji Dobra

misel ter Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani

za postavitev dvigala za premagovanje

arhitektonskih ovir.

Gorenje na področju šolstva in vzgoje otrok

podpira s prispevki za boljše pogoje dela v

vzgojnih in izobraževalnih ustanovah v regiji,

kamor sodijo zlasti Center za vzgojo, izobraževanje

in usposabljanje Velenje, Šolski

center Velenje in Glasbena šola Frana Koruna

Koželjskega v Velenju. Pomagali smo tudi pri

vzpostavitvi boljših pogojev za bivanje študentov

v študentskih domovih v Mariboru in pri

realizaciji nekaterih projektov dijakov in

študentov.

Na področju športa smo generalni sponzor

nordijske reprezentance Smučarske zveze

Slovenije in Rokometnega kluba Gorenje iz

Velenja. Posebno mesto zavzema tudi sofinanciranje

izvedbe letnega pokala FIS-e v

smučarskih skokih v Velenju in mednarodnega

namiznoteniškega turnirja v Velenju, ki sodi v

svetovni pokal tega športa. V pretekli sezoni

smo bili še sponzor hokejskega kluba Acroni

Jesenice. Hkrati smo z oglaševanjem na

različnih športnih prireditvah prispevali k lažji

organizaciji in izvedbi različnih športnih tekmovanj

in rekreativnih dejavnosti za širši krog

ljudi. Prispevali smo tudi sredstva za amaterska

društva in akcije, katerih cilj je bil usmerjanje

mladih v športne aktivnosti, kot prispevek k

zdravemu in koristnemu preživljanju prostega

časa. Ravno tako zaposlene spodbujamo, da

se vključujejo v dejavnosti Društva za rekreacijo

Gorenje, kateremu ravno tako namenjamo

del sredstev.

Zagotavljanje varnosti izdelkov

Pri razvoju izdelkov je naše osnovno vodilo

zagotavljanje varnosti izdelkov, kar preverjajo

tako slovenske kot tudi priznane tuje inštitucije.

Izdaja poročila o opravljenih preizkusih ter

izdan ustrezen certifikat so pogoj, da izdelek

posredujemo na trg. Pomembno je, da varnost

vsakega izdelka preverjamo že v proizvodnem

procesu po zaključeni proizvodnji v za to

usposobljenih in opremljenih laboratorijih.

S strokovnjaki v tehničnih odborih sledimo

razvoju mednarodnih in nacionalnih standardov

s področja varnosti električnih gospodinjskih

in podobnih aparatov, plinskih aparatov

ter elektromagnetne združljivosti. Vse zahteve

takoj vpeljemo v razvoj izdelkov.

Zagotavljanje okolju prijaznih izdelkov

Gorenje je član Združenja evropskih proizvajalcev

gospodinjskih aparatov (CECED). Preko

združenja želimo biti partner in sogovornik

Evropski komisiji pri pripravi zakonodaje, saj

je poslanstvo Združenja ravno izboljšanje

tehničnih značilnosti aparatov ob hkratnem

zmanjšanju okoljskega vpliva.

V okviru Združenja poteka usklajevanje in

poenotenje pogledov proizvajalcev na sprejeto

zakonodajo z namenom enotnega reagiranja

in izpolnjevanja zahtev. Združenje je

postalo tudi proaktivno pri pripravi lastnih

predlogov s področja energijske učinkovitosti

in vplivov na okolje. Proizvajalci med sabo, v

obliki prostovoljnih sporazumov, usklajujemo

cilje, za katere se zavežemo, da jih bomo

realizirali v predpisanih časovnih rokih. Kljub

temu, da si cilje v tovrstnih sporazumih opredelimo

sami, je njihova realizacija zahtevna.

V minulih obdobjih smo morali proizvajalci za

realizacijo lastnih zavez pomembno poseči v

zasnove aparatov z izboljševanjem elektromotorjev,

kompresorjev, debelin izolacij, ... Tako

so lahko uporabniki opazili, da v trgovinah ni

več aparatov slabših energijskih razredov (C,

D, E, ...), poleg tega so se pojavile nove spremenjene

nalepke z razredi A+, A++. Za

doseganje slednjega smo morali dodatno

investirati v nove zasnove generacij gospodinjskih

aparatov. Aktivnosti pa niso bile koristne

le za doseganje omenjenih ciljev, temveč je to

v splošnem prispevalo h konkurenčnosti in

zagotovitvi eksistence na vseh tržiščih.

Izpolnjevanje jamstvenih in servisnih obveznosti

Kupci naših proizvodov imajo, v skladu z

zakonodajo, zagotovljeno strokovno opravljeno

servisno storitev. Ker smo v Gorenju z vizijo in

poslanstvom opredelili svojo osredotočenost v

povečanje zadovoljstva potrošnikov, pogosto

nudimo servisiranje izdelkov tudi izven zakonskih

okvirjev, ki so za nas, kot proizvajalca,

zavezujoči.

V skladu s korporacijskimi vrednotami, ki jih

razvijamo, smo podpirali tudi dejavnosti Kluba

upokojencev Gorenja ter tako izkazali našo

skrb za tretje življenjsko obdobje bivših

zaposlenih.

24

4.6 Priznanja Gorenju kot družbeno

odgovornemu podjetju

4.7 Upravljanje s tveganji

Dosežena priznanja in nagrade na področju

varstva okolja

Da ima Gorenje, d.d. izdelano jasno strategijo

razvoja okolju prijaznih izdelkov, potrjujejo

tudi številna priznanja in nagrade za konstrukcijo

in učinkovito rabo materialov in energije:

Nagrade, ki se nanašajo na končne

izdelke v Sloveniji in tujini

- pralni stroj Simple & Logical (1997),

Slovenija

- nova generacija štedilnikov 500 (1999),

Slovenija

- nova generacija pralnih in sušilnih strojev

(2004), Slovenija

Prva nagrada TESAW 2006 za varčevanje

z energijo, Avstralija, za odzračevalni sušilnik

perila

Sušilnik perila, ki ga Gorenje prodaja v

Avstraliji, je prejel nagrado za varčevanje z

energijo TESAW 2006 (Top Energy Saving

Award). To je nagrada, ki jo je ustanovila

avstralska zvezna vlada za prepoznavanje

energijsko učinkovitih izdelkov. Omenjeni aparat,

ki sodi v novo generacijo Gorenjevih sušilnikov

perila (odzračevalni sušilnik PG2), je edini sušilnik,

ki je v letu 2006 prejel to nagrado.

Neodvisni angleški institut za testiranje

izdelkov The Good Housekeeping Institute z

osemdesetletno tradicijo na področju skrbi za

potrošnike je podeli Gorenjevemu pralnemu

stroju Premium Touch največ točk. V konkurenci

ključnih blagovnih znamk se je naš izdelek

tako uvrstil na prvo mesto. Testirali so Gorenjev

pralni stroj WA65205, ki je prejel naziv

»Učinkovit izvajalec«.

Nagrada Waterwise 2006, Velika Britanija,

za učinkovito rabo vode

Neprofitna in nevladna organizacija iz Velike

Britanije Waterwise je v letu 2006 podelila

Gorenjevemu sedemkilogramskemu pralnemu

stroju iz linije Premium ter pralnemu stroju Premium

Touch 2. oz. 3. mesto med aparati, ki se

prodajajo na britanskem trgu. S testiranji so

ocenjevali učinkovito rabo vode in na osnovi

dobljenih rezultatov aparatoma Gorenje

podelili nagradi Waterwise Award Winning

Water Saver.

Priznanja, ki se nanašajo na sistem ravnanja

podjetja z okoljem

Nagrada za najboljše okoljsko podjetje v

Sloveniji v letu 2001 in 2003

Nagrada za najbolj učinkovito energetsko

podjetje v Sloveniji za letu 2002 s posebno

nagrado energetskemu menedžerju

Priznanja za najbolj urejeno delovno okolje

v Sloveniji v letu 2002, prvo mesto v kategoriji

velikih podjetij

Evropsko priznanje 2004 (European Business

Award for the Environment 2004; The

Management Award for Sustainable Development)

Kot zmagovalcu v kategoriji okolju prijazno

podjetje v letu 2003, na nacionalnem nivoju,

je bilo Gorenju omogočeno, da kandidira za

evropsko okoljsko nagrado 2004 (European

Awards for the Environment), ki jo podeljuje

Evropska komisija za okolje.

Leta 2005 je Gorenje prejelo EMAS

nagrado v kategoriji velikih družb. Razglasitev

nagrad je potekala na slavnostnem delu

EMAS konference 2005, ki so jo organizirali

Generalni direktorat za okolje Evropske

komisije, avstrijska Agencija za okolje in Ministrstvo

Republike Slovenije za okolje in prostor.

V letu 2005 je Gorenje sodelovalo v mednarodni

raziskavi Advance z uradnim

naslovom »Trajnostna vrednost evropske industrije«

(Sustainable Value of European Industry).

V raziskavi je sodelovalo 65 podjetij različnih

strok iz celotne Evropske unije. Rezultate

raziskave so objavili v letu 2006. Gorenje je

bilo uvrščeno na tretje mesto glede na okoljsko

delovanje, saj uporablja okoljske vire več

kot štirikrat bolj učinkovito kot v povprečju

proizvodna podjetja iz starih držav članic

Evropske unije (EU 15). Po predvidevanjih za

prihodnost bo Gorenje celo napredovalo, in

sicer na drugo mesto.

Nagrada za mednarodno okoljsko partnerstvo

2006, Slovenija

Ob zaključku okoljskega srečanja, ki so ga v

novembru 2006 pripravili častnik Finance,

Agencija Republike Slovenije za okolje in

Ekološki sklad Republike Slovenije, so podelili

okoljske nagrade za leto 2006. Nagrado za

mednarodno okoljsko partnerstvo je prejelo

Gorenje zaradi izgradnje nove tovarne hladilnih

naprav v Srbiji, ki po svojem konceptu,

emisijah v okolje, uporabe okolju prijaznih

materialov in energijsko učinkovitih izdelkov

predstavlja prenos tehnologij, ki omogočajo

manj razvitim območjem preskok na novo,

višjo raven z manjšimi vplivi na okolje.

V Skupini Gorenje smo opredelili

naslednje vrste tveganj delovanja:

Nenehne spremembe, pospešena internacionalizacija

proizvodnih in prodajnih zmogljivosti,

povečujejo izpostavljenost različnim oblikam

tveganj Skupine Gorenje. Zavedamo se, da je

za dolgoročni obstoj ter nadaljnji razvoj pomembno

zaznavanje in obvladovanje omenjenih

tveganj, kar je osnovni namen Sveta za upravljanje

s tveganji, ki deluje v Skupini Gorenje že

tretje leto.

Svet za upravljanje s tveganji je v letu 2006

največ pozornosti namenil:

ponovni opredelitvi posameznih vrst tveganj,

katerim je Skupina izpostavljena,

Tveganja delovanja

Na področju kadrovskih tveganj delovanja se

srečujemo z obvladovanjem tveganj morebitnega

motenega izvajanja poslovnih procesov

zaradi večje neprisotnosti na delu. Zlasti v

proizvodnji skušamo izpostavljenost tovrstnim

tveganjem znižati s sistematičnim vključevanjem

sodelavcev v zdravstveno-preventivne programe

ter z upoštevanjem načel zagotavljanja

zdravega in varnega dela. Vodstvo Skupine

Gorenje ocenjuje, da je izpostavljenost

kadrovskim tveganjem delovanja majhna.

Na področju zakonodajnih tveganj posebej

izpostavljamo obvladovanje tveganj, ki jih prinaša

uvedba direktive Evropskega parlamenta

o reciklaži elektronske in električne opreme

(WEEE). Omenjena direktiva preko nacionalnih

zakonskih predpisov proizvajalcem in distributerjem

električne in elektronske opreme prinaša

dodatne obveznosti, ki bodo imele vpliv

na poslovanje Skupine Gorenje v prihodnje. Z

prenovi ocene izpostavljenosti posameznim

vrstam tveganj,

pripravi in izvajanju predlogov ukrepov za

varovanje pred posameznimi vrstami tveganj.

V okviru Sveta za upravljanje s tveganji delujejo

trije odbori:

Odbor za poslovna tveganja,

Odbor za finančna tveganja in

Odbor za tveganja delovanja.

Tveganja delovanja se nanašajo na zmanjšanja

gospodarskih koristi Skupine Gorenje, ki

izvirajo iz možnosti neustreznega načrtovanja,

izvajanja in nadziranja poslovnih procesov in

aktivnosti.

Proizvodna tveganja

Kadrovska tveganja

Tveganja informacijskega sistema

Zakonodajna tveganja

Projektna tveganja

Požarna tveganja

namenom, da bi izpolnili zakonsko predpisane

obveznosti na pregleden in stroškovno

racionalen način, se je Gorenje pridružilo

ustanoviteljem družbe za ravnanje z odpadno

električno in elektronsko opremo ZEOS,

d.o.o., Slovenija. Ne glede na sprejete

ukrepe, vodstvo Skupine Gorenje ocenjuje, da

bo po prehodni nedorečenosti glede načinov

in posledic harmonizacije in izvajanja zakonskih

predpisov izpostavljenost zakonodajnim

tveganjem, predvsem okoljskim, velika.

Požarna tveganja omejujemo z rednim ocenjevanjem

požarne ogroženosti, na podlagi

katere smo vse objekte opremili z aktivnimi sistemi

protipožarne zaščite, povečali nadzor

nad izvajanjem požarnovarnostnih ukrepov,

dodatno usposabljali zaposlene na področju

protipožarne zaščite ipd. Vodstvo Skupine

Gorenje ocenjuje, da je izpostavljenost

požarnim tveganjem zmerna.

26

Od skrbno pretehtanih idej do

vrhunsko oblikovanih proizvodov

Skrb za zaposlene, za njihovo

zdravje in dobro počutje pri delu

je za podjetje ključnega pomena

Skrb za kupce Skrb za zaposlene

28

Kontrola okoljskih parametrov

Sistematično spremljanje vplivov

na okolje

5

5.1

Varstvo okolja

Varstvo okolja v matični družbi

5.2 Varstvo okolja v drugih

družbah Skupine Gorenje

Varstvo okolja je v Gorenju pomembna komponenta

vseh poslovnih področij, predvsem

razvoja izdelkov in storitev, prodaje, nabave,

proizvodnje, izobraževanja zaposlenih, komuniciranja

z zaposlenimi in komuniciranja z

ožjim in širšim družbenim okoljem. Zato ni nič

nenavadnega, da postavljamo varstvo okolja

v samo središče kratkoročnih in dolgoročnih

usmeritev ter ciljev in je pomemben del korporacijske

kulture Gorenja.

Vizija in poslanstvo Gorenja je izdelovati in

tržiti kakovostne, človeku in okolju prijazne

izdelke. Podjetje posveča posebno pozornost

prilagajanju zahtevam kupcev, zaposlenih in

širšega družbenega okolja. Varovanje okolja,

v skladu z načeli trajnostnega razvoja, je v

Gorenju vključeno v vsa načrtovanja in

odločitve. Politika varstva okolja, okoljski cilji in

programi, pozitiven odnos menedžmenta in

zaposlenih do trajnostnega razvoja se kažejo

v stalnem zmanjševanju porabe naravnih virov

pri proizvodnji in uporabi izdelkov, uvajanju

čistejših tehnologij in zmanjševanju vplivov na

okolje.

Ob intenzivnem investiranju na področju bele

tehnike (1998-2003), s ciljem povečevanja

proizvodnih zmogljivosti in posodabljanju

tehnoloških procesov v skladu z najboljšimi

razpoložljivimi tehnikami na področju

površinske obdelave kovin (BAT – Best Available

Techniques), smo dosegli pomembne

rezultate zmanjševanja negativnih vplivov na

okolje in porabe naravnih virov.

Pri razvoju novih izdelkov je med drugim

poleg dizajna in funkcionalnosti izdelkov

postalo izjemno pomembno izpolnjevanje

zahtev okoljskega dizajniranja, ki upošteva

celotni življenjski ciklus proizvodov od razvoja,

izdelave, uporabe, do ravnanja po izteku

življenjske dobe glede na zahteve evropske

direktive EuP (Eco-design Requirements for

Enery-Using Products). V sklopu teh zahtev je

podjetje intenzivno pristopilo k uvajanju zahtev

direktive WEEE (2002/96/EC) - odpadna

električna in elektronska oprema, ki proizvajalcem

električne in elektronske opreme nalaga

odgovornost za izdelke po izteku njihove življenjske

dobe. Gorenje je za področje Slovenije

med ustanovitelji podjetja ZEOS, ki bo izvajalo

reciklažo električne in elektronske opreme

za področje Slovenije, v drugih državah

Evropske unije, kjer Gorenje prodaja svoje

izdelke, pa je podjetje svoje obveznosti izpolnilo

z vključitvijo v posamezne nacionalne

sheme.

Sočasno z izpolnjevanjem obveznosti, ki jih

proizvajalcem električne in elektronske opreme

nalaga WEEE direktiva, so v Gorenju potekale

aktivnosti, ki se nanašajo na izpolnjevanje

zahtev RoHS direktive (2002/95/EC), ki omejuje

uporabo nekaterih nevarnih snovi v električni

in elektronski opremi. Proizvodnja RoHS

skladnih aparatov se je začela v Gorenju že v

začetku leta 2006.

V letu 2000 je bil sistem ravnanja z okoljem v

Gorenju, d.d., prilagojen zahtevam ISO

14001 in zanj pridobljen certifikat, sledila pa

so mu še druga podjetja Skupine Gorenje. V

Gorenju smo se že pred priključitvijo Slovenije

k Evropski uniji odločili za prostovoljno sodelovanje

v shemi EMAS, zato smo obstoječ sistem

ravnanja z okoljem po standardu ISO 14001

ustrezno nadgradili. V obdobju intenzivnega

investiranja v posodobitve tehnoloških postopkov

smo ustvarili pogoje za izpolnjevanje

zahtev zakonodaje s področja varstva okolja.

Prvo okoljsko poročilo smo izdali leta 2000, v

letu 2003 smo okoljsko poročilo za leto 2003

že dopolnili z overjeno okoljsko EMAS izjavo

(Environmental Statement). Izpolnili smo tudi

zahteve, ki se nanašajo na komuniciranje ter

vključevanje zaposlenih v sistem ravnanja z

okoljem. V septembru 2004 so nam podelili

potrdilo o vpisu Gorenja, d.d., v register

EMAS.

Divizija gospodinjskih aparatov

Mora Moravia s.r.o., Češka Republika

V družbi smo na področju varstva okolja

nadaljevali z zastavljenimi aktivnostmi s ciljem

nadaljnjega zmanjševanja obremenitev iz

proizvodne dejavnosti, ki imajo negativni vpliv

na okolje. Ker dejavnost družbe izvajamo v

naravnem parku doline reke Bystřice, dajemo

področju varstva okolja še poseben pomen.

Vključeni smo v sistem EKO-KOM, ki zagotavlja

izpolnjevanje obveznosti pri ravnanju z

odpadno embalažo, tako na Češkem, kot tudi

v nekaterih državah Evropske unije. Od leta

2005 smo v okviru družbe vključeni v sistem

Elektrowin, ki zagotavlja izpolnjevanje

obveznosti v skladu z Direktivo o odpadni

električni in elektronski opremi (WEEE). Prilagoditev

aparatov zahtevam direktive RoHS

smo uspešno izvedli.

V primerjavi z letom 2005 smo zaradi izvedenih

ukrepov v tehnoloških procesih v

proizvodnji pomembno znižali količine

nevarnih odpadkov. Ravno tako smo bili

uspešni pri znižanju količin drugih odpadkov

ter količine odpadnih vod in celotne

porabljene vode. Priprave za čiščenje odpadnih

vod na nevtralizacijski postaji emajlirnice

bodo imele še dodatne ugodne vplive na

okolje.

Izvedli smo še aktivnosti v sklopu priprave na

uvedbo sistema ravnanja z okoljem po standardu

ISO 14001. Uspešno smo zaključili projekt

»Čistejša proizvodnja«, ki je usmerjen v

zniževanje proizvodnih odpadkov in njihovo

nadaljnjo uporabo.

Gorenje aparati za domaćinstvo, d.o.o., Srbija

V tovarni hladilno-zamrzovalnih aparatov v

Valjevu, za razliko od matične družbe v Velenju,

še nimamo uradno uvedenega standarda

sistema varstva okolja po ISO 14001. Ne

glede na to, smo v tovarni veliko pozornosti

posvetili varovanju okolja. Ustrezno smo vpeljali

vse notranje standarde Skupine ter upoštevali

veljavne predpise in postopke ravnanja z

okoljem skladno z zakonodajo.

Tudi v prihodnje bomo področju varstva okolja

namenili veliko pozornost s posebnim

poudarkom v smeri izobraževanja zaposlenih,

racionalnega koriščenja energentov in surovin,

kot tudi neprestanega spremljanja in usklajevanja

procesov z zakonskimi predpisi.

Gorenje I.P.C., d.o.o., Velenje

V družbi Gorenje, I.P.C., d.o.o., Velenje, smo v

letu 2006 veliko pozornosti namenili ravnanju

z odpadki. Uspešni smo bili pri uresničitvi izdelanega

načrta gospodarjenja z odpadki.

Metodo 20 ključev smo uporabili za

obvladovanje stroškov energetskih virov s

posebnim poudarkom na varčevanju z energijo

in materiali. V letu 2007 bomo osredotočeni

v znižanje porabe električne energije.

Dodatno bomo v letu 2007 sistem ravnanja z

okoljem integrirali v sistem matične družbe

Gorenje, d.d., in ga nadgradili s sistemom

EMAS.

Gorenje Tiki, d.o.o., Ljubljana

V družbi Gorenje Tiki, d.o.o., Ljubljana, smo v

letu 2006 nadaljevali z vzpostavljanjem pogojev

za ekološko obvladovanje tehnoloških procesov.

Na lokaciji družbe smo uredili poseben prostor

za zbiranje odpadkov in z doslednim ločevanjem

odpadkov povečali število ločenih

frakcij odpadkov. Uvedba stiskanja ločeno

zbranih odpadkov (papir, plastika) je vplivala

na zmanjšanje volumna odpadkov in pogostost

odvozov.

Izboljšana organizacija zbiranja sekundarnih

surovin je vplivala na povečanje tovrstnih

odpadkov v letu 2006. Pomembno smo zmanjšali

količine komunalnih odpadkov. Nevarne

odpadke smo redno oddajali pooblaščenemu

podjetju za ravnanje z nevarnimi odpadki in

hkrati skrbeli za zmanjševanje količin. Uspešni

smo bili pri zaključitvi prvega dela

posodobitve naprave za čiščenje tehnoloških

odpadnih vod ter uredili skladišče kemikalij ter

črpališče poliuretanskih komponent.

Z nenehnim izobraževanjem bomo skrbeli za

redno usposabljanje zaposlenih na področju

varovanja okolja tudi v prihodnje.

32

6 Kodeks obnašanja CECED

Gorenje Orodjarna, d.o.o., Velenje

V družbi smo z nakupom mikroprocesorskega

kontrolerja in optimizatorja elektromotorjev

pomembno zmanjšali porabo električne

energije na hidravlični stiskalnici za preizkušanje

orodij. Nakup se je izkazal kot ekonomsko

upravičen, saj zaradi specifičnega obratovalnega

režima stiskalnica z nazivno obremenitvijo

deluje le 25 odstotkov delovnega časa.

Ocenjujemo, da bomo zaradi investicije vsakoletno

prihranili malo manj kot 30 odstotkov

stroškov električne energije glede na

izhodiščno stanje pred izvedbo investicije.

V letu 2007 bomo v družbi nadaljevali z nadgradnjo

sistema ravnanja z okoljem s sistemom

ravnanja z okoljem matične družbe.

Divizija notranje opreme

V programih divizije smo v letu 2006 izvajali

aktivnosti za izboljševanje stanja varstva okolja

v skladu s programom ravnanja z okoljem

in zahtevami zakonodaje.

Na področju zmanjševanja emisij snovi v zrak

smo z izvedbo projekta odsesavanja v programu

Keramika znižali emisijo prahu in hkrati

izboljšali delovne pogoje. V programu Kuhinje

smo pridobili odobritev Načrta zmanjševanja

emisije topil, ki nas zavezujejo k nadaljnjemu

zmanjševanju emisij do ciljnih ravni. V obeh

programih smo oddali vlogo za pridobitev

okoljevarstvenega dovoljenja za IPPC napravo,

v programu Kopalnice pa smo nadaljevali

z zmanjševanjem emisij hlapnih organskih spojin.

Na področju odpadkov smo v vseh programih

nadaljevali z izvajanjem ločenega zbiranja

odpadkov. Dodatno smo v programu Keramika

pričeli s projektom rekuperacije vročega

odpadnega izpusta iz peči za žganje

keramičnih ploščic. V programu Marles smo

prešli na sistem zbiranja odpadkov že v procesu

proizvodnje, torej na mestu nastanka

odpadkov.

Divizija trgovine in storitev

ZEOS, d.o.o., Ljubljana

Z namenom učinkovitega upravljanja področja

ravnanja z odpadki elektronske in električne

opreme, je bila leta 2005 ustanovljena družba

ZEOS, d.o.o., Ljubljana.

V družbi smo vzpostavili aktivnosti na lokaciji

sedeža. Posebno pozornost smo namenili

informiranju širše javnosti ter širitvi kolektivne

sheme z novimi zavezanci. Nadaljevali smo z

vzpostavljanjem poslovnih odnosov z izvajalci

zbiranja, transporta, obdelave in predelave

ter odstranjevanja odpadne električne in elektronske

opreme. Z vpeljavo lastnega informacijskega

sistema smo utrdili pogoje za

vzpostavitev končnih poslovnih odnosov s

poslovnimi partnerji, med katere sodijo

ustanovitelji in pristopniki ter izvajalci ravnanja

z odpadno opremo, vključno s komunalnimi

podjetji. Tako smo utrdili vse pogoje za

uspešen pričetek polnega delovanja sheme.

Kot potrditev kakovosti lastne strategije in

dejavnosti smo bili v letu 2006 sprejeti v

članstvo WEEE foruma (Evropsko združenje

kolektivnih shem ravnanja z odpadno električno

in elektronsko opremo).

Kot skupna shema ravnanja z odpadno električno

in elektronsko opremo bomo pričeli s

polnim delovanjem v februarju 2007. S tem

bodo ustanovitelji in pristopniki družbe prevzeli

polno odgovornost za lastne proizvode

tudi po preteku njihove življenjske dobe.

Kemis d.o.o., Radomlje

V družbi se ukvarjamo z dejavnostjo zbiranja,

predelave in odstranjevanja nevarnih odpadkov.

Svoje znanje in izkušnje širimo tudi v

druge države Jugovzhodne Evrope preko

hčerinskih podjetij na Hrvaškem, v Bosni in

Hercegovini ter Srbiji.

V okviru družbe nudimo kupcem strokovne in

celovite, vsestransko varne ter stroškovno sprejemljive

rešitve na področju gospodarjenja z

odpadki. S tem skrbimo za varčevanje naravnih

virov, saj se del odpadkov predela v

sekundarne surovine in sekundarne energente.

V letu 2006 smo predelali nad 150 ton

odpadnih topil. Preko 5000 ton odpadkov

smo pripravili za sežig, več kot 10.000 ton

odpadkov pa smo usmerili v predelavo ter termično

izrabo (med njimi nad 2000 ton

odpadnih gum).

V letu 2006 smo dodatno pripravljali strokovne

podlage za izgradnjo novega reciklažnega

centra ter organizirali drugo prostorsko konferenco

na Vrhniki.

CECED (Evropsko združenje proizvajalcev

gospodinjskih aparatov) združuje okoli 280

podjetij, ki pripadajo sektorju industrije bele

tehnike in proizvedejo približno 50 milijonov

velikih gospodinjskih aparatov v Evropi letno.

Kodeks obnašanja CECED je prostovoljni

kodeks, ki ustreza želji članov CECED-a, da

podprejo primerne in sprejemljive standarde

za delovne pogoje, družbeno upoštevanje in

okoljsko uspešnost.

CECED-ov Kodeks obnašanja postavlja osnovo,

na kateri naj bi podpisniki nenehno

izboljševali rezultate svoje proizvodnje in

nabave. Podjetja, člani, pa lahko uvedejo bolj

stroga pravila od tistih, ki jih zahteva Kodeks.

Načela iz tega Kodeksa veljajo za celotno

podjetje. Poleg tega se od podjetij tudi

pričakuje, da bodo promovirala ta načela

preko svojih nabavnih verig tudi podjetjem, ki

ga niso podpisala. Od vseh podjetij, podpisnikov

Kodeksa, se zahteva, da redno poročajo

o izpolnjevanju načel obnašanja.

Kodeks od podpisnikov zahteva, da morajo

ravnati v skladu z ustreznimi zakoni in predpisi

tistih držav, kjer poslujejo, hkrati pa tudi od njihovih

dobaviteljev pričakuje, da bodo ravnali

v skladu s prej omenjenimi zakoni. Kodeks

posebej prepoveduje prisilno delo, delo otrok

mlajših od 15 let, zaposleni ne smejo biti

izpostavljeni telesnemu kaznovanju ali fizičnemu,

seksualnemu, psihičnemu nasilju in verbalnemu

nadlegovanju oz. zlorabi. Plače,

vključno z nadurami, ter ugodnosti morajo biti

enake nivoju, ki ga zahteva zakonodaja oz.

ga morajo presegati. Če nacionalni predpisi

zahtevajo manj maksimalnih ur dela in v

primeru izjemnih poslovnih okoliščin, se od

zaposlenih ne sme zahtevati več kot 48 ur na

teden ali v celoti več kot 60 ur tedensko

(vključno z nadurami). Delavcem se mora

zagotoviti vsaj en prosti dan v sedemdnevnem

obdobju, razen v izjemnih poslovnih okoliščinah.

Vsi zaposleni morajo biti obravnavani v

skladu s svojimi sposobnostmi in kvalifikacijami

v vseh odločitvah zaposlenih. Zaposlenim se

mora zagotoviti varno in zdravo delovno okolje,

da se preprečijo nesreče ter poškodbe in

varne in zdrave stanovanjske ugodnosti, vsaj

po ustreznem lokalnem zakonu. Delodajalci

morajo upoštevati zakonske pravice

zaposlenih do svobode združevanja in kolektivnega

pogajanja. Podpisniki se tudi zavezujejo,

da bodo ravnali v skladu z okoljskimi predpisi

in standardi, ki se nanašajo na njihove

operacije na vseh lokacijah, kjer delujejo.

Za podjetje velja, da je v neskladju z zahtevami

Kodeksa, če ne predloži »poročila o

napredku« v enem letu po podpisu Kodeksa

ali eno leto po zadnjem predloženem poročilu

o napredku. Podjetje, ki ne predloži »poročila

o napredku«, velja za neaktivno, njegovo ime

pa bo odstranjeno s CECED-ovih spletnih

strani, dokler podjetje ne predloži tega poročila.

Gorenje, d.d., je CECED-ov Kodeks obnašanja

podpisalo novembra 2005 in je v letu

2006 že poslalo prvo »poročilo o napredku«.

34

Uvajanje okolju prijaznih

tehnologij

Utrinki iz proizvodnje

Vrednote:

Poštenost

Odprtost

Lojalnost

Kreativnost

Ambicioznost

Gorenje smo ljudje

7

EMAS okoljska izjava Gorenje, d.d., in Gorenje I.P.C., d.o.o.

7.1

Izjava o verodostojnosti

okoljskih podatkov

7.2 Predstavitev družb

Skupini Gorenje je matična družba Gorenje,

d.d., v letu 2003 svoje poslovanje prilagodila

zahtevam sistema EMAS, v skladu z Uredbo

EU, št. 761/2001, v letu 2006 pa se je sistemu

pridružila še družba Gorenje I.P.C., d.o.o.

EMAS izjava za obdobje od 1.1. do

31.12.2006 zajema poslovanje Gorenje, d.d.,

in Gorenje, I.P.C., d.o.o.

Vsa dejstva in podatki, navedeni v izjavi, so

odraz dejanskega stanja sistema ravnanja z

okoljem v obeh družbah.

V marcu 2007 je Slovenski inštitut za kakovost

in meroslovje (SiQ) pregledal delovanje sistema

in ugotovil, da sistem ustreza zahtevam

Uredbe EMAS.

mag. Vilma Fece

Direktorica področja

Varstvo okolja

ter varnost in zdravje pri delu

7.2.1 Dejavnost družbe Gorenje, d.d.

Firma

Gorenje, gospodinjski aparati, d.d.

Datum vpisa v sodni register

31.12.1997

Skrajšano ime firme

Gorenje, d.d.

Sedež

Velenje, Partizanska 12

Dejavnost družbe

Razvoj, proizvodnja in prodaja gospodinjskih

aparatov, informacijske in industrijske opreme

Šifra dejavnosti

29.710 Proizvodnja električnih gospodinjskih

naprav

7.2.2 Dejavnost družbe Gorenje I.P.C., d.o.o.

Firma:

Gorenje I.P.C., Invalidsko podjetniški center,

d.o.o.

Datum vpisa v sodni register:

25. 6. 1991

Skrajšano ime firme:

Gorenje I.P.C., d.o.o.

Sedež:

Velenje, Partizanska 12

Dejavnost družbe:

Razvoj in proizvodnja elektrokomponent,

embalaže iz ekspandiranega polistirena ter

tiskovin.

Šifra dejavnosti:

31.300 Izolirani električni kabli in žice

40

7.3 Obseg dejavnosti družb,

vključenih v sistem EMAS

7.3.1 Obseg dejavnosti družbe Gorenje, d.d.

V sistem EMAS je vključena dejavnost krovne

družbe na lokaciji:

Velenje, Partizanska 12,

Šoštanj, Industrijska cona Primorska cesta ter

Rogatec, Ceste 56.

Dejavnost obsega razvoj, proizvodnjo in prodajo

gospodinjskih aparatov, informacijske in

industrijske opreme.

Proizvodna podjetja v okviru matične družbe so:

Program Hladilno-zamrzovalni aparati:

hladilniki, zamrzovalne omare, zamrzovalne

skrinje in kombinirani aparati,

Program Kuhalni aparati: štedilniki na elektriko

in plin, pečice, kuhališča,

Program Pralno-pomivalni aparati: pralni

stroji, sušilniki perila, pantry kuhinje,

Program MEKOM: metalne in plastične

komponente,

Program POINT: razvoj, proizvodnja in

prodaja informacijske opreme,

Program INDOP: razvoj, proizvodnja in

prodaja industrijske opreme.

Dejavnosti Gorenja, d.d., na lokaciji Velenje

se odvijajo na mešanem območju, ki je namenjeno

industrijski, servisni, obrtni in storitveni

dejavnosti, na lokacijah v Šoštanju in Rogatcu

na lokacijah, ki so namenjene industriji in obrti.

Sistem EMAS pa ne vključuje Gorenja, d.d.,

na lokaciji Hrastje 2a, Bistrica ob Sotli, saj se

je s 1. 10. 2006 dopolnila organizacija Programa

MEKOM z obratom Bistrica ob Sotli,

ki se bo ukvarjal z novo dejavnostjo proizvodnje

vrat za hladilno-zamrzovalne aparate ter

dejavnostmi, ki niso vezane na osnovno

dejavnost družbe.

Program Hladilno-zamrzovalnih aparatov

Proizvodno-tehnološke aktivnosti so bile v letu

2006 predvsem usmerjene v podporo uvajanju

novih tipov aparatov. Določene segmente

opreme je bilo potrebno prilagoditi novim

skupinam aparatov, ki pripadajo posamezni

montažni liniji, saj je program doživel popolno

preobrazbo proizvodnih skupin iz naslova

selitve dela proizvodnje na novo lokacijo v

Valjevo. Podobno kot vsako leto, je bil pomemben

del aktivnosti programa usmerjen v

izboljševanje energijske učinkovitosti aparatov.

42

Program Pralnih in sušilnih aparatov

Program je v letu 2006 pomembno razširil

izbor izdelkov s proizvodnjo nove linije pralnih

strojev ter odzračevalnih in kondenzacijskih

sušilcev. Z uvedbo nove linije je v juniju

dokončno prenehala proizvodnja pralnih strojev

stare generacije.

Program Kuhalnih aparatov

V letu 2006 so v programu Kuhalnih aparatov

zaključili kar nekaj projektov, vezanih na prenovo

aparatov. V mesecu maju so začeli z lastno

proizvodnjo samostojnih indukcijskih štedilnikov,

konec leta pa so uspešno zaključili projekt

zamenjave plinskih gorilnikov na plinskih in

kombiniranih aparatih. Gre za zamenjavo

obstoječih plinskih gorilnikov z novo generacijo

le-teh, kar prinaša manjšo porabo energije

in boljši izkoristek. Konec leta so zaključili s

tehnološko prenovo emajlirnice, ki je vključevala

prenovo linije belega emajliranja ter

postavitev nove linije za predobdelavo.

Program mehanskih komponent MEKOM

Program je v letu 2006 uspešno sledil razvojni

in proizvodni dinamiki osnovnih proizvodnih

programov, to je proizvajalcev končnih

izdelkov gospodinjskih aparatov.

V obratu Rogatec so optimirali in povečali

proizvodnjo cevno-ploščnih uparjalnikov tudi

zaradi zagona nove tovarne v Valjevu.

V obratu Plastika so uspešno izvajali projekt

zmanjšanja izmeta v procesih proizvodnje. V

okviru novih projektov so začeli s proizvodnjo

nove kadi za plitke pralne stroje ter komponent

za potrebe hladilno zamrzovalnih aparatov

NGC 600.

V obratu Galvana so pričeli s proizvodnjo vrat

za hladilno-zamrzovalne aparate linije

Swarovski, konec leta pa še z osvajanjem vrat

za novo linijo Ora-Ïto.

V obratu Šoštanj je stekla lastna proizvodnja

ročajev za hladilno-zamrzovalne aparate linije

Pininfarina 2.

Program POINT

V letu 2006 je bila v programu POINT

zaključena implementacija zahtev glede omejevanja

vsebnosti nevarnih snovi v električni

opremi (RoHS). Zahteve se upoštevajo na vseh

ravneh delovanja v Programu: pri razvoju,

proizvodnji, prodaji in servisu računalniške

opreme. Zahteve so vključene v proces osvajanja

novih materialov.

Program INDOP

V letu 2006 se je Gorenju priključil program

INDOP, ki se je še v istem letu vključil tudi v sistem

ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja

Proizvodnja Gorenje, d.d.

7.3.2 Obseg dejavnosti družbe

Gorenje I.P.C., d.o.o.

V sistem EMAS je vključena dejavnost družbe

na lokaciji:

Velenje, Partizanska 12,

Šoštanj, Industrijska cona Primorska cesta.

Dejavnost podjetja obsega naslednje glavne

procese: razvoj in proizvodnjo elektro komponent,

proizvodnjo tiskovin, proizvodnjo embalaže

iz ekspandiranega polistirena ter sestava

sklopov za gospodinjske aparate.

Proizvodnjo sestavljajo:

program Embalaža: izdelava embalaže iz

ekspandiranega polistirena,

program Storitve: sestava sklopov za

gospodinjske aparate,

program Grafika: izdelava navodil za

uporabo gospodinjskih aparatov,

program Elektrokomponente: proizvodnja

kabelskih setov za gospodinjske aparate.

43

pri delu. Večji projekti, ki jih je izvajal program

INDOP v letu 2006 so bili: izdelava in vgradnja

proizvodne opreme za Gorenjevo tovarno

v Valjevu, visokoregalno skladišče z vso

tehnološko opremo v Trimu Trebnje, pričetek

dela na visokoregalnem skladišču v Krki v

Novem mestu, izdelava in vgradnja linij za

izdelavo in sestavo bojlerjev v Gorenju Tiki,

izdelava in vgradnja linije za sestavo zadnjih

sedežev v TPV Novo mesto ter izdelava in

vgradnja različne proizvodne opreme za

Revoz v Novem mestu. V letu 2006 se je že

pričela priprava na selitev programa na novo

lokacijo.

Proizvodnja (kom) Kuhalni Pralno Hladilno Skupaj

aparati pomivalni zamrzovalni

aparati aparati

2000 739.467 590.315 1.016.502 2.346.284

2001 788.247 594.098 1.062.989 2.445.334

2002 904.635 666.324 1.155.095 2.726.054

2003 888.546 679.442 1.200.785 2.768.773

2004 975.184 806.530 1.225.770 3.007.484

2005 1.062.996 750.793 1.184.407 2.998.196

2006 1.127.290 814.825 1.225.137 3.167.252

Dejavnosti Gorenje I.P.C., d.o.o., na lokaciji

Velenje se odvijajo na mešanem območju, ki

je namenjeno industrijski, servisni, obrtni in

storitveni dejavnosti. V Šoštanju se Gorenje

I.P.C., d.o.o., nahaja v industrijski coni ob Primorski

cesti, ki je namenjena industriji in obrti.

Območje je na severu omejeno z reko Pako,

na zahodu meji na Gorenje Notranjo opremo.

Na južni strani lokacije poteka cesta Šoštanj–Penk,

na katero je vezano tudi cestišče

industrijske cone.

Program Embalaža

Osnovna dejavnost programa Embalaža je

proizvodnja embalaže iz ekspandiranega

polistirena (stiropora) za potrebe matične

družbe. Tovarna je v mesecu aprilu 2006

pričela s poskusnim obratovanjem in je v

postopku izdaje uporabnega dovoljenja.

Tehnološki postopek izdelave ekspandiranega

polistirena je koncipiran tako, da se ves tehnološki

odpadek ponovno uporabi v procesu.

7.4 Razvoj

Program Storitev

Program pripravlja sestavne komponente za

montažo v gospodinjske aparate. Proizvodnja

se prilagaja zahtevam razvoja novih linij v

Gorenju, d.d.

Program Elektrokomponent

Program razvija in proizvaja sestavne komponente

za montažo v gospodinjske aparate.

Proizvodnja se prilagaja zahtevam razvoja

novih linij v Gorenju, d.d.

Program Grafika

V programu izvajajo grafično pripravo ter tisk

navodil za uporabo gospodinjskih aparatov in

drugih tiskovin. V letu 2006 je program

izvedel logistično optimizacijo procesa.

Realizacija proizvodnje v Gorenju I.P.C., d.o.o.

Proizvodni program 2004 (kos) 2005 (kos) 2006 (kos)

Elektrokomponente 14.521.165 14.583.689 17.498.290

Grafika 6.744.388 13.887.299 15.581.585

Storitve 30.370.353 23.357.322 23.429.537

Embalaža 8.272.288 11.226.417 12.340.812

Na področju proizvodnje gospodinjskih

aparatov se je v letu 2006 prenovil celoten

proces razvoja novih izdelkov. V njem so se

združili dosedanja spoznanja in izkušnje vseh

poslovnih področij, ki so kakorkoli povezana z

razvojem. Bistveni prednosti prenovljenega

procesa sta dosledno upoštevanje načel

sočasnega razvoja in zagotavljanje večje

transparentnosti z uvedbo odločitvenih točk. S

prenovo je postavljen dober temelj za zagotavljanje

konkurenčnosti Gorenjevih

proizvodov na trgu tudi v prihodnje. Poleg

skrbi za razvoj novih proizvodov, so potekale

tudi aktivnosti, kot so:

sodelovanje v več razvojno-raziskovalnih

projektih,

stalna skrb za izboljševanje kakovosti

Gorenjevih proizvodov,

optimiranje stroškov materiala in surovin.

Ključni dosežki na področju razvoja

proizvodov v letu 2006 so bili naslednji:

zaključek razvoja in tržna uvedba druge

faze nove generacije hladilno-zamrzovalnih

aparatov širine 600 mm,

zaključek razvoja in tržna uvedba vstopnega

segmenta pralnih strojev s 5-kilogramsko

polnitvijo,

zaključek razvoja in tržna uvedba pralnih

in sušilnih strojev s 7-kilogramsko polnitvijo,

zaključek razvoja in tržna uvedba novih

modelov samostojnih štedilnikov 600 mm z

indukcijskim kuhališčem,

zamenjava plinskih kuhalnih gorilnikov v

vseh družinah kuhalnih aparatov,

nadaljevanje optimiranja energijskih in

funkcionalnih karakteristik hladilno-zamrzovalnih,

pralno–sušilnih in kuhalnih aparatov.

S spremembo v tehnoloških postopkih ima v

letu 2006 velik pozitiven vpliv na okolje uvedba

nanotehnologije v procesu predobdelave

pred lakiranjem v programu Hladilno–zamrzovalnih

aparatov ter Kuhalnih aparatov: manjša

poraba toplotne energije zaradi delovanja

preparatov pri sobni temperaturi, manjša poraba

vode, popolna opustitev fosfatnega

preparata, manjša obremenitev Centralne čistilne

naprave Gorenje ter zato manjše količine

nevarnih odpadkov.

Na lokaciji Rogatec se v t.i. Črni lakirnici, v

sklopu procesa površinske zaščite kondenzatorjev,

izvaja lakiranje z vodotopnimi laki.

Naprava se zaradi preseganja praga letne

porabe topil, glede na Uredbo o mejnih vrednostih

emisije hlapnih organskih spojin iz

naprav v katerih se uporabljajo organska topila

(Uradni list RS, št. 112/05), uvršča med

naprave 8.1: Naprava za površinsko zaščito

drugih kovinskih ali plastičnih površin.

Upravljavec naprave je izdelal načrt za

zmanjševanje emisije hlapnih organskih spojin

(v nadaljevanju HOS). Načrt zmanjševanja

emisije HOS je bil odobren v postopku pridobitve

okoljevarstvenega dovoljenja za Črno

lakirnico. S prehodom na lake z nižjo vsebnostjo

topil je bil načrt v celoti uresničen in s

tem doseženo zmanjšanje emisij HOS na

raven ciljne emisije.

Družba Gorenju I.P.C., d.o.o., je bila na

področju razvoja vključena k sočasnemu

razvoju gospodinjskih aparatov v matični

družbi.

Velika pozornost pa ni bila namenjena le

razvoju tehnologij in novih izdelkov, temveč

tudi optimiranju poslovnega razvoja Skupine

Gorenja, kar je bilo v Gorenju, d.d., in Gorenju

I.P.C., d.o.o., doseženo z naslednjimi aktivnostmi:

z uporabo modela sočasnega razvoja, ki

bistveno skrajšuje trajanje razvoja izdelka,

z nadaljevanjem uvajanja sistema nadzora

razvoja in proizvodnje v okviru modela

kakovosti 6 sigma,

z metodo 20 ključev, za ocenjevanje

konkurenčnega položaja družbe in stalnega

izboljševanja,

z delovanjem Inovacijskega centra, ki je še

učvrstil sodelovanje družbe s fakultetami in

razvojno-raziskovalnimi institucijami,

z vzpostavitvijo sistema varnega in zdravega

dela (OHSAS 18001) ter

razširitvijo sistema EMAS.

44

7.5 Naložbe

7.6 Politika varstva okolja ter

varnosti in zdravja pri delu

Največ naložb v Skupini Gorenje je bilo v letu

2006 doseženih v diviziji gospodinjskih aparatov,

in sicer 15.913,6 mio SIT, od tega je bilo

namenjenih 6.950,2 mio SIT za naložbe v

Gorenje, d.d., in 358 mio SIT v Gorenje

I.P.C., d.o.o. Največja investicija v letu 2006

je bila na področju proizvodnje gospodinjskih

aparatov postavitev nove tovarne hladilne

tehnike v Valjevu, s pomočjo lastnega znanja

zaposlenih v Skupini Gorenje.

Z intenzivnim vlaganjem v trg in tehnologijo se

je zagotovila večja produktivnost, prožnost in

zanesljivost proizvodnih procesov, okoljska

usmerjenost ter zniževanje stroškov.

Z letom 2006 je Gorenje, d.d., zaključilo

drugo obdobje dolgoročnega okoljskega

planiranja. Za to obdobje je značilno intenzivno

investiranje v nove tehnologije in izdelke,

organizacijske in kadrovske spremembe, pa

tudi korenite spremembe zakonodaje na

področju varstva okolja. V skladu z zahtevami

Uredbe o vrsti dejavnosti in naprav, ki lahko

povzročajo onesnaževanje okolja večjega

obsega (IPPC direktiva), je Gorenje d.d., v

celoti prilagodilo svoje okoljsko poslovanje,

Ministrstvu za okolje in prostor podalo vlogo

za pridobitev okoljevarstvenega dovoljenja ter

imenovalo odgovorno osebo za področje

varstva okolja za vpis v državni register

odgovornih oseb.

V skladu s strateško usmeritvijo Skupine Gorenje

do leta 2010 je Gorenje, d.d., v letu 2006

sistem ravnanja z okoljem po zahtevah ISO

14001 in EMAS razširilo ter certificiralo še s

sistem varnega in zdravega dela po OHSAS

18001 ter vse tri sisteme vpeljalo tudi v

dejavnosti na lokacijah v Rogatcu in Šoštanju.

V sistem EMAS in OHSAS 18001 se je vključila

še družba Gorenje I.P.C., d.o.o.

Posledica vseh teh dogajanj je integriran sistem

ravnanja z okoljem ter varnega in zdravega

dela za matično družbo Gorenje, d.d., ter

Gorenje, I.P.C., d.o.o. V ta sistem je za

področje ravnanja z okoljem po zahtevah ISO

14001 in varnega in zdravega dela po

OHSAS 18001 vključena tudi družba Gorenje

Orodjarna,d.o.o.

Takšen integriran sistem še intenzivneje vodi k

nenehnemu izboljševanju stanja varstva okolja

ter varnega in zdravega dela v Skupini

Gorenje.

V letu 2006 je bila v Gorenju, d.d., zaradi

vzpostavljanja sistema varnosti in zdravja pri

delu po zahtevah standarda OHSAS 18001,

sprejeta združena politika varstva okolja ter

varnosti in zdravja pri delu, ki poleg ostalih

okoljskih zahtev že odraža tudi zahteve IPPC

okoljevarstvenega dovoljenja. Integrirana politika

je bila sprejeta 15. 2. 2006 in velja za

vse lokacije Gorenja, d.d.

Gorenje I.P.C., d.o.o., ima certificiran sistem

ravnanja z okoljem po ISO 14001 že od leta

2002. Takrat sprejeto politiko ravnanja z okoljem

so v letu 2004 integrirali s politiko

kakovosti. Integrirana politika kakovosti in ravnanja

z okoljem se je v osnovnih usmeritvah že

navezovala na politiko ravnanja z okoljem v

matični družbi Gorenje, d.d. Z odločitvijo o

uvedbi integriranega sistema ravnanja z okoljem

ter varnega in zdravega dela je bilo

smiselno njihovo obstoječo politiko nadomestiti

s takšno, ki bo odražala poenoten pristop v

Gorenju, d.d., Gorenju I.P.C., d.o.o., in Gorenju

Orodjarna, d.o.o. Obe družbi (Gorenje

I.P.C. in Gorenje Orodjarna) sta prevzeli Politiko

varstva okolja ter varnosti in zdravja pri

delu matične družbe Gorenje,d.d. Integrirana

politika za Gorenje, d.d., Gorenje, I.P.C,

d.o.o., in Gorenje Orodjarna, d.o.o., je bila

sprejeta 13. 3. 2007:

Strateški načrt Gorenja za srednjeročno

obdobje 2006–2010 je zasnovan na aktualnem

potrjevanju vizije in poslanstva: ustvarjamo

izvirne, tehnično dovršene, vrhunsko

oblikovane ter uporabnikom in okolju prijazne

izdelke za prijeten dom. Osredotočeni smo v

povečanje zadovoljstva potrošnikov, ob tem

pa na družbeno odgovoren način ustvarjamo

vrednote za lastnike, zaposlene in druge

deležnike družb Skupine Gorenje.

Zaradi svoje pomembnosti je politika varstva

okolja ter varnosti in zdravja pri delu sestavni

del politike vodenja v Gorenju in organizacijske

kulture našega podjetja.

Varstvo okolja ter zagotavljanje varnih

delovnih razmer sta eni od osnovnih pravic,

dolžnosti in odgovornosti vseh zaposlenih in ju

obravnavamo kot sestavni del vodenja podjetja.

Zavezujemo se, da bomo tudi v bodoče:

vključevali varstvo delovnega in širšega

okolja v našo razvojno strategijo, v letne in

operativne načrte s predvidenimi ukrepi, sredstvi,

nosilci, izvajalci in roki z namenom, da bi

zaposlenim omogočili varno in zdravo izpolnjevanje

delovnih nalog ob nenehnem zmanjševanju

tveganj za nastanek poškodb ali

zdravstvenih okvar ter nenehno zmanjševali

negativne vplive na okolje,

spremljali in merili kazalce stanja delovnega

okolja ter okoljske vidike in v primeru

odstopanj ustrezno ukrepali,

izboljševali stanje delovnega in širšega

okolja v našem podjetju ob upoštevanju predpisov,

načrtovali in uvajali nove tehnologije in

proizvode v skladu z načeli varstva okolja ter

uvajali ustrezno, brezhibno in ergonomsko

delovno opremo ter nenehno iskali možnost za

izboljševanje delovnih pogojev,

uporabljali takšne materiale in komponente,

ki bodo ustrezali najzahtevnejšim

domačim in tujim okoljskim standardom,

načrtovali nove izdelke v skladu z zahtevami

okoljskega dizajniranja, ki obsega celotni

življenjski ciklus proizvoda: od razvoja,

izdelave, uporabe in ravnanja po izteku

življenjske dobe,

skrbeli za zmanjševanje količin nastalih

odpadkov ter si prizadevali za racionalno

rabo energentov,

uvajali ukrepe za varovanje delavcev pred

tveganji zaradi izpostavljenosti hrupu pri delu,

izobraževali, usposabljali in osveščali

zaposlene in zunanje sodelavce o odgovornosti

do delovnega in širšega okolja,

sodelovali z zainteresiranimi notranjimi in

zunanjimi javnostmi in s tem prispevali k uspehu

skupnih prizadevanj na področju varstva

okolja ter varnosti in zdravja pri delu,

obveščali javnost o naših dosežkih na

področju varstva okolja in na področju zagotavljanja

varnosti in zdravja pri delu.

46

7.7 Sistem ravnanja z okoljem

S sledenjem okoljskega napredka in izvajanje

zahtev po standardu ISO 14001 in Uredbi

EMAS gradimo naš sistem ravnanja z okoljem,

ki smo ga v letu 2006 še nadgradili s sistemom

varnosti in zdravja pri delu po OHSAS

18001 ter uvedli integriran sistem s poenotenim

poslovnikom.

Politika povzema vse naše strateške cilje.

Poslovnik je temeljni dokument sistemov ravnanja

z okoljem ter varnosti in zdravja pri delu in

opisuje ukrepe za stalno spremljanje in izboljševanje

stanja okolja ter varnosti in zdravja pri

delu v družbah.

Programi se stalno izvajajo za dosego zastavljenih

ciljev, kateri omogočajo nenehni napredek

stanja okolja ter varnosti in zdravja pri

delu v družbah.

Pregledi in presoje: kontrola izvajanja programov

za dosego zastavljajočih ciljev v sistemu

ravnanja z okoljem ter varnosti in zdravja

pri delu.

Poročila za javnost povzemajo in predstavljajo

informacije o okoljskih učinkih in ustvarjenem

napredku s področja varstva okolja.

7.7.1 Okoljska odgovornost

Okoljsko obvladovanje proizvodnje je opredeljeno

po posameznih organizacijskih enotah

z internimi normativnimi akti. Za izvajanje programov

in ciljev varstva okolja v matični družbi

Gorenje, d.d., skrbi ˝Varstvo okolja ter varnost

in zdravje pri delu˝, ki ima svetovalno, nadzorno,

razvojno in operativno vlogo tako v

matični družbi Gorenje, d.d., kot tudi v celotni

Skupini Gorenje.

V skladu z zahtevami ISO 14001 in EMAS ter

strategijo Skupine Gorenje je v Gorenje, d.d.,

imenovan predstavnik vodstva za okolje ter

varnost in zdravje pri delu, ki je hkrati tudi

pooblaščenec za varstvo okolja (vpisan v

direktor/ica Varstva okolja ter varnosti in

zdravja pri delu.

Z integriranim sistemom ravnanja z okoljem ter

varnega in zdravega dela je tudi Gorenje

I.P.C., d.o.o., imenovalo predstavnika vodstva

za kakovost, varstvo okolja ter varnost in

zdravje pri delu.

Pri pripravi okoljskih ciljev in programov, uvajanju

okoljskih novosti in zakonodajnih zahtev

ter reševanju okoljskih problemov v družbah

poleg zaposlenih v Varstvu okolja ter varnosti

in zdravju pri delu v Gorenju, d.d., ter predstavnika

vodstva za kakovost, varstvo okolja

ter varnost in zdravje pri delu v Gorenje I.P.C.,

d.o.o. sodelujejo tudi koordinatorji za okolje,

koordinatorji za varnost in zdravje pri delu ter

predstavniki iz posameznih programov in

področij v družbah.

Okoljska odgovornost v Gorenju, d.d., se

smiselno odraža tudi v Gorenje I.P.C., d.o.o.,

seveda na tistih področjih, ki jih zajema njihovo

poslovanje.

Uprava Gorenje, d.d.

zagotavlja pogoje za izvajanje sistema

ravnanja z okoljem

Varstvo okolja

svetovanje

nadzor

koordinacija

sodelovanje z upravnimi organi

operativne naloge

Razvoj

razvoj novih izdelkov, izvedenk in sprememb

po načelih sočasnega razvoja

Proizvodnja

proizvodnja okolju prijaznih izdelkov in

embalaže

aktivnosti za zmanjšanje porabe energije,

odpadkov, emisij

ločeno zbiranje odpadkov

presoja sistema ravnanja z okoljem

izobraževanje na področju varstva okolja

Trženje

raziskave trgov

produktne informacije

zahteve kupcev

Nabava

posredovanje zahtev dobaviteljem

iskanje okolju prijaznejših materialov

Logistika

izbira okolju prijaznejšega transporta

Odnosi z javnostmi

komuniciranje z javnostmi

informacije o ravnanju z okoljem v podjetju

Komuniciranje z zaposlenimi

priprava publikacij

Servisna dejavnost

zagotavljanje ustreznih rezervnih delov

izobraževanje serviserjev za okolju

prijazno ravnanje

Direktor družbe Gorenje I.P.C., d.o.o.

zagotavlja pogoje za izvajanje sistema ravnanja

z okoljem

Zagotavljanje kakovosti in ravnanje z okoljem

svetovanje

nadzor

koordinacija

sodelovanje z upravnimi organi

operativne naloge

Razvoj

razvoj novih izdelkov, izvedenk in sprememb

po načelih sočasnega razvoja

Proizvodnja

proizvodnja okolju prijaznih izdelkov in

embalaže

aktivnosti za zmanjšanje porabe energije,

odpadkov, emisij

ločeno zbiranje odpadkov

presoja sistema ravnanja z okoljem

izobraževanje na področju varstva okolja

Komerciala (Nabava in prodaja)

produktne informacije

zahteve kupcev

posredovanje zahtev dobaviteljem

iskanje okolju prijaznejših materialov

Logistika

izbira okolju prijaznejšega transporta

Komuniciranje z zaposlenimi

informiranje na sestankih in srečanjih

objave na oglasnih deskah

informiranje na internih spletnih straneh

48

Prepoznavanje vidikov in ocenjevanje

vplivov na okolje

Elemente dejavnosti, proizvodov in storitev, ki

součinkujejo z okoljem, imenujemo okoljski

vidiki. Pri analizi okoljskih vidikov upoštevamo

vse faze proizvodnega procesa, proizvode in

dejavnosti, tako v normalnem poslovanju, v

izrednih pogojih kot tudi v primeru izrednih

razmer. Pri prepoznavanju posameznega vidika

smo upoštevali naslednje kriterije:

okoljsko politiko in zakonske zahteve,

mnenje zainteresiranih strank,

oceno tveganja,

lastno oceno ter

oceno v izrednih pogojih in v primeru izrednih

dogodkov.

Prvič so bili v Gorenju, d.d., določeni in ocenjeni

vidiki v letu 1998. Na njihovi osnovi so se

postavili okvirni cilji za obdobje 1998-2003

ter nato izvedbeni cilji v tem obdobju. Okoljski

vidiki so bili opredeljeni kot: prepoznani,

pomembni in bistveni.

Pri ocenjevanju vplivov na okolje, ki zajema

vsako spremembo okolja, bodisi ugodno ali

neugodno, in v celoti ali delno izvira iz

dejavnosti, proizvodov in storitev v Gorenju,

d.d., ter Gorenje I.P.C., d.o.o., smo upoštevali:

neposredne vplive, ki predstavljajo

neposredne posledice lastnih dejavnosti ter

posredne vplive, to je učinke, ki jih

neposredno povzročajo drugi, vendar pa

lahko naše dejavnosti vplivajo na njihov pojav,

obseg ali/in naravo onesnaževanja (npr. logistika,

električna energija ali toplotna energija itd.).

V tem obdobju je imelo Gorenje, d.d., predvsem

naslednje prepoznane okoljske vidike:

poraba naravnih virov (vhodnih surovin,

električne in toplotne energije, zemeljskega

plina, vode),

obremenitev zraka,

onesnaževanje voda, predvsem s polutanti

kovinskega izvora,

hrup,

obremenjevanje okolja z odpadki (nevarni

odpadki, sekundarne surovine in deponirani

odpadki);

pri uporabi proizvodov bele tehnike pa:

porabo naravnih virov (električne energije

in vode),

obremenitev voda (komunalne vode),

hrup ter

obremenjevanje okolja z odpadki (odpadno

embalažo in aparati po izteku življenjske

dobe).

Cilji in programi so bili postavljeni za naslednje

pomembne in bistvene okoljske vidike:

energente (racionalna raba vode, električne

energije, toplotne energije, komprimiranega

zraka in zemeljskega plina), odpadke (zmanjševanje

količine nastalih nevarnih in deponiranih

odpadkov ter sekundarnih kovinskih

surovin) ter proizvod. Z realizacijo teh programov

smo zmanjšali vpliv poslovanja Gorenja

na okolje.

Okoljski vidiki, določeni v letu 1998

Prepoznani okoljski Pomembni okoljski Bistveni okoljski

vidiki Gorenje, d.d. vidiki Gorenje, d.d. vidiki Gorenje, d.d.

1. Surovine - pločevina

- komponente nekovinskega

in kovinskega izvora

- kemikalije - nevarne snovi in pripravki

- toplotna in zvočna izolacija

- guma in plastični polizdelki

- embalaža

2. Energenti - električna energija - električna energija - električna energija

- toplotna energija - toplotna energija

- zemeljski plin - zemeljski plin - zemeljski plin (poraba)

- komprimiran zrak - komprimiran zrak - komprimiran zrak

- voda - voda - voda (poraba)

3. Drugo - osebna zaščitna oprema

- pisarniški material

- krpe

- steklovina

- papir in papirna galanterija

4. Emisije - emisije v zrak - emisije v zrak - emisije v zrak

(organska topila, prah)

- emisije v tla - emisije v tla

- emisije hrupa - emisije hrupa

5. Odpadki - odpadna voda: - odpadna voda: - odpadna voda:

•tehnološka odpadna voda •tehnološka odpadna voda •tehnološka odpadna voda

(konc. Ni)

•hladilna odpadna voda •hladilna odpadna voda

•komunalna odpadna voda •komunalna odpadna voda

•kanalizacijski sistem •kanalizacijski sistem

•iztok iz Centralne •iztok iz Centralne

čistilne naprave

- nevarni odpadki - nevarni odpadki - nevarni odpadki

- sekundarne surovine - sekundarne surovine - sekundarne surovine

- deponirani odpadki - deponirani odpadki - deponirani odpadki

6. Proizvodi bele tehnike - proizvodi bele tehnike

S prilagoditvijo obstoječega sistema ravnanja

z okoljem ISO 14001:2004 ter Uredbi EMAS

smo v letu 2004 prešli iz tristopenjskega vrednotenja

okoljskih vidikov na dvostopenjsko in

tako ovrednotili vidike kot prepoznane in

pomembne. V letu 2004 smo ponovno ocenjevali

okoljske vidike, kjer se je teža vplivov

poslovanja Gorenja, d.d., prenesla iz

proizvodne problematike na reševanje

okoljske problematike proizvoda. Tako ocenjeni

vidiki so bili osnova za pripravo ciljev za

obdobje 2004–2006.

V letu 2006 (na osnovi ocenitve okoljskih

vidikov v letu 2005) sta bila kot pomemben

vidik opredeljena proizvod/storitev ter

tehnološka odpadna voda v proizvodnih procesih.

Kot storitev pa opredeljujemo servisno

storitev, ki mora upoštevati tudi okoljske zahteve

(npr. vsebnost nevarnih snovi v rezervnih delih,

ravnanje z odpadki, ...).

50

Okoljski vidiki, določeni v letu 2005

Prepoznani okoljski

vidiki Gorenje, d.d.

1. Surovine - pločevina

- komponente nekovinskega

in kovinskega izvora

- kemikalije

- toplotna in zvočna izolacija

- guma in plastični polizdelki

- embalaža

2. Energenti - električna energija

- toplotna energija

- zemeljski plin

- komprimiran zrak

- voda

3. Drugo - pisarniški material

- pomožni material

Pomembni okoljski

vidiki Gorenje, d.d.

Konec leta 2006 ter v začetku leta 2007 smo

za celotno poslovanje Gorenja, d.d., ponovno

ocenili okoljske vidike. Kot pomembna okoljska

vidika sta ponovno opredeljena proizvod

/storitev ter tehnološka odpadna voda, zato

ostaja register enak sprejetemu v letu 2006.

Gorenje I.P.C., d.o.o., je leta 2002 ob

postavitvi in certificiranju ISO 14001 uvedlo

svoj sistem določevanja okoljskih vidikov, z

odločitvijo o integriranem sistemu varstva okolja

ter varnosti in zdravja pri delu z Gorenjem,

d.d., v septembru 2006 pa so prevzeli

metodologijo ocenjevanja okoljskih vidikov, ki

se uporablja v Gorenju, d.d., in v skladu s to

odločitvijo izvedli oceno okoljskih vidikov ter

izdelali nov Register okoljskih vidikov. Enako

kot v matični družbi Gorenje, d.d., je tudi v

Gorenje I.P.C., d.o.o., kot pomemben vidik

opredeljen proizvod/storitev.

4. Emisije - emisije v zrak

- emisije v tla

- emisije hrupa

- emisije v vode:

•tehnološka odpadna voda •tehnološka odpadna voda

•hladilna odpadna voda

•komunalna odpadna voda

•kanalizacijski sistem:

•kislinska kanalizacija

•meteorna kanalizacija

•fekalna kanalizacija

5. Odpadki - nevarni odpadki

- sekundarne surovine

- deponirani odpadki

6. Proizvodi bele tehnike - proizvod/storitev - proizvod/storitev

- lastni deli

- kupljeni deli

52

7.8 Okoljski podatki

Prepoznani in pomembni okoljski vidiki v

Gorenju I.P.C., d.o.o., ki odražajo poslovanje

podjetja na obeh obravnavanih lokacijah, so

podani v naslednji tabeli:

Prepoznani okoljski Pomembni okoljski vidiki

vidiki Gorenje I.P.C., d.o.o. Gorenje I.P.C., d.o.o.

1. Surovine - pločevina

- komponente nekovinskega

in kovinskega izvora

- kemikalije

- toplotna in zvočna izolacija

- guma in plastični polizdelki

- embalaža

2. Energenti - električna energija

- toplotna energija

- zemeljski plin

- komprimiran zrak

- voda

3. Drugo - pisarniški material

- pomožni material

4. Emisije - emisije v zrak

- emisije v tla

- emisije hrupa

- emisije v vode:

•tehnološka odpadna voda

•hladilna odpadna voda

•komunalna odpadna voda

•kanalizacijski sistem:

•kislinska kanalizacija

•meteorna kanalizacija

•fekalna kanalizacija

5. Odpadki - nevarni odpadki

- sekundarne surovine

- deponirani odpadki

6. Proizvodi bele tehnike - proizvod/storitev - proizvod/storitev

- lastni deli

- kupljeni deli

Za pomembne okoljske vidike so postavljeni

okvirni in izvedbeni okoljski cilji in programi,

prepoznani okoljski vidiki pa se spreminjajo v

skladu z zahtevami zakonodaje (surovine,

emisije v zrak, vodo in tla, hrup, odpadki) ter

okoljske politike (energenti).

7.8.1 Materialne bilance

7.8.1.1 Materialna bilanca za Gorenje, d.d.,

v obdobju 2004-2006

Obravnavano obdobje 2004–2006 z okvirnimi in izvedbenimi cilji ter programi

Lokacija Velenje Velenje Velenje, Rogatec, Šoštanj

2004 2005 2006

(t) % (t) % (t) %

Vhodne surovine 169.013,5 100 175.957,7 100 188.685,2 100

Izhod

Proizvodi 151.577,2 89,68 158.304,7 89,97 171.029,1 90,64

Kovinske sekundarne surovine 13.044,7 7,72 13.326,3 7,57 13.451,7 7,13

Nekovinske sekundarne surovine 2.511,9 1,49 2.621,0 1,49 2.633,1 1,39

Deponirani odpadki 1.217,3 0,72 1.043,3 0,59 1.027,4 0,55

Nevarni odpadki 635,1 0,37 636,7 0,36 498,2 0,26

Emisije v vodo 0,716 0,0004 0,775 0,0004 1,120 0,0005

Emisije v zrak 26,6 0,015 24,9 0,014 45,2 0,024

Bilanca za leto 2004 in 2005 vključuje

proizvodnjo gospodinjskih aparatov na lokaciji

v Velenju, bilanca za 2006 pa vključuje še

vhodne surovine in izhodne podatke za dislocirane

proizvodne obrate na lokaciji v Šoštanju

in Rogatcu, saj se na teh lokacijah proizvajajo

komponente, ki se nato vgradijo v

končni proizvod na lokaciji v Velenju.

Osnovne vhodne surovine pri proizvodnji

gospodinjskih aparatov predstavljajo pločevina,

plastični granulati, elektrokomponente, kemikalije

in embalažni materiali. Izhod materialne

bilance zavzemajo proizvodi (gospodinjski

aparati), odpadki ter emisije v vodo in zrak.

Odpadke delimo na sekundarne surovine

(kovinske in nekovinske), nevarne odpadke ter

odpadke, ki se deponirajo. V lastnih procesih

ter pri poslovnih partnerjih se reciklira predvsem

odpadna pločevina, papir, les ter

polimerni odpadki. V to kategorijo je vključena

tudi odpadna embalaža.

Največji delež pri nevarnih odpadkih predstavlja

mulj, ki nastaja pri čiščenju tehnoloških

odpadnih vod. Poleg tega nastajajo še

odpadna olja in emulzije, zaoljene krpe,

odpadne kemikalije.

Pri emisijah v zrak so zajete emisije iz vseh

tehnoloških procesov v Gorenju, d.d. Izvzeta

je emisija CO 2 , ki je posledica rabe energentov

električne energije in zemeljskega plina.

Gorenje, d.d., ni zavezanec za pridobitev

dovoljenja za izpuščanje toplogrednih plinov

po Zakonu o varstvu okolja.

Pri emisijah v vode so zajeti vsi parametri,

predpisani z nacionalno zakonodajo, izvzet

pa je sulfat, ki ne predstavlja pomembnega

okoljskega vidika pri poslovanju Gorenja, d.d.

Iz bilance za obdobje 2004-2006 je razvidno,

da se je količina vseh vrst odpadkov

konstantno zmanjševala, kar potrjuje izpolnitev

postavljenih okvirnih in izvedbenih ciljev na

področju odpadkov. V tem obdobju se je

hkrati s povečanjem proizvodnje povečala tudi

količina vhodnih surovin. Boljši izkoristek vhodnih

surovin se kaže v povečevanju deleža, ki

ga v strukturi bilance predstavljajo proizvodi.

Emisije v vodo in zrak so v letu 2004 in 2005

ostale praktično nespremenjene, v letu 2006

pa je opaziti rahlo povečanje deležev, kar je

posledica večanja števila parametrov, ki so

vključeni v procese stalnega merjenja in

spremljanja ter vključitve lokacije Šoštanj in

Rogatec v bilanco.

54

Bilanca je podana za lokaciji Velenje in

Šoštanj in bo kot izhodišče za primerjave v

prihodnjih letih.

7.8.1.2

Materialna bilanca za Gorenje I.P.C., d.o.o.

2006

(t) %

Vhodne surovine 3.365,8 100

Izhod

proizvodi 3.094,8 91,947

kovinske sekundarne surovine 10,85 0,32

Nekovinske sekundarne surovine 143,5 4,3

Deponirani odpadki 115,0 3,417

Nevarni odpadki 1,3 0,038

Emisije v vodo / /

Emisije v zrak 0,13 0,003

7.8.2 Izpolnjevanje okvirnih ciljev

7.8.2.1 Izpolnjevanje okvirnih ciljev

Gorenja, d.d.

V prehodu iz leta 2003-2004 je Gorenje,

d.d., zaradi novih investicij in sprememb

zakonodaje ter organizacijskih in kadrovskih

sprememb v celotni družbi na novo ocenilo

okoljske vidike ter na osnovi teh ocen določilo

nove okvirne cilje od leta 2004 do leta 2006.

Ti okvirni cilji so bili:

uvedba zahtev Direktive o omejevanju

uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in

elektronski opremi 2002/95/ES (RoHS direktiva),

razgradnja odpadnih električnih in elektronskih

naprav,

zmanjševanje nastale industrijske odpadne

embalaže (zmanjšati količine odpadne embalaže,

povečati obseg vračljive embalaže, v

sodelovanju z dobavitelji izločiti neustrezno

embalažo),

zmanjševanje količine nastalih odpadkov,

racionalna raba energentov.

Vsi okvirni cilji so bili doseženi, izvajanje pa je

potekalo v okviru postavljenih okoljskih programov

in aktivnosti za dosego izvedbenih ciljev.

Merljivi cilji so bili postavljeni za lokacijo v

Velenju in ne vključujejo lokacij v Rogatcu in

Šoštanju.

V mesecu februarju 2006 je v skladu z zahtevami

Direktive o omejevanju uporabe nekaterih

nevarnih snovi v električni in elektronski opremi

2002/95/ES (RoHS direktiva) v Gorenju, d.d.,

že stekla proizvodnja skladnih aparatov.

Zahteve so vključene v proces osvajanja novih

materialov, zaradi pomembnosti Direktive za

proizvajalce električne in elektronske opreme

ter zaradi nadaljnjega razvoja tega področja

v EU pa se bodo nekatere aktivnosti nadaljevale

tudi v letu 2007.

Gorenje, d.d., prav tako izpolnjuje vse

obveznosti, ki jih postavlja Direktiva o odpadni

električni in elektronski opremi 2002/96/ES

(WEEE direktiva). V letu 2005 je bila ustanovljena

družba ZEOS, d.o.o., katere soustanovitelj

je tudi Skupina Gorenje. Obveznosti, ki se

nanašajo na ravnanje z odpadno električno in

elektronsko opremo, smo prenesli na omenjeno

družbo. V letu 2006 je bil izdelan investicijski

projekt ter pripravljen operativni program ravnanja

z odpadno električno in elektronsko

opremo ter oddana vloga za okoljevarstveno

dovoljenje na Ministrstvo za okolje in prostor.

Družba ZEOS, d.o.o., je s svojim polnim obratovanjem

pričela v začetku leta 2007.

V obdobju od 2004 do 2006 sta se zmanjšali

specifični količini nevarnih odpadkov in

deponiranih odpadkov, kar je razvidno iz

tabele Izpolnjevanje izvedbenih ciljev varstva

okolja.

V dogovoru z dobavitelji vhodnih komponent

in surovin se je povečal obseg povratne

embalaže, kar je ugodno vplivalo na bilance

nastale odpadne embalaže v Gorenju, d.d.

V obdobju od 2004 do 2006 se je zmanjšala

poraba vode, toplotne energije ter komprimiranega

zraka, na enakem nivoju pa sta

kljub povečani avtomatizaciji procesov ostala

poraba električne energije in zemeljskega

plina.

7.8.2.2 Izpolnjevanje okvirnih ciljev

Gorenja I.P.C., d.o.o.

V Gorenju I.P.C., d.o.o., so na osnovi ocenjevanja

okoljskih vidikov konec leta 2004 za

obdobje do leta 2006 že v sklopu Integrirane

politike kakovosti in ravnanja z okoljem opredelili

naslednje okvirne cilje:

izpolnjevanje zahtev Direktive o omejevanju

uporabe nekaterih nevarnih snovi v električni in

elektronski opremi 2002/95/ES (RoHS direktiva),

zmanjšanje količine odpadkov,

racionalna raba energentov in surovin.

Implementacija zahtev glede omejevanja vsebnosti

nevarnih snovi v električni opremi (RoHS)

je v Skupini Gorenje zaključena s februarjem

2006. Kot eden glavnih dobaviteljev se je tudi

Gorenje I.P.C., d.o.o., vključilo v proces osvajanja

novih materialov.

Že konec leta 2005 so se v Gorenju I.P.C.,

d.o.o., uporabljali materiali, ki so bili skladni z

zahtevami Direktive o omejevanju uporabe

nekaterih nevarnih snovi v električni in elektronski

opremi (RoHS direktiva), do februarja

2006 pa so te zahteve dokončno prenesli tudi

na vse svoje dobavitelje. Matična družba

Gorenje, d.d., nadaljuje z aktivnostmi s tega

področja tudi v letu 2007, Gorenje I.P.C.,

d.o.o., pa bo kot eden glavnih komponentašev

Gorenja, d.d., tem aktivnostim sledilo.

Pri pregledu nastalih količin za leto 2005 v

primerjavi z letom 2004 je opazen dvig

nastale količine odpadkov, ki pa je posledica

povečane proizvodnje z izgradnjo nove

proizvodne enote v Šoštanju. Po optimizaciji

proizvodnje na obeh lokacijah v letu 2006 se

je za 26,5 % znižala količina nevarnih odpadkov

v primerjavi z letom 2005, za 50 % količina

sekundarnih surovin, za 8 % pa količina

deponiranih odpadkov. Nastale količine

odpadkov za leto 2006 že vključujejo lokaciji

družbe v Velenju in Šoštanju. Aktivnosti so bile

usmerjene tudi v uvedbo vračljive embalaže,

tako znotraj družbe kot tudi pri dobaviteljih.

V Gorenju I.P.C. je opaziti trend zmanjševanja

porabe energentov oz. vsaj ohranjanja na

enakem nivoju, kljub večanju proizvodnje, kar

je pojasnjeno v točki 7.8.3.2.

56

Izpolnjevanje izvedbenih ciljev varstva okolja

7.8.3 Izpolnjevanje izvedbenih ciljev varstva

okolja za leto 2006

7.8.3.1 Gorenje, d.d.

Merljivi cilji varstva okolja za leto 2006 so

bili, v skladu s sprejetimi okvirnimi cilji sistema

ravnanja z okoljem za obdobje 2004-2006,

opredeljeni le za vplive na okolje na lokaciji

družbe v Velenju.

Vidik Enota 2000 2001 2002 2003 2004 2005 Cilj Realizacija

2006 2006

zmanjšanje količine

- nevarnih odpadkov kg/kos 0,30 0,25 0,25 0,18 0,21 0,20 0,20 0,15

- deponiranih odpadkov kg/kos 1,01 0,75 0,49 0,44 0,36 0,33 0,30 0,30

racionalna raba energentov

- poraba vode m 3 /kos 0,30 0,21 0,18 0,19 0,20 0,20 0,20 0,18

- poraba električne energije kWh/kos 20,82 21,95 21,62 22,24 22,39 23,09 23,00 23,00

- poraba toplotne energije kWh/kos 15,81 15,05 12,47 13,28 13,72 13,42 13,30 11,43

- poraba komprimiranega m 3 /kos 21,66 19,49 15,09 13,45 17,47 15,29 15,30 16,06

zraka

- poraba zemeljskega plina Sm 3 /kos 1,16 1,09 1,02 1,03 1,02 1,04 1,02 1,04

Količine nastalih odpadkov na lokaciji Rogatec

Vidik Enota 2006

Količina

- nevarnih odpadkov t 22,7

- deponiranih odpadkov t 69,4

Kot izhodiščno leto za sistematično spremljanje

okoljskih podatkov na lokaciji v Šoštanju je

izbrano leto 2006, ko je na tej lokaciji stekla

prva poizkusna proizvodnja. Podatki za leto

7.8.3.2 Gorenje I.P.C., d.o.o.

2006 so podani v tabeli. Ker bodo izvedbeni

okoljski cilji za lokacijo Šoštanj prvič postavljeni

za leto 2007, bo možno doseganje le-teh

ovrednotiti šele naslednje leto.

Količine nastalih odpadkov na lokaciji Šoštanj

Vidik Enota 2006

Količina

- nevarnih odpadkov t 1,9

- deponiranih odpadkov t 32,3

Racionalna raba energentov

- poraba vode m 3 2.994

- poraba električne energije kWh 1.372.973

Količina nastalih nevarnih odpadkov v letu

2006 je za 25 % nižja od zastavljenega cilja.

Razlogi so v manjši količini tehnoloških odpadnih

vod od pričakovanih v postopkih predobdelave

emajliranja ter uvedbe nanokeramike v

predobdelavi lakiranja v programu Kuhalni

aparati. Kažejo se tudi rezultati učinkovite

optimizacije doziranja kemikalij v Centralni čistilni

napravi. Obvladovanje tehnoloških voda

se odraža v manjši količini nastalih nevarnih

odpadkov ter manjši porabi vode.

Nastala količina deponiranih odpadkov je v

skladu z zastavljenim ciljem.

Na področju racionalne rabe energentov smo

dosegli cilj pri porabi električne energije.

Poraba toplotne energije, zaradi ugodnih vremenskih

razmer, presega zastavljen cilj za

16,4 %. Učinki varčevanja z vodo v postopkih

predobdelave se kažejo v izboljšanju zastavljenega

cilja za 10 %. Poraba zemeljskega

plina je 1,9 % višja od zastavljenega cilja,

poraba komprimiranega zraka pa odstopa

od cilja za 5 %.

Korektivnih ukrepov zaradi odstopanja od zastavljenih

ciljev ni bilo potrebno sprejeti.

Kot izhodiščno leto za sistematično spremljanje

okoljskih podatkov na lokaciji v Rogatcu je

izbrano leto 2006. Podatki za leto 2006 so

podani v tabeli. Poraba energentov ni podana,

saj se bo zaradi prestavitve proizvodnje

cevnih radiatorjev lahko kot realno izhodiščno

leto ovrednotilo šele leto 2007. Ker bodo

izvedbeni okoljski cilji za lokacijo Rogatec

prvič postavljeni za leto 2007, bo možno

doseganje le-teh ovrednotiti šele naslednje

leto.

Vidik Enota 2004 2005 Cilj Realizacija

2006 2006

zmanjšanje količine

- nevarnih odpadkov kg 1.710 1.770 1.500 1.300

- deponiranih odpadkov kg 120.000 125.000 120.000 115.000

racionalna raba energentov

- poraba vode m 3 /kos 1,594 1,437 1.410 1,139

- poraba električne energije kWh/kos 0,044 0,049 0,048 0,049

- poraba toplotne energije kWh/kos 0,049 0,042 0,041 0,022

- poraba komprimiranega zraka m 3 /kos 0,086 0,100 0,098 0,103

- poraba zemeljskega plina Sm 3 /kos 0,229 0,130 0,127 0,131

Količina nastalih nevarnih odpadkov, ki vključuje

lokaciji Velenje in Šoštanj, je v letu 2006

nižja od zastavljenega cilja za 13,3 %,

deponiranih odpadkov pa za 4,2 %.

Na področju racionalne rabe energentov, ki

vključuje lokacijo v Velenju in Šoštanju, smo v

letu 2006 presegli zastavljeni cilj, saj smo

znižanje porabe vode presegli za 19,2 % ter,

zaradi ugodnih vremenskih razmer, porabo

toplotne energije za 53,6 %. Poraba

zemeljskega plina je 3,1 % višja od zastavljenega

cilja, poraba komprimiranega zraka

pa odstopa za 5,1 % , prav tako za 2 %

odstopa poraba električne energije.

58

7.9

Cilji varstva okolja

7.9.1 Okvirni cilji Gorenja, d.d., do leta 2010

Aktivnosti v letu 2007 bodo prilagojene izpolnjevanju

dolgoročnih ciljev do 2010. V januarju

2007 je bila izvedena nova ocenitev

okoljskih vidikov, ki med pomembnejše uvršča

proizvod. Kljub temu bodo zaradi pomena

ravnanja z odpadki in energenti to področja

dela z določenimi cilji in programi.

Okvirni cilji, ki vključujejo lokacije Velenje,

Rogatec in Šoštanj, so do leta 2010 naslednji:

uvajanje zahtev s področja nevarnih snovi v

proizvodih,

razgradnja odpadnih električnih in elektronskih

naprav,

zmanjševanje količine nastalih odpadkov,

zmanjševanje nastale industrijske odpadne

embalaže,

racionalna raba energentov.

Lokacija v Velenju

7.9.3 Izvedbeni cilji Gorenja, d.d.,

za leto 2007

Vidik Enota 2000 2001 2002 2003 2004 2005 2006 Cilj

2007

zmanjšanje količine

- nevarnih odpadkov kg/kos 0,30 0,25 0,25 0,18 0,21 0,21 0,15 0,13

- deponiranih odpadkov kg/kos 1,01 0,75 0,49 0,44 0,36 0,33 0,30 0,29

Merljivi cilji do leta 2010 za lokacijo v Velenju

Vidik Enota Cilj 2010

zmanjšanje količine

- nevarnih odpadkov na kg/kos 0,10

- deponiranih odpadkov na kg/kos 0,25

racionalna raba energentov

- poraba vode m 3 /kos 0,15

- poraba električne energije kWh/kos 23,00

- poraba komprimiranega zraka m 3 /kos 15,20

- poraba zemeljskega plina Sm 3 /kos 1,04

racionalna raba energentov

- poraba vode m 3 /kos 0,30 0,21 0,18 0,19 0,20 0,20 0,18 0,17

- poraba električne energije kWh/kos 20,82 21,95 21,62 22,24 22,39 23,09 23,00 23,00

- poraba komprimiranega m 3 /kos 21,66 19,49 15,09 13,45 17,47 15,29 16,06 15,30

zraka

- poraba zemeljskega plina Sm 3 /kos 1,16 1,09 1,02 1,03 1,02 1,04 1,04 1,04

Lokacija v Rogatcu

Vidik Enota 2006 Cilj

2007

zmanjšanje količine

- nevarnih odpadkov t 22,7 21,0

- deponiranih odpadkov t 69,4 66,0

7.9.2 Okvirni cilji Gorenja I.P.C., d.o.o., do

leta 2010

Aktivnosti v Gorenju I.P.C., d.o.o., bodo v letu

2007 prilagojene izpolnjevanju dolgoročnih

ciljev do 2010. V januarju 2007 so na novo

ocenili okoljske vidike, ki med pomembne

uvrščajo proizvod. Kljub temu bodo zaradi

pomena ravnanja z odpadki in energenti to

področja dela z določenimi cilji in programi.

Cilji, ki vključujejo lokacijo v Velenju in Šoštanju,

do leta 2010 so:

zmanjševanje količine nastalih odpadkov,

zmanjševanje nastale industrijske odpadne

embalaže,

racionalna raba energentov.

Lokacija v Šoštanju

Vidik Enota 2006 Cilj

2007

Količina

- nevarnih odpadkov t 1,9 1,8

- deponiranih odpadkov t 32,3 30,0

Racionalna raba energentov

- poraba vode m 3 2.994 2.900

- poraba električne energije kWh 1.372.973 1.372.000

Vidik Enota Cilj 2010

zmanjšanje količine

- nevarnih odpadkov kg 1.040

- deponiranih odpadkov kg 90.000

racionalna raba energentov

- poraba vode m 3 /kos 1,130

- poraba električne energije kWh/kos 0,040

- poraba komprimiranega zraka m 3 /kos 0,090

- poraba zemeljskega plina Sm 3 /kos 0,100

60

7.9.4 Izvedbeni cilji Gorenja I.P.C., d.o.o.,

za leto 2007

Izvedbeni cilji za leto 2007 vključujejo

dejavnost družbe na lokaciji v Velenju

in Šoštanju.

Vidik Enota 2004 2005 2006 Cilj 2007

zmanjšanje količine

- nevarnih odpadkov kg 1.710 1.770 1.300 1.200

- deponiranih odpadkov kg 120.000 125.000 115.000 110.000

racionalna raba energentov

- poraba vode m 3 /kos 1,594 1,437 1,139 1,138

- poraba električne energije kWh/kos 0,044 0,049 0,049 0,048

- poraba komprimiranega zraka m 3 /kos 0,086 0,100 0,103 0,099

- poraba zemeljskega plina Sm 3 /kos 0,229 0,130 0,131 0,129

Rezultati izpolnjevanja ciljev za leto 2007

bodo sestavni del EMAS izjave, ki bo tudi leta

7.10 Komuniciranje z zainteresiranimi

javnostmi

O Skupini Gorenje (vključno z Gorenjem, d.d.,

in Gorenjem I.P.C., d.o.o.) je bilo v medijih v

letu 2006 objavljenih 4.036 prispevkov, od

tega so tematiki varstva okolja namenjali pozornost

v 84 prispevkih. Tematiki varstva okolja je

bilo v letu 2006 namenjenih 2 odstotka medijskih

objav o Gorenju.

Mediji so se najbolj zanimali za načrtovani

reciklažni center za odpadno električno in

elektronsko opremo, veliko pozornosti so

namenjali tudi prejeti nagradi za mednarodno

okoljsko partnerstvo, ravnanju z odpadno

električno in elektronsko opremo, prejetemu

certifikatu OHSAS 18001 za ustrezno vodenje

varnosti in zdravja pri delu, sanaciji gudrona

ter varstvu okolja v Gorenju na splošno.

Na temo varstva okolja je v letu 2006 pisalo

in poročalo 31 različnih medijev, največ Delo,

veliko pa tudi lokalni tednik Naš čas, dnevnika

2008 objavljena skupaj z Letnim poročilom o

poslovanju podjetja, predvidoma v mesecu

maju.

Finance in Dnevnik, Okolje in energija, Slovenska

tiskovna agencija ter lokalna televizijska

postaja. Omenjeni mediji so o tematiki objavili

kar 62 odstotkov vseh objav.

Gorenje je v letu 2006 prejelo več nagrad s

področja pozitivnega delovanja tako na

področju razvoja proizvoda kot tudi same

okoljske usmerjenosti. Na področju proizvoda

lahko posebej poudarimo avstralsko nagrado

za varčevanje z energijo TESAW 2006 (Top

Energy Saving Award), ki jo je prejel odzračevalni

sušilnik perila, ter nagrado, ki so jo v Veliki

Britaniji podelili pralnim strojem Gorenje

Waterwise Award Winning Water Saver.

V letu 2005 je Gorenje sodelovalo v mednarodni

raziskavi Advance z uradnim

naslovom »Trajnostna vrednost evropske industrije«

(Sustainable Value of European Industry).

V raziskavi je sodelovalo 65 podjetij iz različnih

branž iz celotne Evropske unije. Rezultate

raziskave so objavili v letu 2006. Gorenje je

bilo uvrščeno na tretje mesto glede na

okoljsko delovanje, saj uporablja okoljske vire

več kot štirikrat bolj učinkovito kot v povprečju

proizvodna podjetja iz starih držav članic

Evropske unije (EU 15). Po predvidevanjih za

prihodnost bo Gorenje celo napredovalo, in

sicer na drugo mesto.

V letu 2006 se je na Gorenje, d.d., obrnilo

15 skupin oz. posameznikov, ki so želeli več

informacij o ravnanju z okoljem, največkrat so

želeli odgovore na razne vprašalnike in

ankete ali pa so obiskali Gorenje. V letu

2006 ni bila podana nobena pritožba.

V letu 2006 je Inšpektorat za okolje opravil

8 obiskov v Gorenju, d.d. Pri tem so bila pregledana

naslednja področja okolja: ravnanje

z odpadki, skladiščenje nevarnih snovi, emisije

snovi v zrak, ravnanje z ozonu škodljivimi snovmi,

ravnanje z embalažo, delovanje in vzdrževanje

oljnih lovilcev in ravnanje s komunalnosanitarnimi

odpadnimi vodami, emisije snovi in

toplote pri odvajanju odpadnih voda ter zbiranje

odpadne električne in elektronske

opreme. V Gorenju I.P.C., d.o.o., v letu 2006

ni bil opravljen inšpekcijski pregled. Odločb ni

bilo izdanih.

7.11 Izpolnjevanje zakonskih in drugih

zahtev v družbah Gorenje, d.d.,

in Gorenje I.P.C., d.o.o.

Na podlagi spremljanja zakonskih (na področju

emisij v vode, emisij v zrak, odpadkov,

hrupa, embalaže, kemikalij, energentov, graditve

objektov ter varstva pred naravnimi in drugimi

nesrečami) in drugih zahtev s področja varstva

okolja, rezultatov okoljskih monitoringov, pregleda

rezultatov inšpekcijskih pregledov ter

internih okoljskih pregledov ugotavljamo, da je

delovanje družbe Gorenje, d.d., in Gorenje

I.P.C., d.o.o., skladno z zakonskimi in drugimi

zahtevami (zahteve ISO 14001 in EMAS).

Z zakonom določene mejne vrednosti za

področje odpadnih vod, emisij v zrak ter

hrupa, ki so specifično določene za našo

dejavnost, izpolnjujemo. Za ostala prej našteta

področja mejne vrednosti niso predpisane.

V obeh družbah poteka notranja komunikacija,

ki obravnava tudi področje varstva okolja,

preko Sveta delavcev, sistema podajanja in

nagrajevanja koristnih predlogov Iskrice, sistema

20 ključev, internih glasil ter koordinatorjev

za varstvo okolja in varno in zdravo delo.

V sklopu intraneta v Skupini Gorenje je z

namenom učinkovitega obveščanja že 7 let

vzpostavljen samostojen portal Varstvo okolja.

Na portalu so predstavljena naslednja

področja:

Poslovnik ravnanja z okoljem ter varnosti in

zdravja pri delu

Politika ravnanja z okoljem ter varnosti in

zdravja pri delu

Okoljski vidiki

Cilji na področju varstva okolja

Programi na področju varstva okolja

Interni register zakonskih in drugih zahtev

Poročila o zunanjih presojah

Vodstveni pregled sistema ravnanja z okoljem

ter varnosti in zdravja pri delu

Poročilo o varstvu okolja, varnosti in

zdravju pri delu ter požarni varnosti

Z namenom informiranja o novostih s področja

varstva okolja pa so podane tematske vsebine

(npr. EMAS izobraževanje).

Kot zavezanec za pridobitev okoljevarstvenega

dovoljenja za obratovanje naprave, v

kateri se bo izvajala dejavnost, ki lahko

povzroči onesnaževanje okolja večjega

obsega, smo v Gorenju, d.d., preverili skladnost

uporabljenih tehnoloških postopkov v

proizvodnji z najboljšimi razpoložljivimi

tehnikami in na Ministrstvo za okolje in prostor

oddali vlogo za pridobitev okoljevarstvenega

dovoljenja, s katerim bo opredeljeno naše

bodoče okoljsko poslovanje.

62

Poročilo okoljskega

preveritelja

pdf - Gorenje Group

pdf - Gorenje Group ... View more pdf - Gorenje Group

Delete template?

Save as template ?

pdf - Gorenje Group pdf - Gorenje Group