drevesa - hawlina

4
DREVESA
predkaznovanju, 0 preteklih zaposlitvah ipd.). Do leta 1945
je vzporedno, lastnorocno napisano vlogo obravnavalo se
ministrstvo za pravosodje (ministere de la Justice), a to
zanimivo gradivo je tezje najti.
Francoski priimki
Tudi v Franciji ugotavljajo, da so priimki vecinoma starejsi
od prvih pisnih rodoslovnih virov, zato rodoslovec Ie
izjemoma najde prvega nosilca priimka. Najprej je priimke
uvedla gosposka, ko so imenu dodali ime fevda. Ko se je
fevd dedoval, se je dedoval tudi priimek. Toda dva brata sta
na ta nacin lahko imela razlicna priimka. Drugi priimki so
nastajali prej na jugu kot na severu in prej v mestih kot na
dezeli. Uvedbakrstnih maticnih knjig leta 1539 je pospesila,
da so se priimki ustalili. Tudi v Franciji so primeri, da so isti
priimek zapisovali na razlicne nacine (npr. ista izgovorjava,
vendar razlicen zapis: Gautier - Gauthier). Za juzne dele
ddave je bila znacilna feminizacija zeninega priimka (m.
Roux - z. Rousse, Clavier - Claviere).
Priimke delijo po nastanku v stiri glavne skupine:
• izimenski priimki: najveckrat iz imen germanskega ali
latinskega porekla (Bernard fils de Guillaume, iz katerega
je ostalle Bernard Guillaume; Alamartine, Degeorges;
Martin iz imena rimskega boga Marsa je celo najpogostejsi
francoski priimek);
• priimki po kraju prebivanja: najprej so se pojavili med
gosposko, kasneje pa so nastajali v vseh druzbenih slojih;
starpriimek te vrste sam po sebi ne dokazuje plemiskega
porekla njegovega nosilca; nekateri priimki te vrste lahko
rodoslovca neposredno usmerijo k prvotnemu arealu
priimka, nekateri pa so presplosni, da bi kaj pomagali:
taksni so npr. Dubois - »iz gozda«, Lafontaine - »pri
vodnjaku«, Deschamps - »s polja«;
• priimki iz poklica, dejavnosti: priimek se je pogosto obdrzal
zato, ker se je tudi poklic prenasal z oceta na sina;
veCina teh priimkov je zelo razvidnih - Boulanger, Boucher,
F ournier-F aure- F evre- Le[evre- F avre- F errand;
• priimki iz vzdevka: ti priimki so stevilni in lahko oznacujejo
dejansko lastnost nosilca ali pa njegovo nasprotje:
Legrand j e bil morda majhen; Lebon - »dober«, Leriche
- »bogat«; v to skupino spadajo tudi priimki po zivalskih
in rastlinskih imenih; nekateri precej »neprimerni«
priimki iz te skupine so skozi stoletja izginjali.
V francoskih pokrajinah, ki so bile drzavi prikljucene
kasneje, in v pokrajinah z zelo izrazito lastno zgodovinsko
oz. lokalno jezikovno identiteto so stevilni >>Defrancoski«
priimki, ki jih razumejo Ie v teh okoljih (npr. Alzacija,
Baskija, Bretonija). Priimki so tesno povezani tudi s sirjenjem
francoskegajezika: sele leta 1539 je bila francosCina
uvedena kot uradni jezik namesto latinscine; leta 1790 je
komaj eden od desetih prebivalcev govoril zares francosko,
cetrtina pa francoscine sploh ni znala! Zato je treba razlago
za izvor kakega francoskega priimka pogosto iskati v
nefrancoskih jezikih (Muller, Garcia in Martinez so npr.
med najpogostejsimi francoskimi priimki).
Tudi francoski rodoslovci se sprasujejo, kako se bo po
stoletjih preprostih pravil dedovanja druzinskega priimka
razvijalo poimenovanje ljudi, saj se v novejsem casu rodi
veliko otrok zunaj zakonske zveze, starsi pa dajejo otrokom
vse mogoce kombinacij e priimkov. Zgolj priimek preprosto
ne bo vec zanesljiva opora pri raziskovanju.
Republikanski koledar
V Franciji so ze po dveh mesecih vzpostavitve gregorijanskega
koledarja pristopili k temukoledarju (9 . decembru
1582 je sledil 20. december). Francoska posebnost pa je
republikanski koledar, kije veljalle 13 let (od leta 1793 do
1.1.1806, ko je bil spet uveljavljen gregorijanski koledar).
Leto se je zacelo ze 22.9.1792, zato v nobenem aktu ni datuma
iz prvega leta (I.). Rodoslovcem zaradi preglednosti
odsvetujejo zapisovati zgodovinske dogodke po republikanskih
datumih (razen kot zanimivo ilustracijo).
Rodoslovna drustva
V Francijije nekaj sto rodoslovnih drustev in regional nih
zdruzenj. Kateri od teh organizacij naj se pridruzi rodoslovec?
Nasvetje zanimiv: blizjemu zato, da si v stalnem stiku
z drugimi rodoslovci - strokovnjaki in morda se enemu ali
dvema, ki delujeta na obmocju, kjer bo treba najvec raziskovati
(temu nasvetu sledijo stevilni rodoslovci).
Vec kot 150 drustev ali zdruzenj je povezanih v Francosko
rodoslovno federacijo. Ta skrbi za ohranjanje nacionalnega
pomena rodoslovne dejavnosti, za povezavo z arhivi
in z zakonodajalcem, za rodoslovne standarde in kodeks
rodoslovne etike, vsaki dye leti pa organizira nacionalni
rodoslovni kongres (teh je bilo ze 20!).
Rodoslovna periodika
Tudi v kioskih sta na voljo reviji La Revue fran9aise de
Gem!alogie (dvomesecnik) in Genealogie magazine (mesecnik).
Veliko podatkov 0 njiju dobimo, ce ju poiscemo v
spletnem iskalniku. V sebina se ne razlikuje dosti od drugih
podobnih rodoslovnih glasil. Manj razsirjeni sta glasili, ki
sta dostopni sarno narocnikom: Heraldique & Genealogie
(stirikrat letno, od leta 1969) in L'intermediaire des chercheurs
et curieux (mesecnik za raziskovalce vsega starega,
od leta 1864). Tudi ti dye reviji najdemo na spletu.
Vec kot sto glasil, zelo razlicnih po vsebini, izdajajo francoska
rodoslovna drustva oz. njihova regionalna zdruzenja.
Ta glasila je treba poiskati neposredno pri njih.
Rodoslovni racunalniski programi
Tudi za nas so zanimiva francoska priporocila glede
izbire rodoslovnega softvera (les logiciels genealogique).
Osnovnega izbirnega kriterija ni v seznamu priporoCil, je
pa viden s seznama priporocenih rodoslovnih programov:
med njimi ni nobenega, ki ne bi deloval v francoscini.
8
1/2011