Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
DREVESA<br />
pogosto omenil protestantsko vero umrle osebe). Tolerancni<br />
edikt Ludvika XVI. iz leta 1787 je njihov polozaj<br />
izboljsal, statusna enakopravnost razlicnih veroizpovedi<br />
pa je bila mozna sele po uvedbi civilnih maticnih knjig<br />
(od leta 1792).<br />
Ce ne gre drugace,je za rodoslovne raziskave mozen vir<br />
protestantski zgodovinski center (Bibliotheque de fa Societe<br />
de f'Histoire du Protestantismefram;aise, 54, rue des Saints<br />
Peres, 75007 Paris), morda tudi mornariski arhivi (galeje,<br />
za moske) in arhivi zaporov (zlasti za zapornice).<br />
Alzaski protestanti so imeli nekoliko drugacno usodo. Ta<br />
provincaje postala francoska leta 1648 in Ludvik XlV. ji ni<br />
mogel vsiliti katolicizma tako kot preostali Franciji. Zato<br />
so v tej dezeli neprekinjene serije maticnih knjig, zapisane<br />
najveckrat v nemscini in pisane v gotici (kar ni prevelika<br />
tezava za slovenskega rodoslovca, vecji problem pa je za<br />
francoskega). Kalvinski protestantizemje bil najizrazitejsi<br />
v mestu Mulhouse.<br />
Tako kot protestantske, je tudi zidovske korenine tezko<br />
slediti. Francoski kralji so veckrat uradno izganjali Zide,<br />
zadnjic leta 1394. Zato jih je bilo v casu starega reZima<br />
razmeroma malo oz. do zacetka 19. stol. manj kot 50.000.<br />
Do njih so bili strpni na papeskih ozemljih okrogAvignona,<br />
v Alzacij i in Loreni, v Bordeauxu in Bayonneu. Do 18. stol.<br />
medZidi druzinski priimki niso bili ustaljeni. Sele Napoleon<br />
je leta 1808 predpisal, da morajo privzeti dokoncno ime in<br />
priimek. To so storili pred zupanom, registre priimkov pa so<br />
vodili v dvojniku; edenje bil v komuni, drugi pa na sodiscu<br />
prve stopnje. Nekateri so legalizirali dotedanje priimke,<br />
drugi pa so izbrali drugacnega (vsekakor ni utemeljeno<br />
posploseno trditi, da izvirajo francoski zidovski priimki<br />
iz leta 1808). Tudi v Franciji opozarjajo, da je vecinoma<br />
zgreseno vnaprej trditi, da je neki priimek »zidovski«, saj<br />
enake priimke nosijo tudi neZidovske druzine.<br />
V Franciji sta bili dye veliki skupini Zidov. Sefardski<br />
so pribeZali iz Spanije. To ime se je kasneje razsirilo na<br />
vse mediteranske Zide in tiste z Bliznjega vzhoda (sefard<br />
pomeni v hebrejscini Spanija). Njihov jezikje bil hebrejskospanski,<br />
v SeverniAfriki pa hebrejsko-arabski. Askenazi so<br />
po poreklu iz Nemcije,Avstrije, Poljske in Vzhodne Evrope<br />
(ashkenaze pomeni v hebrejscini Nemcija); njihov jezikje<br />
hebrejsko-nemskijidis. V Alzaciji in Loreni so uporabljali<br />
hebrej sko-alzasko varianto j idisa. N asteti j eziki so znacilna<br />
ovira pri zidovskem rodoslovju. Mnogi sefardski Zidi so<br />
kmalu postali franco ski dr.zavljani, precej se jih j e priselilo<br />
v Francijo po tern, ko je Alzirija postala neodvisna (1962).<br />
Od druge pol. 19. stol. se je zaradi preganjanja iz Vzhodne<br />
Evrope v Francijo priselilo tudi precej Askenazijev.<br />
Zaradi selitev in preganjanj se mnogi zidovski rodoslovni<br />
viri niso ohranili . Knjige obrezovanj deckov so hranile<br />
druzine rabinov. Pogosto so bile v obliki majhnih beleznic,<br />
ki jih je bilo mozno zlahka prenasati. Pisane so dokaj necitljivo,<br />
v hebrejskem jeziku in s hebrejskimi datumi. Za<br />
hcere ni podobnih evidenc. Zapisov porok (ketouba, mn.<br />
1/2011<br />
ketoubot) niso podpisovali, bili pa so namenjeni predvsem<br />
varstvuzena, ce bi prislo do 10Citve. Zato je takzapis hranila<br />
zenina druzina. Rodoslovno gledano so bogatejsi maroski<br />
keroubot, ki vcasih opisujejo prednike mladoporocencev<br />
vse do spanskih korenin. Verske locitve porok so zapisane<br />
v aktih z imenom guet; od teh je nekaj ohranjenih.<br />
Za Alzacijo so ohranjeni abecedno urejeni popisi Zidov<br />
iz leta 1784, za Comtat venaissin pa so registri iz 18. stol.<br />
shranjeni v departmajskem arhivu Vaucluse. Imena Zidov<br />
j e mozno najti tudi v popisu prebivalstva iz leta 1872, ki je<br />
omenjal tudi versko pripadnost, in v gradivih 0 naturalizaciji<br />
priseljencev. Mnogi rodoslovni dokumenti zidovskih skupnosti<br />
so v osrednjem zgodovinskem arhivu v Jeruzalemu<br />
in v muzeju diaspore v Tel Avivu. Sicer pa je zidovsko<br />
rodoslovje v svetovnem merilu odlicno organizirano in ga<br />
je mozno spremljati tudi po internetu.<br />
Muslimanov do revolucije v Franciji skoraj ni bilo. Njihova<br />
vera ni poznala pisnih registrov, ki bi bili primerljivi z<br />
evropskimi maticnimi knj igami. Spomin na nekaj generacij<br />
prednikov se je ohranjal z ustnim izrocilom, datumi pa so<br />
bili Ie priblizni. Dokoncne druzinske priimke so sprejeli<br />
sele v zacetku 20. stol. , mnogi pa so bili ob vpisovanju<br />
v civilne matice popaceni. Civilne maticne knjige so se<br />
postopoma uveljavile tudi v severnoafriskih dr.zavah; pred<br />
tern ni bilo nobenih pisnih virov. Po osamosvojitvi Alzirije<br />
so mikrofilmane matice shranili pri osrednji maticni sluzbi<br />
v Nantesu (tudi Evropejci in Zidje); to velja tudi za Maroko<br />
in Tunizijo do leta 1956.<br />
Priseij end<br />
V casu starega reZima je bila za umetnike, intelektualce,<br />
znanstvenike, trgovce pa tudi bogate mescane privlacna<br />
prestolnica Parizo Za 19. in 20. stoletje so znacilna mocna<br />
ekonomska priseljevanja manj kvalificiranih delavcev, ki so<br />
jih potrebovali za delo v rudnikih in v industriji (prihajali<br />
so iz francoskih kolonialnih ozemelj in iz drugih deZel).<br />
Za pridobitev statusa mescana je bilo v srednjem veku<br />
vse do 17. stol. potrebno pridobiti soglasje mestnih oblasti<br />
(lettre de bourgeoisie). Priseljenec je v starem rezimu za<br />
pridobitev dr.zavljanstva potreboval kraljevo naturalizacijsko<br />
pismo (lettre de naturalite) Ti postopki niso bili<br />
nikoli dolocno predpisani in njihovo gradivo je razprseno<br />
po razlicnih arhivih. Zato je iskanje zamudno in zahteva<br />
vztrajnost. Najbolje gaje zaceti v Dr.zavnem arhivu. Vcasih<br />
so bili naturalizacijski postopki povezani s postopkom za<br />
pridobitev plemiskega polozaja, z dovoljenjem za kaksno<br />
posebno gospodarsko dejavnost ipd.<br />
Po revoluciji so se postopki precej spremenili. Pogosto<br />
je treba najprej iskati vloge za dovoljenje za prebivanje,<br />
kar je bilo obvezno od leta 1849 do 1927. Vloge so naslavljali<br />
na departmajsko prefekturo glede na kraj prebivanja.<br />
Ti dosjeji so v departmajskih arhivih in so rodoslovno<br />
izjemno zanimivi (maticni podatki, »politicno prepricanje«,<br />
premozenje, podatki 0 vojaski sluzbi, podatki 0 morebitnem<br />
7
Change language