You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
DREVESA<br />
mladoletniki). Iz davenih razlogov so ze kraljevske oblasti<br />
predpisale temeljite notarske delovodnike (vpisnike), zato<br />
rodoslovec s pomoejo vpisanih priimkov zlahka najde star<br />
notarski spis. Tu gre vedno za izvirnike, kajti stranke so<br />
dobile Ie dvojnike, in ti se veasih najdejo v druzinskih<br />
arhivih. Porevolucijska obIastje poIozaj notarjev ohranila<br />
brez veejih posegov, vpisniske sezname pa so se razsirili.<br />
Vpisniki in notarski registri so shranjeni v departmajskih<br />
arhivih (serija E) in Ie izjemomaje treba poiskati notarsko<br />
pi sarno, ki se hrani stare akte. Notarski akti so dostopni<br />
po enakih pravilih kot matiene knjige: akti, ki so mlajsi<br />
od sto let, so dostopni Ie potomcem in tistim, ki izkazejo<br />
neposreden pravni interes. Opozarjajo, daje ta iskanja treba<br />
opraviti osebno in ne po posti.<br />
Davcni seznami: stari neposredni davek - la taille je<br />
veljal Ie za gosposko; glavarina - la capitation je sprva<br />
veljala tudi Ie za gosposko in duhovnike; dvajsetino od<br />
vseh dohodkov - Ie vingtieme so neueinkovito uveIjavljali;<br />
solarina - lagabelle; davki na pijaee in razliene druge snovi<br />
- les aides; carine, mitnine - les traites; stevilne driavne<br />
davene pravice - Ies droits domaniaux; gosposCinske dajatve<br />
- Ies droits seigneuriaux; cerkvena desetina - Ia dime.<br />
Revolucija je to pisano mnozico davsein spremenila v tri<br />
skupine dajatev (nepremienine, premienine, trgovina - industrija);<br />
daveni podatki utegnejo biti rodoslovno zanimivi,<br />
a jih je dokaj tezko slediti.<br />
Kot rodoslovni viri so lahko koristni se:<br />
- kataster (vzpostavljen 1791);<br />
stetje prebivalstva (redki primeri v starem rezimu, zgolj<br />
abecedni seznami za davene namene; pogostejsi zaradi<br />
potreb sodobne drzave po revoluciji, vendar nepopolni in<br />
deloma izgubljeni; popolnejsi sele od 19. stol. dalje);<br />
razni seznami (rekrutov, prostovoljcev, emigrantov,<br />
sumljivih, vdov, sirot ... );<br />
volilni seznami (do 1848 Ie premoznejsi moski; zenske<br />
in vojaki sele po letu 1948);<br />
bolniski seznami (hranijo jih v departmajskih arhivih;<br />
omej itev 150 let po datumu roj stva iskane osebe);<br />
sodni arhivi: fevdalno sodstvo je bilo izjemno zapleteno;<br />
upostevatije treba, da so imeli najugu Francije zapisano<br />
pravo, ki je izhajalo iz rimskega, v ostalem delu drzave<br />
in v veejih krajihjuga paje veljalo obieajno pravo; sele<br />
revolucija je odpravila to pravno razdrobljenost. Sodni<br />
dokumenti stare dobe so v departmajskih arhivih v seriji<br />
B, tisti iz revolucionarnega obdobja v seriji L, kasnejsi<br />
pa v seriji U; pripomoeki za iskanje v teh gradivih so<br />
zelo pomanjkljivi.<br />
Plemisko rodoslovje in heraldika<br />
Obsezne zbirke plemiskih druzin so objavljene. Najbolje<br />
jih je iskati v nacionalni knjiznici La Bibliotheque<br />
nationale de France (BNF; http://www.bnf.fr/). Ce gre<br />
za izrazito lokalno plemstvo, se marsikaj najde tudi v<br />
6<br />
departmajskih arhivih. Opozarjajo, da »plemiski« dodatki<br />
k priimku (particule nobiliare; najbolj znanje »de«) niso<br />
noben dokaz za plemistvo. V Franciji je okrog 10 tisoe<br />
pri imkov s taksnim dodatkom, vendar j e v resnici Ie okrog<br />
4 tisoe druzin plemiskega porekla (nobles). Rodoslovcu<br />
priporoeajo, naj pregleda fonde Chambre des Comtes<br />
(serija P), kjer so registirane podelitve fevdalnih privilegijev<br />
(gre za zelo razliene fevdalne pravice, za sezname<br />
pripadnikov viteSkih in vojaskih redov ipd.).<br />
Heraldikaje tesno povezana s fevdalno druzbo. Grbi so<br />
se pojavili okrog 11. stol. na seitih oklepljenih vitezov. Le<br />
tako so se lahko razlikovali med seboj oz. so se loeevali<br />
od sovraznika. Leta 1615 je Ludvik XIII. ustanovil sodni<br />
urad za francoske grbe, ki je za celotno kraljestvo prevzel<br />
funkcije prejsnjega »herauts d'armes«. Urad je vse do revolucije<br />
vodila druzina d'Hozier. V zaeetku so smele grbe<br />
registrirati Ie plemiske druzine, leta 1696 pa je Ludvik<br />
XlV. , ki je potreboval vee finaenih virov, predpisal, da<br />
morajo proti plaeilu registrirati svoje grbe vse druzine,<br />
tudi neplemiske. Se danes je grbovna knjiga (grbovnik)<br />
l'Armorial de Hozier temeljni vir za preverjanje, ali ima<br />
neka druzina svoj registrirani grb. V danasnji Franciji grbi<br />
ne uzivajo posebnega pravnega varstva (razen, tako kot pri<br />
nas, v povezavi s splosnim varstvom osebnostnih pravic).<br />
Blazoniranje, izraz za opisni jezik grbov, izhaja iz Francije<br />
(blasonnement) .<br />
Verske manjsine<br />
Francija je bila v zgodovini izrazito katoliska driava.<br />
Zato imajo protestanti precej teiav pri sledenju svoj im<br />
prednikom; to velja celo za plemiske rodbine. Pri sirjenju<br />
protestantizmaje imel pomembno vlogo Jean Calvin, kije<br />
po studiju v Parizu deloval iz Zeneve inje v svojih naukih<br />
sel se dlje od Lutrovega. Za razliko od Nemeije, kjer so<br />
bili mnogi vladarji protestanti, so francoski kralji dosledno<br />
ostajali katoliski. Med francoskimi protestanti je bilo razmeroma<br />
malo plemstva, poleg vernikov v ozjem smislu pa<br />
so bili med njimi precej zastopani univerzitetno izobrazeni<br />
Ijudje, meseani in umetniki. Na severu so bili protestanti<br />
razprseni, juzneje pa je njihovo obmoeje segalo v loku od<br />
kraja La Rochelle pri Zenevi, do l'Aunis - Ie Santonge -<br />
Ie Poitou - Ie Bordelais - la Guyenne - la Gascogne - Ie<br />
Beam - Ie Languedoc - dolina RhOne in Dauphine. Leta<br />
1545 so v Luberonu pobili okrog 3000 protestantov. Se vee<br />
jih je konealo v verskih vojnah, ki so sledile. Sele uredba<br />
iz leta 1598 (I'edit de Nantes) jim je dopustila zupnije,<br />
pastorje in vodenje matienih knjig. Protestante so na razne<br />
naeine omejevali in izrinjali, dokler Ludvik XlV. leta 1685<br />
prejsnje uredbe ni odpravil. Zaradi tegaje vee kot 200.000<br />
protestantov zapustilo dezelo, mnogi pa so se spreobrnili v<br />
katolistvo. Od takrat je treba protestantske korenine iskati<br />
v katoliskih maticah ali pa kar v raznih civilnih aktih (poroene<br />
pogodbe). Tudi konkubinati niso bili redki. Mrtve<br />
so vpisovali kar v katoliske knjige (zupnik je v opombi<br />
1/2011
Change language