Create successful ePaper yourself
Turn your PDF publications into a flip-book with our unique Google optimized e-Paper software.
DREVESA<br />
Pregledali smo francoske spletne knjigame. Nekateri<br />
naslovi so obljubljali, da bomo nasli iskano, toda njihov<br />
skromni obseg in skromna vsebina sta vedno znova razoearala.<br />
Koneno smo svojo zeljo razkrili staremu znancu<br />
Slovenskega rodoslovnega drustva Xavierju Guyotu iz<br />
Orleansa. Ta je predlozil presenetljiv naslov La Genealogie<br />
pour les nuls avtorja Francisa Christiana, glavnega urednika<br />
revije Genealogie Magazine (2004, 266 strani). Taksne<br />
naslove pri nas prevajamo kot »priroenike za telebane«, a<br />
pogosto slaboumen slog teh knjig ze vnaprej odbija. Ker<br />
ni bilo druge, boljse moznosti, smo predlogu zaupali in bili<br />
spet preseneeeni: knjiga dalee presega nekoliko posmehljiv<br />
naslov. Je urejena sistematieno, nekatere obdelane posebnosti<br />
pa za zaeetnike, ki naj bi jim bila knjiga namenjena,<br />
celo niso nujne (npr. 0 rodoslovnih sistemih stevileenja).<br />
Zanimivoje, dane vsebuje posebnegapoglavja 0 genets kern<br />
rodoslovju, kar v rodoslovnem priroeniku po letu 2000 ne<br />
bi smelo manjkati. S pomoejo te knjige, vzorenih rodoslovnih<br />
revij in mnozice francoskih spletnih virov bomo torej<br />
skusali prikazati znacilnosti francoskega rodoslovja injih<br />
primerjati s slovenskim.<br />
Najprej je treba opozoriti na pomembno easovno prelomnico,<br />
ki moeno opredeljuje tudi francosko rodoslovje: do<br />
mdeanske revolucije imamo opraviti z obdobjem, imenovanim<br />
['ancien regime (stara ureditev), kasnejse obdobje<br />
pa je zelo zaznamovala revolucija; veCina novosti je bila<br />
uveljavljenih v porevolucijskih letih 1790-92 in jih tudi<br />
ponapoleonski rezimi niso spreminjali (najznaeilnejsa je<br />
uvedba civilnih matienih knjig). Sele leta 1791 je uspela<br />
Francija vkljueiti v svojo drzavo grofijo Venaissin (po<br />
okcitansko: 10 Corntat Venaicin, la Corntat). To je bilo<br />
obmoeje okrog Avignona na levem bregu Rhone. Enklava<br />
je bila zelo privlaena za Francoze, saj v njej ni bilo vojaske<br />
obveznosti inje bila pribdalisee zaZide, ki so tam postavili<br />
najstarejso sin ago go v Franciji (Carpentras).<br />
Maticne knjige<br />
Do leta 1792 se je v Franciji treba zanesti na zupnijske<br />
matice (registres paroissiaux, registres de catholicite). Pri<br />
teh knjigah je mozno seei nazaj do zaeetka 17. stol. ali<br />
najvee do sredine 16. stol.; pravilomaje to delo uspesnejse<br />
v mestih (ne na ddeli) in na jugu Francije. Krstne knjige<br />
so bile urad no predpisane 1539. Potrebno je bilo se celo<br />
stoletje, da so vse vrste matienih knjig prisle v splosno rabo<br />
in da so zaeeli voditi tudi dvojnike.<br />
Pod starim rezimom so bile edine uradne knjige katoliske;<br />
muslimanov se ni bilo, zidov je bilo malo, protestanti pa<br />
so bili prepovedani. Izvimike so hranile zupnije, dvojnike<br />
kraljeva sodisea; le-te so najprej prenesli k zupanom, kasneje<br />
pa v novoustanovljene departmajske arhive (predvsem v<br />
njih je torej treba iskati matiene knjige in ne po zupnijah<br />
ali skofijah).<br />
Leta 1556 je Henrik II. predpisal, da morajo neporoeene<br />
zenske prijaviti svojo noseenost; navajanje oeeta v<br />
1/2011<br />
teh evidencah ni vedno zanesljivo. Med 16. in 18. stol.<br />
se je izjemno poveealo stevilo najdenekov, za 19. stol. pa<br />
govorijo ze 0 pravi eksploziji tega socialnega pojava. Leta<br />
1640 so v Parizu nasli 372 otrok, leta 1772 ze 6.790, v letu<br />
1831 paze 35.863 otrok 1 ! Francozi uporabljajo namesto pri<br />
nas obicajnega izraza najdencki ustreznejsega: zapusceni<br />
otroci (enfants abandones).<br />
Civilne maticne knjige (l'etat civil) so uvedli 20.9.1792.<br />
Vodili so jih zupani obein. Krajsi eas je veljalo, da so poroke<br />
sklepali Ie v veejih krajih in ne v vsaki komuni. Code Napoleon<br />
je prvi predpisal, daje treba v krstne knjige obvezno<br />
pripisovati opombe 0 statusnih spremembah, ki so povezane<br />
z osebo v rojstni knjigi (priznanje otroka, 10Citev), kasnejsi<br />
predpisi pa so seznam obveznih opomb se razsirili (poroka,<br />
pozakonitev otroka, posvojitev, smrt, razglasitev za mrtvega,<br />
sprememba priimka, popravki vpisov in druge opombe, ki<br />
so v interesu rojenca). Tako so v rojstnih knjigah nastajale<br />
prave statusne zgodbe, ki so jih prepisovali tudi v dvojnike<br />
knjig. Od leta 1989 so te opombe Ie se v izvimikih, ki jih<br />
hranijo komune. Od leta 1945 v rojstno knjigo vpisujejo<br />
celotno statusno preteklost posameznika (l'histoire civile<br />
d'un individu), kar je za rodoslovca odlieno gradivo.<br />
Hkrati z uvedbo civilnih knjig so predpisali tudi letne abecedne<br />
sezname matienih vpisov (tables annuelles), vsakih<br />
deset let pa »desetletni seznam«. S pomoejo teh indeksov<br />
zlahka najdemo iskani priimek. Leta 1970 so predpisali,<br />
da morajo komune z manj kot dva tisoe prebivalci svoja<br />
starejsa gradiva shraniti v departmajske arhive (archives<br />
departernentales ).<br />
Po uvedbi civilnih knjig (1792) in po konkordatu med<br />
cerkvijo in ddavo (1801) so zupniki se naprej vodili matiene<br />
knjige, ki pa niso imele vee javnopravne veljave. Kjer so<br />
bile civilne knjige po nesreei unieene, so seveda cerkvene<br />
matice nepogresljive.<br />
Raziskovalce v Parizu eaka posebna tezava: 24. maja<br />
1871 so komunardi med umikanjem zazgali mestno hiso<br />
in sodno palaeo. Unieeni so bili izvimiki civilnih matic za<br />
obdobj e 1792- 1860 in zupnij ski registri 63. pariskih zupnij,<br />
med katerimi so bile zaeetne matice celo iz leta 1515. Med<br />
osmimi milijoni unieenih vpisov so uspeli rekonstruirati Ie<br />
slabe tri milijone (predvsem tiste iz 19. sto1.).<br />
Drugi rodoslovni viri<br />
Francozi so ze v preteklosti pogosto zahajali k notarjem,<br />
in to velja celo za najrevnejse sloje. Ta sluzbaje v Franciji<br />
nastala viS. stol.; pristojna je bila za sestavljanje vee kot<br />
150 vrst aktov, ki so posegali v vse vidike posameznikovega<br />
zivljenja (npr. poroena pogodba, sporazumi in pogodbe<br />
med druzinskimi CIani, oporoke, zapuseinski inventarji,<br />
donacije, delitve in loeitve premozenja, skrbniske zadeve,<br />
Kdor namerava rodoslovno raziskovati francoske najdencke. mu v<br />
branje priporocajo: Gude de recherches sur fes en/ants naturels et abandonn/is<br />
(Myriam Provence. Editions Broceliande. Paris, 2001). Izsla<br />
pa je tudi posebna stevilka osrednje rodoslovne revije: "Reconstituer fa<br />
genealogie des en/ants abandones" (No 187, april-maj 2010).<br />
5
Change language