drevesa - hawlina

DREVESA
Primerjalno rodoslovje: FRANCIJA
mag. Janez Toplisek
Povzetek
Ob primerjavi slovenskega in hrvaskega rodoslovja se
je porodilo vprasanje, alije mogoce govoriti 0 »nacionalni
genealogiji«. Zgolj iz te primerjave je bilo premalo uporabnih
posebnosti, zato avtor primerja francosko in slovensko
rodoslovje. Ugotavlja posebnosti, ki vidno razlikujejo obe
genealogiji na podrocjih, kot so maticne knjige, varstvo
osebnih podatkov, zgodovinski pravni sistem, nacionalno-kulturni
polozaj rodoslovja, organiziranost in razvitost
rodoslovja, nekateri specificni rodoslovni viri, plemstvo
in heraldika, turbulence glede manjsih verskih skupnosti,
imigracija, imenoslovje, rodoslovni softver, bibliografija,
nacionalne zbirke zgodovinskih podatkov. Primerjava
pokaze, da so mnoge sestavine francoskega rodoslovja
obcutno drugacne od slovenskih. Avtor ugotavlja, da za
razliko od francoske drzave slovenska sploh ne uvideva
nacionalno-kulturnega pomena rodoslovja.
Pot V Francijo in francoscina
N a francoska tla sem prvic stopil daljnega leta 1965.
Pravzaprav sem v resnici priveslal, kar verjetno dotlej se
ni storil noben Slovenec. Z bratom sva namrec dva meseca
s kajakom dvosedom veslala po Evropi. To je bila seveda
Evropa z drzavnimi mejami in z vizumi za tiste z Balkana.
Potem ko sva preveslala cudovito dolino Neckarja, sva
mimo Heidelberga prispela do Manheima ob Renu. Tam
najuje na krov vzela francoska recna ladja »Maupassant«,
ki najuje spet spustila v vodo v francoskem Strassbourgu.
Za plovbo po kanalih in recicah do Lyona sva potrebovala
posebno dovoljenje. Z uradnikom, ki je tipkal »Permit de
circulation«, smo zivahno razpravljali 0 najini narodnosti
(nationalite), saj naju je hotel na vsak nacin narediti za Jugoslovana,
midva pa sva zagotavljala, da sva Siovenca. To
je trajalo kar nekaj casa, dokler uradnik ni popustil. Morda
ni bil cisto preprican 0 svojem geografskem znanju ali pa
ga je premagala zgolj lagodnost. Nekaj let pozneje sem
ugotovil, da francoski nationalite pomeni drzavljanstvo in
ne narodnosti. Se danes hranim dokaz, da sem leta 1965 v
Franciji veljal za slovenskega drzavljana.
Takrat sem znal Ie nemsko in v Alzaciji so me vsi
razumeli. Nekoliko juzneje proti Lyonu pa so bili ljudje
v razgovoru vcasih neprijazni, tu in tam pa je kdo celo
cudno pogledal, kot da sva z bratom z drugega sveta. No,
Francija mi je od takrat ostala v spominu kot lagodna,
cudovita dezela. Zdelo se mi je, da je vse, kar naredijo
Francozi nekako skladno z naravo. Zanimivo, da nisem
obcutil takratnih burnih francoskih politicnih dogodkov,
spominjam pa se mnozice spominkov v izlozbah s figuro
predsednika De Gaula. Kasneje sem bil tam se trikrat, ce
4
Naslovnica posebne stevilke osrednje francoske rodoslovne revije,
ki opisuje rodoslovne raziskave v nekaterih evropskih dezelah
ne stejem Korzike, ki pa je zaradi njene divje posebnosti
nekako ne morem steti k Franciji. Celo moje novonaucene
francoscine na tem otoku niso vedno dobro sprejemali (pa
ne zaradi slabse slovnice ... ). G6dilo pa mi je, ko je mi je
receptorka v avtokampu rekla: »Vous etes riches, Slovenes.«
(»Slovenci ste pa bogati.«) Ne vern, ali je imela v mislih
takratno odstranjevanje ostankov Adriinega letala nad
Ajacciem ali kaj drugega.
Ali obstaja nacionalna genealogija?
Slovenska knjiga Rodoslovje (2004) je bila odlicno
sprejeta tudi na Hrvaskem. Zato smo se dogovarjali, ce je
morda ne bi kazalo prevesti. Po pregledovanju posameznih
poglavij paje postajalo cedalje jasneje, da bilo treba skoraj
vsako poglavje predelati in prilagoditi hrvaskim razmeram.
Koliko se obe genealogiji razlikujeta, bo treba se podrobneje
primerjati, ze sedaj pa je videti, da razlike Ie niso tako
vel ike in da bi s primerjavo obeh z lahkoto odgovorili na
vprasanje, zastavljeno v naslovu.
Ker se je zdelo, da bo odgovor lazje ugotavljati iz
posebnosti v Franciji, smo zeleli najti knjigo, ki bi francosko
rodoslovje obdelovala vsaj tako temeljito kot npr.
nemski Taschenbuch fur Familiengeschichtsforschung
ali kateri od angleskih ali ameriskih prirocnikov. A smo
bili nekoliko razocarani. Tezko je verjeti, da dezela s tako
izjemno preteklostjo plemiskega rodoslovja, herald ike in
drugih sorodnih podrocij, ne premore knjige, kakrsna je
slovensko Rodoslovje. To je namrec zatrdila go spa, po rodu
iz Slovenije, ki ze dolga leta zivi v Franciji, ko je dobila v
roke slovensko knjigo.
1/2011