drevesa - hawlina

DREVESA
zinsko porocilo, ki ga izdelarno z rodoslovnirn prograrnorn
je zelo podobno popisu druzine v statusu amimarum ali
zglasevalni poli. Lahko tudi izdelamo preglednico rojstev
po zaporedju datumov s podatki 0 rojeni osebi z vsemi iz
originala prepisanimi atributi. Enako lahko naredimo s
porokami in smrtmi.
Se na nekaj ne smemo pozabiti. Rodoslovna datoteka je
najmanj redundantni prepis originalov. Vsebuje sarno enkrat
vse tisto, kar 0 osebi in dogodkih rabimo.
Vsakdo je bil v maticno knjigo vpisan vsaj dvakrat. Ob
rojstvu in smrti. Porocene osebe so vpisane tretjic. Ce imajo
otroka so vpisane cetrtic. Se enkrat bodo starsi vpisani, ce
se otroci porocijo. Ce za zupnijo obstoja status animarum,
ce obstoja civilni popis, ce obstojajo oklici, ce .... Kolikokrat
je torej v povprecju neka oseba vpisana v maticnih knjigah?
Ocenjujem, da v povprecju vsaj petkrat, lahko tudi vec kot
dvajsetkrat. Spornnimo ob tem tudi na to, da zelo pogosto
posamezni atributi za iste osebe v razlicnih zapisih niso
vpisani enako. V nasih rodoslovnih datotekah pa smo vsako
osebo vpisali sarno enkrat. Na enem mestu irnamo za
to osebo vse, kar nas 0 njej zanima. Se posebej pa so nam
rodoslovcem zanimiva sorodstvena razmerja in moznost
njihovega prikaza.
To sem zapisal zato, ker se se vedno dogaja, da posamezniki
izdelujejo polizdelke namesto koncnega izdelka,
za katerega bi porabili vsaj petkrat manj casa, ce je tocna
ocena, da je vsaka oseba v povprecju vpisana vsaj petkrat.
Koristnost koncnega izdelka pa mnogokrat prekasa vrednost
polizdelka.
Kaksno korist prinese clanstvo V
rodoslovnem drustvu
Peter Hawlina
To vprasanje se zelo poredko postavlja izrecno. Ljudje
srno razlicni. Nekateri pred nakuporn temeljito spoznavajo
lastnosti ponujene dobrine, kdo drug pa pri tem ni pretirano
previden. Glede rodoslovja lahko zase recern, da nisem pray
nic okleval, ko sem leta 1992 zvedel, daje ustanovljeno grboslovno,
zastavoslovno in rodoslovno drustvo Slovenski scit.
Takoj sem se vclanil. Zelo koristna pridobitev tega clanstva
je bilo zame kot vnetega zacetnika seznanjanje z ostalirni
cIani. Hitro sern nasel somisljenike in razrneroma hitro srno
nekateri tudi ugotovili, da rodoslovci v tern drustvu ne zelirno
sodelovati. Nic rodoslovnega ni bilo v dejavnosti drustva.
Zaceli smo se dobivati kot skupina s sorodnimi zanimanji
in smo leta 1994 ustanovili SRD predvsern zato, da se nase
delovanje ne bi povezovalo s Slovenskirn scitorn.
Pray te dni pa je vprasanje srniselnosti in koristnosti
vclanjanja nekdo postavil izrecno: Poraja se mi vprasanje
o vClanitvi v Slovensko rodoslovno drustvo, saj sem zagret
1/2011
rodoslovec in me resnicno zanima, zakaj bi se mi vClanitev
v SRS splacafa (letna Clanarina je, ce se ne motim, 40 e).
Mar revijo Drevesa se vedno izdajate, ker nekako cutim, da
spletna stran in celotno drustvo stagnira, novih dejavnosti v
organizaciji SRS pa nekako nikjer ne zaznavam; zato me
zanima, iz Ciste radovednos/i, kaj drustvo v prakticnem smislu
na felni ravni pocne.
o dejavnosti SRD porocamo na letnih zborih, mesecnih
srecanjih in v casopisu Drevesa.
Se enkrat - kaj so dejavnosti drustva?
Odgovor - dejavnosti drustva so dejavnosti clanov.
Zavedati se je treba, da drustvo nima posameznikov ali
sku pin, ki bi bile dolzne opravljati storitve za druge posameznike
ali skupine. Tako smo nase deJa tudi zaceli se pred
ustanovitvijo drustva in smo z ustanovitvijo sicer postavili
okvire, kakrsne drustvom dolocajo zakoni in pravila delovanja.
Ta dolocajo pravice in dolznosti clanov in funkcionarjev.
o teh vsako leta ugotavljamo, da so bile izpolnjene.
Vse tisto torej, kar kdo naredi vee kot za potrebe lastnih
rodoslovnih raziskav in to ponudi v uporabo kolegom, postane
rezultat dela drustva. Najbolj ocitne tovrstne dejavnosti
so redna mesecna srecanja in predavanja. Se bolj ociten in
trajen rezultat drustvene dejavnosti je casopis Drevesa.
Poleg srecanj, predavanj in casopisa pa je se dolg spisek
rezultatov, ki se uvrscajo v dejavnosti drustva, ceprav jih
skoraj brez izjeme opravljajo zanesenjaski posamezniki.
Projekti, katerih bi se lotevali v skupinah, prakticno ni. Ce
se je kdaj dogajalo kaj skupinskemu delu podobnega, je v
takih podvigih levji delez opravil eden.
Vsi tisti rezultati, ki lahko koristijo drugim posameznikom,
skupinam, vsem Slovencem ali konec koncev vsem zemljanom,
se uvrscajo med rezultate drustva. Torej bijih med svoje
rezultate lahko steli tudi tisti redki posamezniki, ki drustvu
se nikoli niso prispevali niti drobca svojih rezultatov, so pa
znali v rezultatih drugih iskati in najti koristi zase.
Med vsemi temi rezultati bi bilo tezko dolociti kriterije,
po katerih bi neko korist uvrstili pred kako drugo. J e knjiznica
koristnejsa od drustvenega racunalnika? So predavanja
koristnejsa od spletne strani? Ne! Spletna stran je ena najpomembnejsih
vrednot slovenskega rodoslovja. Zato bi bilo
toliko potrebnejSe, da bi bila bogata in predvsem pregledna.
Kakovostne spletne stani so samo izjemoma narejene in
vzdrievane volontersko. Dokler tudi to drustveno vrednoto
zagotavljamo volontersko, ne bo mogoce zahtevati, da bi
bila na najvisji kakovostni ravni.
Urejanje spletne strani in casopisa so casovno in strokovno
zahtevne naloge. Tem se po zahtevnosti in potrebnem casu
primerjajo razstave, konference, izobrazevanja.
Med splosne koristi lahko uvrscamo v sloven ski jezik
preveden rodoslovni program, priporoCila za delo, rodoslovne
standarde, rodoslovne prirocnike in rnorda predvsern
referencne datoteke.
Referencne datoteke so vse tiste, ki posamezniku lahko
koristijo pri njegovern raziskovalnem delu. Med terni je
35