drevesa - hawlina

DREVESA
Uvodnik
Na zacetek je v tej stevilki uvrscen tudi najbolj obsezen
prispevek. Ne morda zato, ker bi bil za Slovenske rodoslovee
najbolj zanimiv. Jaz ne poznam nobenega kolega,
ki je kdaj svoje prednike iskal na Franeoskem. Saj ne
recem, da ga ni. Pravzaprav bi jih morale biti kar preeej,
ce bi bilo kaj resniee v razglasanjih franeoskih prednikov,
kar je prisotno pri tako velikem stevilu Sloveneev. 0 tern
nerazlozljivem fenomenu smo se ze veckrat pogovarjali in
prepricanee 0 njihovem franeoskem poreklu nagovarjali,
da to tudi dokazejo. Najti bi namrec morali poroko tistega
Franeoza, ki se je poroW s Slovenko. To bi morale biti pred
kakimi 200 leti, saj je vecina teh mitov enaka: moj prednik
je bil Napoleonov vojak (najraje se plemic). Podoben mit
je prisoten tudi v sosednji Hrvaski in AvstrUi, morda tudi
na Madzarskem in povsod tam, kjer je imel kaj opraviti
Napoleon in njegova velika armada. Zato smo hrvaske in
avstrijske kolege povabili, da bi nam tudi oni posredovali
kak tovrsten dokaz. Pa ga niso.
Se enkrat: ne trdim, da ni bilo take poroke. Trdim Ie to, da
kljub veckratnim povabilom takega zapisa iz maticne knjige
ni se nihce predlozil kot dokazilo za svojo trditev.
Vse vojske sieer puscajo za seboj tudi nezakonske otroke.
Taki primeri pa v maticnih knjigah niso vpisani. Pri otroeih
neporocenih mater je rubrika 0 ocetu po pravilu prazna.
Sarno enkrat sem nekje nasel pripombo »en soldat«. Verjetnosti,
da je bil oce kakega nezakonskega otroka Franeoz,
je po mojem prepricanju nekoliko vecja od verjetnosti, da
bi bil zakonski oce, ki je otroku edini lahko zapustil tudi
svoj priimek. Pa tudi ta verjetnostje zelo majhna. (zanimiva
bi bila primerjava pogostosti rojstev nezakonskih otrok v
vojni in miru).
V FraneUi torej prednikov ne raziskuje skoraj noben Slovenee.
Lahko bi raziskoval sorodnike. Ko so ZDA skorajda
povsem zaprle vrata priseljeneem, so slovenski izseljenei
iskali druge priloznosti za izboljsanje svojih zivljenjskih
razmer. Med temi je bila tudi Franeija. Pa tudi primeri
iskanja sorodnikov v Franciji mi niso znani. J e pa nekaj
obratnega zanimanja. Potomci slovenskih izseljeneev se
obcasno na nase drustvo obracajo s svojimi poizvedbami.
Torej je Slovenija rodoslovno bolj zanimiva za Franeoze kot
je Franeija za Slovenee.
Prispevek 0 franeoskem rodoslovju nakazuje na razlicnost
med nasim in franeoskim. V zacetku tudi omenja razlicnost
med slovenskim in hrvaskim. Morda se bo braleu ta razlicnost
razkrila bolj kot se je meni. J az se sieer zavedam, da
lahko preeejsnje razlike opazamo med posamezniki, drustvi,
uradi, ustanovami, instituti, arhivi in na koneu driavami.
Drznem si trditi, da bi ob temeljitih proucevanjih gJobalnih
rodoslovnih fizionomij (tega izraza zagotovo ne pozna nobena
znanstvena diseiplina, saj se je tudi meni prvic zapisal)
lahko dobili podobne tipe kotjih prepoznavajo in opisujejo
muzikologi, antropologi, etnologi in kar je se -logov.
To me je pripeljalo do tega, da born postavil prvo fizionomijo
slovenskega rodoslovca . Tipicni sloven ski rodoslovee je
marljiv, vztrajen, iznajdljiv, urejen, sodoben, odprt, radodaren,
ploden, komunikativen, radoveden, diseipliniran. Morda
bo kdo od kolegov dodal se kaksno znacajsko znacilnost.
Slovensko rodoslovje pa se je po nekaj manj kot dvajsetih
letih organiziranega delovanja oblikovalo po zahodnih
(delno tudi franeoskih, ce smo ze pri tern) vzorih in je
povsem primerljivo s svojimi vzorniki. V relativnih merilih
pa marsikatere vecje vzornike krepko presega.
1/2011
3