You also want an ePaper? Increase the reach of your titles
YUMPU automatically turns print PDFs into web optimized ePapers that Google loves.
DREVESA<br />
dovolilnico za vstop (dnevna je brezplacna). V tern arhivu<br />
je morda rodoslovno manj neposredno zanimivih gradiv, a<br />
je zato tern bolj pomembno vedeti, kaj in kje iskati. Pri tern<br />
pomagajo stevilni iskalni pripomocki. V posebnih depojih<br />
so npr. grad iva za francoska prekomorska ozemlja (Aix-en<br />
Provence) in za diplomatski arhiv (Paris in Nantes).<br />
Zapuscinski rodoslovci<br />
V Sloveniji prevzame zapuscino, ki ostane brez neposrednih<br />
dedicev, drZava 3 . Tudi v Franciji je tako, vendar<br />
pred tern no tar, ki upravlja zapusCino, s pomocjo posebnega<br />
rodoslovnega izvedenca (Ie genealogiste successoraux)<br />
preveri, ce obstajajo zivi dedici do sestega kolena (to je<br />
predpisana omejitev). Izvedenec je placan po odstotkih iz<br />
predpisane tarifne tabele. V Franciji je letno okrog osem<br />
tisoc taksnih primerov 4 • Zapuscinski rodoslovni izvedenec<br />
seveda ne isce mrtvih prednikov, temvec zive dedice, zato<br />
pri rodoslovnih raziskavah ni pravi naslov za pomoc. Za<br />
iskanje prednikov so usposobljeni druzinski poklicni rodoslovci<br />
(les genealogistes familiaux) .<br />
Odgovor na vprasanje 0 nacionalni<br />
genealogiji<br />
Povzemimo nekatere primerjane vidike:<br />
Osebni podatki: V Franciji je siroko uveljavljena omejitev<br />
glede pregledovanja podatkov, ki so mlajsi od sto let,<br />
vendar vecino casovnih omejitev ze precej skrajsujejo.<br />
Najbolj je to vidno pri spremenjenem zakonu 0 javnih arhivih<br />
iz leta 2008 (Loi No 2008-696), kjer so npr. podatki<br />
iz rojstnih in porocnih maticnih knjig prosto dostopni ze<br />
75 let po zadnjem vpisu, knjige umrlih pa so dostopne<br />
brez casovnih omejitev! Ta franco ski zakon bi lahko bil<br />
vzor tudi za slovenska prizadevanja glede dostopnosti<br />
arhivskega gradiva.<br />
V Sloveniji 100-1etna omejitev nikjer ni izrecno predpisana,<br />
je pa uveljavljena v cerkvenih arhivih; za civilne<br />
maticne knjige so predpisani drugacni, krajsi roki omejitev<br />
(predpis 0 maticnem registru); pri cerkvenih maticah, ki<br />
jih se uporabljajo drzavni organi, je dostopnost podatkov<br />
vcasih odvisna od proste odlocitve usluzbenca, enako velja<br />
glede polozaj a rodoslovca kot »raziskovalca«, ki naj bi imel<br />
na podlagi zakona 0 maticnem registru pri pregledovanju<br />
podatkov ugodnejsi polozaj .<br />
Maticne knjige: V Franciji je revolucija s civilnimi<br />
knjigami ze zgodaj posegla v sistem maticnih knjig, pri<br />
nas se je to v celoti zgodilo sele kaksnih 150 let kasneje<br />
(razen na nekaterih 0 bmocjih in v nekaterih kra j sih casovnih<br />
obdobjih). Ceprav tudi pri nas v maticah najdemo opombe<br />
o statusnih dogodkih, nikoli nismo imeli predpisanega<br />
obseZnega sistema opomb, kot je bilo to v Franciji. Sistem<br />
130. Clen Zakona 0 dedovanju: "Ce se po preteku enega leta od objave<br />
oklica ne zglasi noben dedic. se zapuscina razglasi za lastnino Republi·<br />
ke Slovenije in izroci pristojnemu organu Republike Slovenije."<br />
4 Tudi v Sloveniji se obeta podobna ureditev dedovanja, saj je minister<br />
za pravosodje ze imenoval nekaj rodoslovnih izvedencev.<br />
1/2011<br />
arhiviranja matic je v Franciji in Sloveniji razlicen. Skofijski<br />
arhivi imajo v obeh drZavah razlicno arhivsko vlogo.<br />
Pravni sistem: V Sloveniji obicajno pravo ni imelo nikoli<br />
tako obseznega vplivakotv Franciji; Slovenija nacelomaspada<br />
v obmocje pisnega prava, ki je pod vplivom rimskega.<br />
Polozaj rodoslovja: V Francijije rodoslovje pomemben<br />
del kulturne identitete in je dej avnost nacionainega pomena;<br />
rodoslovna federacija, regionalne zveze in drustva ter ne<br />
nazadnje glavni rodoslovni spletni portali delujejo v tesni<br />
povezavi z drzavnimi arhivskimi in kulturnimi institucijami.<br />
V Sloveniji pa drzava rodoslovja ne podpira; edina institucija,<br />
ki je doslej vidno podpirala Slovensko rodoslovno<br />
drustvo je Svetovni slovenski kongres, katerega polozaj in<br />
vpliv pa je precej odvisen od politicnih razmerij v drZavi.<br />
Organiziranost francoskega rodoslovja je sistematicna,<br />
premisljena, zastavljena obseZno in dolgorocno (stotine<br />
drustev); slovensko rodoslovje pa temelji na delu nekaj<br />
posameznikov, brez dolgorocnega koncepta skupinskega<br />
dela. Glasilo SRD in druge dejavnosti so zato videti<br />
uspesne Ie v primerjavi z nekaterimi rodoslovno se slabSe<br />
organiziranimi dezelami.<br />
Drugi rodoslovni viri: V Franciji so izjemno pomembni<br />
notarski arhivi, medtem ko so le-ti v Sloveniji skoraj zanemarljivi.<br />
Vidi se, da so bile slovenske dezele Ie province<br />
v staroavstrijski drZavi, zato so njeni vojaski viri delni<br />
in manj obsezni; veCina pomembnih virov je v osrednjih<br />
arhivih sosednjih drzav.<br />
Plemstvo - heraldika: Francijaje imela obsezno plemstvo<br />
z rastoco francosko identiteto; temu primerni so tudi<br />
viri za njihovo genealogijo. V Sloveniji je bilo plemstva s<br />
»slovensko identiteto« zanemarljivo malo oz. je to iz »razrednih«<br />
razlogov se vedno stvar preucevanja. V vsakem<br />
primeru so slovenski viri v zvezi stem tesno povezani z<br />
nemskim kulturnim obmocjem in z arhivi sosednjih drzav.<br />
Francoska heraldika ima izjemno tradicijo. Na slovenskem<br />
ozemlju nikoli ni bilo omembe vredne heraldicne institucije<br />
in tudi novejsi poskusi, da bi to podrocje strokovno in organizacijsko<br />
bolje uredili, so omejeni na redke posameznike,<br />
ki delujejo bolj kot ne zasebno.<br />
Mnozica spletnih naslovov za rodoslovje in druge sticne vede<br />
11
Change language