1. RAZDELITEV METEOROLOGIJE  Teoretična ... - Student Info

More documents

Recommendations

Info

V EF = =1 ∙( − ) TTl Tprag , V EF = 0 Upoštevamo dni z povprečno dnevno T zraka višjo od T praga 4<strong>1.</strong> PRIMER UPORABE VSOTE EFEKTIVNIH TEMPERATUR V KMETIJSTVU Ocenimo lahko kdaj se bo pojavil določen škodljivec na plodovih Imeti moramo podatke o temperaturi praga in povprečne dnevne temperature za obdobje, ki ga računamo 42. NA ČEM TEMELJI KLASIFIKACIJA OBLAKOV? Latinskih besedah, ki opisujejo oblake glede na obliko in višino 43. KAJ SO OBLAKI? Drobne kapljice ali ledeni kristalčki v ozračju Nastanejo, ko se vodna para v zraku ohladi in pride do kondenzacije 44. OPIŠI TERMIČNO KONVEKCIJO, OROGRAFIJO, FRONTE Termična konvekcija: dviganje zraka zaradi pregrevanja nad toplim površjem Orografija: dviganje zraka ob ovirah Fronte: dviganje toplega zraka nad hladen zrak v obliki klina 45. OBLIKE OBLAKOV Cirrus Stratus Cumulus Nimbus 46. KLASIFIKACIJA OBLAKOV Visoki oblaki Srednje visoki oblaki Nizki oblaki Oblaki vertikalnega razvoja Posebni oblaki 47. OPIŠI IN NAŠTEJ VISOKE OBLAKE Cirrus: iz ledenih kristalov, pojavi se ob lepem vremenu Cirocumulus: bela puhasta plast, ki vsebuje čipkast vzorec Cirostratus Od 6 do 13 km Ledeni kristali 48. OPIŠI IN NAŠTEJ SREDNJE VISOKE OBLAKE Altocumulus: če se pojavi poleti v toplem, vlažnem jutru, v dnevu sledijo nevihte Altostratus: včasih skozenj vidimo sonce in luno Od 2 do 6 km Ledeni kristali, vodne kapljice ali mešano 49. OPIŠI IN NAŠTEJ NIZKE OBLAKE Nimbostratus Stratokumulus Stratus: včasih iz njega rosi ali rahlo sneži megla Od tal do 2 km Vodne kapljice 50. OBLAKI VERTIKALNEGA RAZVOJA Kumulus: gost oblak, razvije se v obliki kop in kupol, podoben cvetači Cumolonimbus Od 0,5 ‐ 2 do 13 km 5<strong>1.</strong> KAJ JE ZNAČILNO ZA NEVIHTNI OBLAK? Cumulonimbus Višina: 7km V obliki visokih stolpov z ravno bazo Padavine v obliki ploh in neviht
52. OROGRAFSKI OBLAK – SKICA NJEGOVEGA NASTANKA Razvijejo se kot posledica prisilnega dviganja zraka zaradi orografskih ovir – hribi, gore Dviganje zraka – ohlajanje – kondenzacija Padajoči zrak Oblak Dvignjen zrak Gora 53. KAJ NAM POVEDO OBLAKI? Gibanje zraka Količina vodne pare v zraku Stabilnost atmosfere 54. SLANA, ROSA, IVJE, SNEG, ZMRZNJENA ROSA Slana: kristali ledu na tleh, ki nastanejo z depozicijo vodne pare iz zraka Rosa: vodne kapljice, ki se z kondenzacijo vodne pare iz zraka izločajo na tla in predmete Ivje: ledeni kristali na vejah, listih in predmetih, ki so nastali z primrzovanjem podhlajenih vodnih kapljic megle Sneg: padavine v obliki posamičnih ali sprijetih ledenih kristalčkov Zmrznjena rosa: nastane, ko se po pojavu rose temperatura spusti pod 0°C (nastanejo zmrznjene kapljice rose) 55. NASTANEK MEGLE Dotok toplega, vlažnega zraka nad hladno površino Dotok hladnega zraka nad toplo vodno površino Radiacijsko ohlajanje tal v jasnih nočeh Topel dež pada skozi hladne zračne plasti 56. VRSTE MEGLE Advekcijska (morska ali obalna in puhteča) Radiacijska (prizemna in dvignjena) Frontalna Pobočna 57. KAJ JE MEGLA? Po sestavi se ne loči od oblakov Nastaja pri tleh Vidljivost je manjša od 1km 58. PADAVINE Padavine slabega vremena: Pršenje Dež Sneg Sodra Toča Zmrznjen dež Padavine lepega vremena: Rosa Slana Ivje Poledica 59. PASIVNE METODE PRED POZEBO Pravilna izbira lokacije in mikrolokacije Pravilna izbira kulture, sorte Pravilna obdelava zemljišča Ustrezni agrotehnični ukrepi
Page 1 and 2: 1. RAZDELITEV METEOROLOGIJE Teoret
Page 3 and 4: 15. DEFINICIJA AEROSOLA Trdne in t
Page 5: 31. NARIŠI LETNI TEMPERATURNI HOD
Page 9 and 10: 70. TIPIČEN DNEVNI HOD ZRAČNEGA P
Page 11 and 12: 85. NAČINI PRENOSA ENERGIJE V ATMO
Page 13 and 14: Trajanje sončnega obsevanja merimo
Page 15 and 16: Značilnosti vremena nad nekim geog
Page 17: 129. FENO FAZE SADNEGA DREVJA Poja

1. RAZDELITEV METEOROLOGIJE  Teoretična ... - Student Info

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?