1. RAZDELITEV METEOROLOGIJE Teoretična ... - Student Info
1. RAZDELITEV METEOROLOGIJE Teoretična ... - Student Info 1. RAZDELITEV METEOROLOGIJE Teoretična ... - Student Info
91. ENOTE Gostota energijskega toka: Wm -2 Univerzalna plinska konstanta: JKmol -1 K -1 Specifična vlaga: gKg -1 Specifična toplota snovi: JKg -1 K -1 Štefanova konstanta: Wm -2 K -4 Sevanje: Wm -2 Gradient temperature: Km -1 Temperaturna prevodnost: m 2 /s Wienova konstanta: µm · K Pritisk: hPa, mb, Pa Relativna zračna vlaga: % Valovna dolžina: µm Fenofaza: julijanski dan Razmerje mešanosti: gKg -1 92. OPIŠI POT SONČNEGA SEVANJA SKOZI ATMOSFERO Sončno obsevanje na poti do tal oslabi Na zemeljsko površino pride kot globalno obsevanje (deloma direktno, deloma razpršeno) Na zemeljski površini se deloma odbije, večina pa ga tla absorbirajo 93. NARIŠI POT SONČNEGA SEVANJA SKOZI ATMOSFERO 94. DEFINICIJA NETO SEVANJA IN FORMULA Vsota vseh komponent sevanja, ki prihaja na neko plast (npr. Zemeljsko površje) in odhaja iz nje Globina obsevanja sevanje atmosfere j RN = j GO ∙(1− TLA) + D ATM ‐ D TLA sevanje tal odbojnost tal za KV sevanje 95. ZAKAJ JE NEBO MODRE BARVE? Je rezultat sodelovanja sončne svetlobe in atmosfere Brez atmosfere bi bilo nebo čez dan temno in bi lahko opazovali zvezde Modri del sončne svetlobe pride v naše oči od neba, od sonca pa rdeča, rumena ali zelena svetloba Intenzivnost modrine je odvisna od prisotnosti delcev prahu in vodnih kapljic 96. MERITVE SONČNEGA OBSEVANJA
Trajanje sončnega obsevanja merimo s heliografom Heliograf Sestavljen je iz steklene krogle in podstavka na katerem je pritrjen registrirni papir (heliogram) Steklena krogla deluje kot zbiralna leča, ki na heliogramu izžge sled Iz analize heliograma ugotovimo kdaj in koliko časa je sonce obsevalo inštrument 97. MERJENJE GLOBALNEGA OBSEVANJA Merimo z aktinogramom ali solariogramom 98. DEFINICIJA GLOBALNEGA OBSEVANJA Vsoto direktnega (S DIR ) in razpršenega (S DIF ) obsevanja horizontalne površine imenujemo energija globalnega obsevanja (j GO ) j GO = S DIR + S DIF 99. DNEVNI HOD ZA JASEN IN OBLAČEN DAN 100. SOLARNA KONSTANTA Gostota energijskega toka sončnega sevanja pravokotno na žarke na vrhu ozračja pri povprečni oddaljenosti od sonca 1370Wm -2 101. ENERGIJSKA BILANCA TAL Je vsota vseh energijskih tokov , ki na zemeljsko površino prinašajo toploto, oziroma odnašajo toploto proč od površja neto sevanje gostota toka zaznavne toplote v zraku (konvekcija) j RN + j G +j A + j LE = 0 gostota toka latentne toplote v zraku(konvekcija) gostota toplotnega toka v tleh (kondukcija) +j RN : pozitivni členi tlem prinašajo energijo ‐j RN : negativni členi tlem odnašajo energijo 102. PRENOS TOPLOTE V TLEH 1.Fickov zakon (gostota konduktivnega toka toplote v tleh) toplotna prevodnost jG = ‐ k ∆ ∆ gostota konduktivnega toka(Wm ‐2 )
- Page 1 and 2: 1. RAZDELITEV METEOROLOGIJE Teoret
- Page 3 and 4: 15. DEFINICIJA AEROSOLA Trdne in t
- Page 5 and 6: 31. NARIŠI LETNI TEMPERATURNI HOD
- Page 7 and 8: 52. OROGRAFSKI OBLAK - SKICA NJEGOV
- Page 9 and 10: 70. TIPIČEN DNEVNI HOD ZRAČNEGA P
- Page 11: 85. NAČINI PRENOSA ENERGIJE V ATMO
- Page 15 and 16: Značilnosti vremena nad nekim geog
- Page 17: 129. FENO FAZE SADNEGA DREVJA Poja
Trajanje sončnega obsevanja merimo s heliografom<br />
Heliograf<br />
Sestavljen je iz steklene krogle in podstavka na katerem je pritrjen registrirni papir (heliogram)<br />
Steklena krogla deluje kot zbiralna leča, ki na heliogramu izžge sled<br />
Iz analize heliograma ugotovimo kdaj in koliko časa je sonce obsevalo inštrument<br />
97. MERJENJE GLOBALNEGA OBSEVANJA<br />
Merimo z aktinogramom ali solariogramom<br />
98. DEFINICIJA GLOBALNEGA OBSEVANJA<br />
Vsoto direktnega (S DIR ) in razpršenega (S DIF ) obsevanja horizontalne površine imenujemo energija globalnega<br />
obsevanja (j GO )<br />
j GO = S DIR + S DIF<br />
99. DNEVNI HOD ZA JASEN IN OBLAČEN DAN<br />
100. SOLARNA KONSTANTA<br />
Gostota energijskega toka sončnega sevanja pravokotno na žarke na vrhu ozračja pri povprečni<br />
oddaljenosti od sonca<br />
1370Wm -2<br />
10<strong>1.</strong> ENERGIJSKA BILANCA TAL<br />
Je vsota vseh energijskih tokov , ki na zemeljsko površino prinašajo toploto, oziroma odnašajo toploto proč od<br />
površja<br />
neto sevanje gostota toka zaznavne toplote v zraku (konvekcija)<br />
j RN + j G +j A + j LE = 0<br />
gostota toka latentne toplote v zraku(konvekcija)<br />
gostota toplotnega toka v tleh (kondukcija)<br />
+j RN : pozitivni členi tlem prinašajo energijo<br />
‐j RN : negativni členi tlem odnašajo energijo<br />
102. PRENOS TOPLOTE V TLEH<br />
<strong>1.</strong>Fickov zakon (gostota konduktivnega toka toplote v tleh)<br />
toplotna prevodnost<br />
jG = ‐ k ∆ ∆<br />
gostota konduktivnega toka(Wm ‐2 )
Change language