Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

Peter StankoviË: Reprezentacija slovenskosti v slovenskem partizanskem filmu
76
πamo v medijih itd.) tudi etniËna ni naravna, temveË zgolj diskurzivni konstrukt,
ki πele nastaja v razliËnih mreæah oznaËevanja. Kako torej slovenski pratizanski
filmi konstruirajo slovenskost?
3. REPREZENTACIJA ÆENSKOSTI IN MO©KOSTI V SLOVENSKEM PARTIZANSKEM FILMU
3. 1. O analizi
Predmet analize je slovenski partizanski film, konkretneje vsi slovenski celove-
Ëerni filmi, ki se v kakπnem pomembnejπem segmentu dotikajo druge svetovne vojne pri
nas. Slednje poudarjamo, kajti je kar nekaj filmov na meji: njihova vsebina in
dogajanje nista nujno tesno vezana na Ëas tako imenovanega narodno-osvobodilnega
boja, 3 Ëeprav vkljuËujejo kakπne elemente ali sklice na to obdobje. Ker
pa je relevantnih filmov na temo partizanov v slovenski filmski zakladnici relativno
malo in ker nas zanima Ëim veË pomenskih odtenkov in razliËic, ki se v
slovenskem filmu nanaπajo na tisto obdobje, vkljuËujemo torej v analizo filme
po tem najπirπem, najbolj inkluzivnem merilu, dasiravno vsaj nekateri od njih
niso “partizanski” v nobenem, πe tako πirokem pomenu (Tistega lepega dne Franceta
©tiglica (1962), Christophoros Andreja Mlakarja (1985) in DediπËina Matjaæa
KlopËiËa (1984), v marsiËem tudi Draga moja Iza Vojka DuletiËa (1979)).
Poglejmo si nabor vseh analiziranih filmov z reæiserji in letnicami produkcije
(slednjih v nadaljevanju ne bomo veË pisali, da ne bo preveË ponavljanja):
Na svoji zemlji (France ©tiglic, 1948);
Trst (France ©tiglic, 1951);
Trenutki odloËitve (Frantiπek »ap, 1955);
Dolina miru (France ©tiglic, 1956);
Kala (Andrej Hieng in Kreπo Golnik, 1958);
Dobri stari pianino (France KosmaË, 1959);
Akcija (Jane KavËiË, 1960);
X 25 javlja (Frantiπek »ap, 1960);
Balada o trobenti in oblaku (France ©tiglic, 1961);
Tistega lepega dne (France ©tiglic, 1962);
Ne joËi, Peter (France ©tiglic, 1964);
Nevidni bataljon (Jane KavËiË, 1967);
Peta zaseda (France KosmaË, 1968);
3 Termin je ideoloπko nabit, saj kompleksno dogajanje tistega Ëasa reducira na boj slovenskega naroda proti
okupatorju. Danes je dovolj jasno, da ni πlo zgolj za to (elementi dræavljanske (morda bolje: bratomorne)
vojne; razliËne reπitve v razliËnih regijah …), tako da frazo uporabljamo z zadræki, Ëeprav je po drugi strani
brez dvoma koristna spriËo jasnosti referenta, na katerega se nanaπa.