Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

More documents

Recommendations

Info

Igor KorπiË: Neodvisni film ob stoletnici slovenskega filma 64 Evropi nastopila po Stalinovi smrti v obdobju detanta, procesu, ki se je tudi zaËel v petdesetih letih. Najbolj brutalen konec je doæivel eden najvitalnejπih, Ëeπki novi val, ki so ga zaustavili z invazijo Sovjetov na »eπkoslovaπko leta 1968. V Sovjetski zvezi se je eno takih izrazito plodnih obdobij konËalo z internacijo Paradæanova in z emigracijo Tarkovskega. Liberalizaciji v Jugoslaviji po letu 1965 je sledil film. Ko so leta 1971 zavrli ta politiËni proces, so zaustavili tudi film. Lazarja StojanoviÊa so zaradi PlastiËnega Isusa obsodili na jeËo in Duπan Makavejev se je umaknil v tujino. Drugi so hitro dojeli, koliko je ura. Hollywood, v krizi predvsem zaradi svoje umetniπke konservativnosti, omogoËi kratko, vendar izjemno plodno obdobje neodvisnosti v ameriπkem filmu, ki jo pooseblja Francis Ford Coppola s svojo filmofilsko druπËino filmskih mulcev (movie brats). Zbrali so se v podjetju, tedaj skoraj zadrugi, American Zoetrope. Neodvisnost tra- vse do danes z visokoloËljivostno videokamero pri nas πe ni bil posnet noben celoveËerni kinematografski projekt, Ëeprav eno takπnih Sonyjevih kamer v Sloveniji æe premoremo. Cenene videokamere obiËajne loËljivosti (pal), namenjene beleæenju druæinskih dogodkov, so za snemanje kinematografskih celoveËercev primerne le v skrajni sili. Sliko sicer veËina æe zapisuje digitalno (dv), vendar v prepletenem, televizijskem naËinu in ne v tako ja natanËno toliko Ëasa, dokler “majorsi”, industrija ne odkrijejo, kakπni so novi trendi in dokler jim ne uspe vkljuËiti najbolj nadarjenih ustvarjalcev v svoj sistem. V tem obdobju Robert Redford ustanovi Sundance Institut, zasebno fundacijo, ki podpira ameriπko neodvisno produkcijo. Sundance je ameriπki Media plus (program EU za razvoj in podporo evropske kinematografije). Tudi o Sundanceu pravijo, da postaja organizacija, ki Ëedalje bolj omogoËa, da si Hollywood z njeno pomoËjo pomlajuje kri. Omejevanje “neodvisnosti” filma v Sloveniji je bilo od nekdaj diskretno. Zato se ga bo treba lotiti toliko bolj pozorno in sistematiËno. Naj omenim za zdaj samo nekaj, pri Ëemer sem osebno prisostvoval. Kot vemo, smo bili v Sloveniji v prejπnjem reæimu “neodvisni” po definiciji, saj smo samoupravljali. To je pomenilo, da smo bili v raznih delegatskih svetih, ki so imeli eno samo napako. Praviloma so bili brez realne moËi. Vsaj tisti imenovanem progresivnem naËinu kot pri visokoloËljivostnih videokamerah (24p, 25p), ki se v tem ne razlikujejo od klasiËnih filmskih kamer. Pomanjkljivosti prepletanja slike se najhitreje opazijo ravno pri veËkratni poveËavi filmskih sliËic, projiciranih na filmsko platno kinodvorane. Veliko bolje je nekoliko globje seËi v æep in za snemanje uporabiti visokoloËljivostne videokamere formata hdv 1080i. Sonyjev model HVR-Z1U, ki sliko lahko zapisuje tudi
sveti, ki sem jih sam skusil, so bili taki. Bili so demokratiËni alibi. OdloËalo se je Ëisto drugje. No, vsekakor tudi cenzure nismo imeli. Je pa res, da je film potreboval “druæbeno verifikacijo”, kot so temu rekli. Verifikacijo so opravljali “delegati”, predstavniki druæbe. Ko je bil film “RdeËi boogie ali kaj ti je deklica” leta 1982 konËan, ga za to doloËeni delegati niso hoteli podpisati. Takratni direktor Bojan ©tih, ki vsekakor ni bil politiËna devica, je tako na ponovljeno projekcijo za “predstavnike druæbe” poklical tovariπa Joæeta Smoleta. Sedel sem za njim in ga posluπal, kako se je zadovoljno hahljal. In takoj podpisal. Nakar so, ne da bi Ërhnili, podpisali tudi vsi drugi. Æal je to arhetipska slovenska zgodba. Zdi se, kot da je veËina Slovencev ponosnih, Ëe so modri in ne zakikirikajo prezgodaj. Potem se opraviËijo in pravijo, da πtejejo zgolj rezultati. Vsekakor je tisti Smoletov podpis pomenil zaËetek politiËnih razmer, ki so omogoËile veË neodvis- v filmskem (cinemaframe) naËinu, je za nekaj manj kot milijon in pol tolarjev na voljo tudi resnejπim slovenskim uporabnikom. To je precej manj, kot najveËji izdelovalec zabavne elektronike zahteva za svojo trenutno najbolj razπirjeno profesionalno visokoloËljivostno kamero, model HDW-F900, ki je namenjena predvsem za digitalno snemanje kinematografskih filmov. Njeno telo stane dobrih 32 milijonov tolarjev, kar pa je πe vedno veË nosti, ki pa je bila v Sloveniji slabo izkoriπËena. Tudi tu gre morda za slovensko posebnost. Z nastopom demokracije so se, paradoksalno, razmere za slovenski film zaostrile. PolitiËno je bil v negotovosti celo njegov obstoj. Prvi demokratiËni minister za kulturo je baje dal veto na film, katerega scenarij je vseboval doloËeno kletvico. Dejavniki, ki trenutno pogojujejo stopnjo “neodvisnosti” v svetovni kinematografiji, so: MPA (Motion Picture Association of America), poslovno zdruæenje ameriπke filmske industrije, ki zastopa interes ameriπkega filma na svetovnem trgu in WTO (Svetovna trgovinska organizacija), v sklopu katere je doslej evropskim pogajalcem uspelo zagotoviti si t.i. kulturno izjemo. Kulturna izjema pomeni, da so doloËeni kulturni izdelki, med njimi tudi filmi, izvzeti iz pravil, ki sicer veljajo za svobodno trgovino. Po teh pravilih je zaradi varstva svobodne konkurence prepovedana dræavna podpora. Za filmske industrije milijonov manj od filmske kamere Arricam, ki sodi v vrh ponudbe priznanega nemπkega izdelovalca Arri. Se snemanje na filmski trak, recimo na vËasih tako priljubljeno “osmiËko”, sploh πe splaËa? Zakaj pa ne!? Kodak, najveËji izdelovalec filmskega traku za filmsko industrijo, πe naprej træi trakove tudi za format Super 8, uporabnikom pa ponuja tudi dve najnovejπi svetloËutni emulziji iz druæine Vision2. Z urejanjem posnetkov ni teæav, ker najnovejπi Igor KorπiË: Neodvisni film ob stoletnici slovenskega filma 65
Page 2 and 3:
»KZ 220 5 Darij Zadnikar: Umetnost
Page 4 and 5:
Darij Zadnikar: Umetnost v globalni
Page 6:
Darij Zadnikar: Umetnost v globalni
Page 10 and 11:
Janez Polajnar: Prihod za srameælj
Page 12 and 13: Janez Polajnar: Prihod za srameælj
Page 30 and 31: Jurij Meden: Jutri 32 ekonomijo fil
Page 32 and 33: Samo Rugelj: Digitalna filmska prod
Page 58 and 59: Igor KorπiË: Neodvisni film ob st
Page 70 and 71: Peter StankoviË: Reprezentacija sl
Page 82 and 83: Boπtjan ©aver: Slovenski gorski f
Page 100 and 101: Oliver SertiÊ: Fenomen Bore Lee 10
Page 108 and 109: Aleksandar Gubaπ: Low-fi video gib
Page 110 and 111: Aleksandar Gubaπ: Low-fi video gib
Page 112 and 113:
Aleksandar Gubaπ: Low-fi video gib
Page 114 and 115:
Page 116:
Page 120 and 121:
Duπan Rutar: Realnost simulacij te
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Mija Lorbek: Vpliv novih medijev na
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Maple Razsa: Snemanje spektaklov up
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Janez Strehovec: Film v Ëasu novom
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 213 and 214:
Tomaæ Horvat Apokalipsa prihaja ..
Page 215 and 216:
znaki apokalipse, ki nas spremljajo
Page 217 and 218:
Jahve namreË ni veË, kot na prime
Page 219 and 220:
olajπujejo prepoznavanje, razumeva
Page 221 and 222:
nologijo in atmosfero, kjer se nam
Page 223 and 224:
no posili ogaben stvor, nakar izve,
Page 225 and 226:
no in æe zato je sprememba v smisl
Page 227 and 228:
The Omega Men (Boris Sagal, 1971),
Page 229 and 230:
uniËiti le z razstrelitvijo njihov
Page 231 and 232:
mehanizmi træne logike. Vse bolj s
Page 233 and 234:
naπa kultura. Njena zmedena filmsk
Page 235 and 236:
ni so le-ti, iz toliko veËje globi
Page 237 and 238:
Seveda se zlo, poneumljeno in razpr
Page 239 and 240:
ma, ki ga lahko apliciramo na t.i.
Page 241:
LITERATURA Artaud, Antonin: Gledali
Page 246 and 247:
Povzetki ‡ Abstracts 248 »lanek
Page 248 and 249:
Povzetki ‡ Abstracts 250 ABSTRACT
Page 250:
Povzetki ‡ Abstracts 252 reveals
show all

Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?