Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

More documents

Recommendations

Info

Igor KorπiË: Neodvisni film ob stoletnici slovenskega filma 62 modernizma, saj je bila ena temeljnih znaËilnosti obdobja modernizma, da je umetnik zanikal legitimnost trga, da je tako rekoË “beæal” pred njim, da je pogosto predvideval njegovo ukinitev. Obdobje modernizma se precej dobro pokriva z zgodovino filma, πe posebej, Ëe vanjo vkljuËimo tudi predzgodovino, vse tiste dejavnosti, ki so vodile k odkritju filma. Veliki filmi preteklosti, klasiki, so praviloma nastajali v takπnih ali drugaËnih razmerah neodvisnosti. Usodno vpraπanje po domnevnem koncu moderne je, ali je z njo konec sanj o neodvisnem filmu in konec neodvisnega filma kot takega. Marsikaj kaæe na to. Marsikdo v to verjame. Marsikdo si za to prizadeva, vendar je natanËnejπi odgovor na to vpraπanje odvisen od tega, kaj je bila moderna, predvsem pa kaj natanËno je obdobje, v katerem æivimo, pa Ëe ga æelimo imenovati postmoderno ali ne. Ali moramo na popravni izpit iz celotnega razsvetljenskega projekta kot celote? Ali bo zadostovalo, laboratorija za njegovo obdelavo niti naprav za visokoloËljivostni optiËni zajem posameznih sliËic za digitalno urejanje in poznejπi optiËni izpis nazaj na 35-milimetrski filmski trak. ©e veË, nobena izmed 35-milimetrskih filmskih kamer, ki so v lasti dræave, ni prirejena za snemanje po naËinu treh luknjic (3-perf), s katerim bi filmarji prihranili kar Ëetrtino filmskega traku in hkrati tudi denar za njegovo laboratorijsko obdelavo. A to πe ni vse, producenti Ëe popravimo zgolj nekatere predpostavke razsvetljenstva? Dandanes pojem neodvisni film pogosto uporabljajo kot Ëasten naziv, kot dokazilo kakovosti. Nedavno je v Cannesu neki reæiser izjavil, da je avtor pravega pravcatega neodvisnega filma. To neodvisnost mu je omogoËila druæba Miramax, je dejal. Gre seveda za zvito potezo. Pojem neodvisnosti se πe dræi druæbe ameriπke druæbe Miramax, zato ker sta jo kot distribucijsko druæbo za neodvisne ameriπke in tuje kakovostne filme ustanovila brata Weinstein. Tako sta odkrila donosno træno niπo in s tem vplivala na revitalizacijo ameriπke (in svetovne) filmske produkcije in distribucije. Vendar sta svoje podjetje razvijala kot vsako drugo podjetje. Zdi se, da neodvisnost filmov, ki sta jih odkupovala in pozneje tudi producirala, ni bila njun namen ali njun cilj, ampak nekaj, kar sta s pridom izkoriπËala. Razvoj Miramaxa pri- Ëa o tem. Najprej ga je kupil Disney, najbolj konservativni major, ki zelo si na raËun davkoplaËevalskega denarja privoπËijo tudi drage laboratorijske postopke, recimo za zmanjπanje intenzivnosti barv, tako imenovani bleach bypass. Povsem enak vizualni uËinek za neprimerno manj denarja je moË dokaj preprosto ustvariti z raËunalniπko obdelavo digitaliziranega slikovnega zapisa v poprodukciji, na primer z orodjem 55MM podjetja Digital Film Tools, dodatkom digitalnih urejevalnikov avdiovizualnih vsebin izdelovalcev
skrbi, da so njegovi filmi dostojni. Seveda se s tako dræo danes odpovedujeπ kar precejπnjemu delu trga, kar za Disneyja pokriva Miramax. Danes Miramax ni niË bolj neodvisen kot katerikoli drugi ameriπki distributer in producent. Vendar se ga stara slava πe dræi. Reæiser pa je s svojo cansko izjavo povedal tudi, da so mu v druæbi dali proste roke, kar je verjetno bilo res. Po presoji, da se bo to na trgu spla- Ëalo. Bernardo Bertolucci mi je nekoË, ko je ravno konËal 1900, dejal, da je eden, morda pet trenutno “neodvisnih” reæiserjev na svetu. Da mu je Paramount dal popolnoma proste roke. Primer z Miramaxom je temeljni obrazec razvoja v vsej filmski zgodovini. Odvisnost je normalno stanje. RazliËne okoliπËine to normalno stanje tu pa tam destabilizirajo. To omogoËi “izbruh” doloËene mere svobode in znotraj te doloËeno mero razliËnih neodvisnosti. Svoboda se potem pogosto razvije v svoje nasprotje. Tako Adobe, Avid, Apple in Discreet. Z uporabo digitalne snemalne tehnike bi sredstva in Ëas, ki jih filmarji porabijo za nekajkratno pot do najbliæjih laboratorijev, denimo na Dunaj ali v Budimpeπto, lahko koristneje porabili za stvari, ki bi imele veËji uËinek na gledalca, na primer za boljπo osvetlitev scene, scenografijo, kostumografijo ali masko. Zahtevnejπih vizualnih in drugih posebnih uËinkov v slovenskih filmih tako ali tako ni. je bilo, ko so se prvi “independents” umaknili pred nasilnim poskusom kontrole kartela MPPC (Motion Pictures Patents Company) nad produkcijo. V drugem desetletju prejπnjega stoletja so se umaknili v Kalifornijo. S tem “neodvisnim” begom je nastal Hollywood, πe danes najmogoËnejπi nasprotnik vsake neodvisnosti. Ruska revolucija je omogoËila delno politiËno in ustvarjalno svobodo sicer, res je, lojalnih avtorjev. Vendar je bilo te svobode kmalu konec in se je hitro sprevrgla v svoje nasprotje. Propad faπistiËne dræave v Italiji je za nekaj Ëasa odstranil dræavni nadzor in nastalo je gibanje neorealistiËnega filma. V kaotiËnih razmerah povojne Italije se je ta svoboda razkrajala poËasi in postopoma. ©ele z nastopom Berlusconija je “neodvisni” italijanski film skoraj popolnoma izginil. V Franciji je po ekonomski krizi branæe po nastopu televizije v drugi polovici petdesetih let nastal “novi val”. Podobno na ©vedskem. Vrsta novih valov je v Vzhodni Toda pozor, digitalna tehnologija nikakor ni bliænjica do tehniËno dovrπenih filmov in kot takπna ne pomeni univerzalne reπitve za teæave, s katerimi se ubada slovenska filmska produkcija. Nekateri namreË menijo, da bi z njo lahko snemali boljπe filme za manj denarja, kar pa dræi le delno. Osvetljevanje in kadriranje scen je pri uporabi digitalne snemalne tehnologije prav tako zahtevno kot pri uporabi klasiËne filmske tehnike. Poleg tega Igor KorπiË: Neodvisni film ob stoletnici slovenskega filma 63
Page 2 and 3:
»KZ 220 5 Darij Zadnikar: Umetnost
Page 4 and 5:
Darij Zadnikar: Umetnost v globalni
Page 6:
Darij Zadnikar: Umetnost v globalni
Page 10 and 11: Janez Polajnar: Prihod za srameælj
Page 30 and 31: Jurij Meden: Jutri 32 ekonomijo fil
Page 32 and 33: Samo Rugelj: Digitalna filmska prod
Page 58 and 59: Igor KorπiË: Neodvisni film ob st
Page 70 and 71: Peter StankoviË: Reprezentacija sl
Page 82 and 83: Boπtjan ©aver: Slovenski gorski f
Page 100 and 101: Oliver SertiÊ: Fenomen Bore Lee 10
Page 108 and 109: Aleksandar Gubaπ: Low-fi video gib
Page 110 and 111:
Aleksandar Gubaπ: Low-fi video gib
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116:
Page 120 and 121:
Duπan Rutar: Realnost simulacij te
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Mija Lorbek: Vpliv novih medijev na
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Maple Razsa: Snemanje spektaklov up
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Janez Strehovec: Film v Ëasu novom
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 213 and 214:
Tomaæ Horvat Apokalipsa prihaja ..
Page 215 and 216:
znaki apokalipse, ki nas spremljajo
Page 217 and 218:
Jahve namreË ni veË, kot na prime
Page 219 and 220:
olajπujejo prepoznavanje, razumeva
Page 221 and 222:
nologijo in atmosfero, kjer se nam
Page 223 and 224:
no posili ogaben stvor, nakar izve,
Page 225 and 226:
no in æe zato je sprememba v smisl
Page 227 and 228:
The Omega Men (Boris Sagal, 1971),
Page 229 and 230:
uniËiti le z razstrelitvijo njihov
Page 231 and 232:
mehanizmi træne logike. Vse bolj s
Page 233 and 234:
naπa kultura. Njena zmedena filmsk
Page 235 and 236:
ni so le-ti, iz toliko veËje globi
Page 237 and 238:
Seveda se zlo, poneumljeno in razpr
Page 239 and 240:
ma, ki ga lahko apliciramo na t.i.
Page 241:
LITERATURA Artaud, Antonin: Gledali
Page 246 and 247:
Povzetki ‡ Abstracts 248 »lanek
Page 248 and 249:
Povzetki ‡ Abstracts 250 ABSTRACT
Page 250:
Povzetki ‡ Abstracts 252 reveals
show all

Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?