Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

More documents

Recommendations

Info

Igor KorπiË: Neodvisni film ob stoletnici slovenskega filma 60 Igor KorπiË Neodvisni film ob stoletnici slovenskega filma Neodvisnost filma je kot marsikatera tema, povezana s filmom, polna netoËnosti, pretiravanja, celo mistifikacij. Najpogosteje pojem neodvisni film nastaja kot meglen mit nekakπne svobode od neËesa ali nekoga in domnevne poslediËne kakovosti. Od Ëesa naj bi bil torej film neodvisen? Ponavadi gotovo mislimo na ekonomsko neodvisnost, z njo pa je povezana tista estetska, za katero nekako predvidevamo, da je posledica ekonomske. Tako je pojem neodvisni film obet kakovosti, obet integritete, avtentiËnosti, pristnosti, istovetnosti … V ekonomskem pogledu nam neodvisni film ob- Klemen KleË IZZIVI DIGITALNE KINEMATO- GRAFIJE: NAJPREJ ZGODBA, POTEM TEHNIKA Snemalna tehnika mora biti podrejena ustvarjalni uporabi in ne narobe. Slovenija nima finanËno neodvisnih zasebnih filmskih producentov, ki bi snemali celoveËerne filme za kar najπirπi krog gledalcev. Naπ najpomembnejπi filmski producent je dræava, ki prek ljublja poπtenost, saj naj bi bil neodvisen od trga in zato naj ne bi bil træna πpekulacija, katere edini ali vsaj prvi namen je dobiËek. Ta neodvisnost filma od trga nam lahko pomeni celo vrsto med sabo razliËnih in tudi protislovnih stvari. NajveËkrat gre za neodvisnost od investitorja, vendar pod tem lahko razumemo neodvisnost malega producenta od velikega, ali neodvisnost posamiËnega producenta od kartela, ali neodvisnost ustvarjalcev od producenta, neodvisnost od dræavnih subvencij, ali neodvisnost kar od vsakdanjega naËina kinematografske distribucije, neodvis- svojih filmu naklonjenih dræavnih institucij, denimo Filmskega sklada RS, Ministrstva za kulturo, Radiotelevizije Slovenija in Filmskega studia Viba film vlaga proraËunska sredstva v izbrane filmske projekte. Nekaj denarja za snemanje slovenskih filmov pride k nam tudi iz evropskih institucij in skladov, zelo malo sredstev pa nastajanju filmov namenjajo slovenski zasebni naloæbeniki, ki s filmom niso neposredno povezani, recimo finanËne ustanove. Zaradi
nost od politiËnega programskega vmeπavanja od dræavnih ali cerkvenih oblasti, ali pa zgolj neodvisnost od ameriπkih distributerjev, ki obvladujejo svetovni filmski trg. »e govorimo o neodvisnem filmu na sploπno, imamo v mislih tudi njegovo nasprotje. Na svetovnem filmskem trgu je to verjetno predvsem Hollywood. Hollywood tukaj ni geografski pojem, kajti jasno je, da tudi v Hollywoodu obstaja neodvisni film. Zelo pogosto obdolæijo odvisnosti kar ameriπki film kot tak, kar je seveda velika napaka. Ne samo, da je neodvisni film nastal v Ameriki, ampak je πe danes neodvisna produkcija tam tako raznolika kot obseæna. “Odvisni” film se nanaπa na tisti film, ki ga proizvede “prava” filmska industrija. Prava filmska industrija pa je lahko tista, ki finanËno neodvisno proizvaja film za svetovno distribucijo, ki je v rokah peπËice ameriπkih distributerjev. Take industrije od propada studijskega sistema ni veË. Gre torej za veË ali manj majhnosti slovenskega trga sodi vlaganje v slovenske filmske projekte za hudo tvegano in skoraj nikoli povrnjeno finanËno naloæbo. Milijon evrov, ki v zahodnoevropskih dræavah velja za nekakπno mejo med nizkoproraËunskimi in brezproraËunskimi filmskimi projekti, je za naπe filmarje najveËkrat le nedosegljiv cilj. Ni presenetljivo, da je slovenskim filmarjem prav zato bliæe niπno umetniπko izraæanje za peπËico zahtevnejπih gledalcev kot pa træno odvisnosti od verige takih odnosov. Odvisnost filmskih druæb od lastnic, od transnacionalnih korporacij in banËnih ustanov, politiËna odvisnost hollywoodske filmske industrije od politiËne zaπËite ameriπke vlade, odvisnost filmske produkcije od distribucije, odvisnost ustvarjalcev od producenta, odvisnost prikazovalca od distributerja, saj mu slednji kroji usodo s tem, da mu dobavlja vsebino. Zaradi razliËnih razlogov je film podroËje, kjer je veliko bolj na mestu govoriti o odvisnosti kot o neodvisnosti. Ni je umetniπke zvrsti, ki bi bila bolj odvisna. Odvisnost je za film normalno stanje predvsem zaradi dveh razlogov. Zato, ker gre za finanËno intenzivno dejavnost, ki zahteva velike finanËne vloæke, in zato, ker je izrazito mnoæiËna umetnost z domnevno veliko prepriËevalno moËjo. Tako je vsaka neodvisnost slej ko prej redka izjema. Res je tudi, da je bil neodvisen film privlaËen in centralen mit, ki je preveval celotno obdobje naravnano pripovedovanje zgodb za mnoæico zabave æeljnih filmskih potroπnikov. Nezavidljiv finanËni poloæaj slovenskega filma bi moral neposredno vplivati tudi na izbor in uporabo filmske tehnike, s katero se snemajo in urejajo filmski posnetki, vendar pri nas oËitno ni tako. CeloveËerni filmski projekti se skoraj izkljuËno snemajo na prestiæni 35-milimetrski filmski trak, Ëeprav dræava ne premore niti ustreznega fotokemiËnega Igor KorπiË: Neodvisni film ob stoletnici slovenskega filma 61
Page 2 and 3:
»KZ 220 5 Darij Zadnikar: Umetnost
Page 4 and 5:
Darij Zadnikar: Umetnost v globalni
Page 6:
Darij Zadnikar: Umetnost v globalni
Page 10 and 11: Janez Polajnar: Prihod za srameælj
Page 30 and 31: Jurij Meden: Jutri 32 ekonomijo fil
Page 32 and 33: Samo Rugelj: Digitalna filmska prod
Page 60 and 61: Igor KorπiË: Neodvisni film ob st
Page 70 and 71: Peter StankoviË: Reprezentacija sl
Page 82 and 83: Boπtjan ©aver: Slovenski gorski f
Page 100 and 101: Oliver SertiÊ: Fenomen Bore Lee 10
Page 108 and 109:
Aleksandar Gubaπ: Low-fi video gib
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116:
Page 120 and 121:
Duπan Rutar: Realnost simulacij te
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Mija Lorbek: Vpliv novih medijev na
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Maple Razsa: Snemanje spektaklov up
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Janez Strehovec: Film v Ëasu novom
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 213 and 214:
Tomaæ Horvat Apokalipsa prihaja ..
Page 215 and 216:
znaki apokalipse, ki nas spremljajo
Page 217 and 218:
Jahve namreË ni veË, kot na prime
Page 219 and 220:
olajπujejo prepoznavanje, razumeva
Page 221 and 222:
nologijo in atmosfero, kjer se nam
Page 223 and 224:
no posili ogaben stvor, nakar izve,
Page 225 and 226:
no in æe zato je sprememba v smisl
Page 227 and 228:
The Omega Men (Boris Sagal, 1971),
Page 229 and 230:
uniËiti le z razstrelitvijo njihov
Page 231 and 232:
mehanizmi træne logike. Vse bolj s
Page 233 and 234:
naπa kultura. Njena zmedena filmsk
Page 235 and 236:
ni so le-ti, iz toliko veËje globi
Page 237 and 238:
Seveda se zlo, poneumljeno in razpr
Page 239 and 240:
ma, ki ga lahko apliciramo na t.i.
Page 241:
LITERATURA Artaud, Antonin: Gledali
Page 246 and 247:
Povzetki ‡ Abstracts 248 »lanek
Page 248 and 249:
Povzetki ‡ Abstracts 250 ABSTRACT
Page 250:
Povzetki ‡ Abstracts 252 reveals
show all

Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?