Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

Kaj je militantna politiËnost? Osvobajanje od imperativov liberalnega kapitala,
demokratiËne dræave, humanitarnega militarizma itd. Je rekuperacija dostojanstva.
Etika. In ko se borimo za svet mnogoterih svetov nam ne gre za multikulturalizem,
kjer kulturo enaËijo z Nacijo. In politika ni boj za osvojitev oblasti, iz katere bi
administrirali svet po svoji podobi. Gre za odpiranje prostorov in Ëasovnosti, ki
omogoËajo sreËevanje in obËevanje. Vsakrπno takπno odpiranje ruπi zapiranje in
onemogoËanje, ki sta raison d’être obstojeËega neoliberalnega sistema. Na obronkih
Barcelone je zasedniπka skupnost pritegnila bliænjo revno sosesko v obdelovanje
bioloπkih vrtov. Argentinski piqueterosi zasedejo poti, kjer poteka oskrba nakupovalnih
megacentrov in izsilijo, da med reveæe bliænje Ëetrti razdelijo boæiËne pakete s hrano.
Projekti prostega programja na medmreæju zdruæujejo kreativne skupine, ki nam
ponujajo orodja, s katerimi mnoæimo in ustvarjamo nove svetove. Copyleft in ne
copyright! V oddaljenih gorah staroselci zbirajo svoje tradicionalno vedenje
zdravilstva in ga zdruæujejo z zahodno medicino ter preganjajo farmacevtske
biopirate, ki hoËejo ukrasti in patentirati njihovo vednost. Brazilski kmetje brez
zemlje zasedajo posestva, kamor naseljujejo ljudi iz favel in jih uËijo rekonstruirati
skupnost. Socialni centri v Italiji so okupirane opuπËene tovarne, prostori
ustvarjalnosti in zabave mladih, politiËna oporiπËa, kjer se mobilizirajo akcije.
Lokalne obËinske oblasti v GradiπËu na SoËi so podprle mnoæiËne demonstracije in
pravno ovirale odprtje taboriπËa za migrante. Aktivistom Indymedie je lastni medij,
ki je nepogreπljiv politiËni forum sodobnih gibanj (in tarËa brutalnih napadov
oblasti), najboljπa kritika vladajoËih medijev. Militantna politiËnost je neopisljiva
zato, ker je permanentna transgresija Imperija in lahko sega vse do zagovarjanja
pravic æivali in rastlin. Sem sodi tudi babica, ki vkuhava marmelado, da bi svoje
vnuke reπila pred mnoæico konzervirajoËih in barvitih E-jev.
Umetniπko ustvarjanje, ki hoËe ubeæati normalizaciji in integraciji, mora imeti
v zavesti to transgresijo, kar pa ne pomeni, da je njena naloga opisovati jo. Dovolj
je, da je. Tu je neka formna identiteta, ki politiko odreπuje Dræave in ustvarjalce
Umetnosti. Lahko se vrnemo k izumljanju æivljenja, ki se lahko dogaja kot
preæivetje znotraj ali preboj onkraj. Z vso odgovornostjo, z etiko, ki se utemeljuje
v refleksiji boja. S to zavestjo se ne gradi vseobsegajoËa alternativa, ki po krπËansko
svet razcepi na dobro in slabo. Ne smemo nasesti logiki dihotomije, ki je konstitutivna
za anti-humano maπino. Vnaπajmo mnogoterost! Manu Chao je s prijatelji imel
koncert v Kriæankah, potem pa je do jutra iz-æivljal svojo glasbo na Metelkovi. Tako
radikalno, a vendar drugaËe, kot tisti, ki se odloËi, da bo svojo glasbo omejil v zaprt
kotiËek alternative. BarcelonËan se je zavestno prikljuËil militantni politiËnosti. Tudi
s pretakanjem finanËnega izplena iz pop kulture v uporniπke skupnosti. Ustvarjanje
ne gradi novega sveta izza okopov in velikih front, kjer bi hranilo svoje svetobolje v
porazih proti vsemogoËnemu sistemu. Je bistveno bolj radostno, gibljivo, izmikajoËe
Darij Zadnikar: Umetnost v globalni revoluciji
7