Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

Darij Zadnikar: Umetnost v globalni revoluciji
6
samovolja Aleksandra, ki se je potikal neznano kje? Ali se je politika preoblikovala
v sivem polju ne-vladanosti, v polju odsotnosti dræave? Da se je helenistiËno
æivljenje utopilo v zasebnosti je blodnja moderne omejenosti politiËne misli, ki ne
more premiπljati zunaj dræave. O enakosti vseh ljudi nista govorila ne Platon ne
Aristotel, temveË stoiki. Prav tako so v okolju praktiËne geografske neomejenosti
stoiki utemeljili idejo kozmopolita. Pravili so, da idealno dræavo nosijo s seboj v
nahrbtniku. Zato so njihove izkuπnje in ideje bliæje sodobnim globalnim politiËnim
gibanjem kot ideje filozofov, ki so jih za svoje avtoritete napravili tisti, ki so od
razsvetljenstva dalje vzpostavljali monstrum nacionalne dræave. Nikakor pa ne
gre za to, da je Imperij idealnejπi od nacionalnega monstruma. Gre le za to, da je
za subjekte odpora naravnejπi teren boja, kjer ga, s svojim mreæenjem iz singularnih
izhodiπË multitud, preoblikujejo.
Za umetnika je torej pomembno, da ve kaj sploh je tehniËna druæbena maπina,
v katero vnaπa ustvarjalne disfunkcije. Transgresija je moæna, ko vidiπ matriko, ki
zamejuje. Res je, da veËina umetnikov zablodi v lastno ustvarjalnost tako, da tava
po lastnem æivljenju. To ustvarjalnemu prispevku oz. transgresiji (umetniπkemu
delu ali dejanju, Ëe hoËete) ne jemlje veliËine, ustvarjalcu pa vsekakor jemlje dah.
Od tod enaËenje umetnika s svetoboljem. VeËji kot je luzer bolj obetavno (posthumno)
kariero ima. Tehniki druæbene maπine lovijo moteËe produkte maπin æelje in jih
postavljajo na svoje mesto; v institucijo Umetnosti. Depolitizirana disfunkcija izgubi
na radikalnosti, preneha biti groænja, je kveËjemu le πe eksces, Ëudaπtvo, eksot…
Izumljanje æivljenja, umetnost v pravem pomenu besede, izgubi uporniπko idejo
in smoter, je uporniπko le πe brez razloga, njeni akterji so zapozneli pubertetniki.
Sistem takπne disfunkcije ne integrira po neki naravni nujnosti, temveË zato,
ker se mu æeleËe maπine pre-pustijo. Lenoba in strahopetnost.
Sistemska normalizacija produkcije disfunkcij je lahko preventivna, kot na primer
izobraæevanje umetnikov ali reaktivna, kot je to trg umetnin, ki ga je treba razumeti
najπirπe, kot diskurz, rituale in administriranje okusa. MTV, umetniπke akademije,
Hollywood, Cankarjev dom, avtorske agencije, Ëasopisne kolumne, bifeji in dilerji
zmorejo prebaviti vsakrπno izzivanje, ki ga je rodilo blodenje ustvarjalca po lastnem
(in samo njegovem!) æivljenju. AntiËnemu ustvarjalcu je polis dal priloænost, da ga
je ta zlorabil tako, da je stvaritev preæivela na ruπevinah. Tudi renesanËnik je Cerkev
zlorabil v tej meri, da lahko danes tudi pogani zahajamo v njene hrame obËudovati
blasfemiËno ËaπËenje »loveka. Imperij je πe veËja priloænost v primerjavi s polisom in
Cerkvijo. Ne glede na mehanizme normalizacije, saj so bili ti v prejπnjih Ëasih πe bolj
okrutni. Kot venomer, πtejeta le pogum in odloËnost. To ni pre-drznost, ki ji
zmanjka pametnega umerjenja, se izgublja v postmodernem anything-goes.
Je projekt. Stvaritev situacij. Je radikalna maπina, ki je ni mogoËe ujeti, ker je
mnogotera, razprπena, nestalna in pospeπujoËa. Predvsem pa militantno politiËna.