Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

More documents

Recommendations

Info

Samo Rugelj: Digitalna filmska produkcija in slovenski film 38 Ëin. Ker digitalna kamera omogoËa devetdeset minut neprekinjenega snemanja, je uporabil πtiri kamere (vsaka je imela svojega direktorja fotografije), ki so vsaka zase ves Ëas kot prilepljene neprekinjeno spremljale poldrugo uro filmske poti enega od filmskih likov. Rezultat je na filmskem platnu viden tako, da je le-to razdeljeno na πtiri dele, na vsakem od njih pa lahko spremljamo zgodbo posameznega karakterja. Zgodbe se med seboj tudi prepletajo. “Reæiral sem po sistemu: veliko sreËe vsem. Se vidimo Ëez devetdeset minut,” je tedaj komentiral Mike Figgis in dodajal, da so v dveh tednih film (oziroma posamezne filme, saj na platnu spremljajo πtiri med seboj vzporedno tekoËe filme) posneli kakih petnajstkrat. Po vsakem snemanju si je ogledal posneto gradivo, razmiπljal o izboljπavah in o njih govoril z igralci. Postprodukcija je bila tako preteæno namenjena zgolj meπanju zvoka, saj je vËasih soËasno govorilo tudi po petindvajset ljudi in je bilo treba jakost njihovih glasov ustrezno uravnoteæiti. S podobno, digitalno logiko ter z oznako, da gre za prvi film, ki je posnet v enem samem kadru in realnem filmskem Ëasu, je pred dvema letoma posnel Rus Aleksander Sukorov. Seveda gre za film Ruski zaklad (Russian Ark). »e tukaj πe za hipec skoËimo iz evropskih okvirov, lahko za primer minimalistiËne uporabe digitalne tehnike oznaËimo film Deset Iranca Abbasa Kiarostamija, ki v desetih prizorih prikazuje æivljenje æensk v sodobnem Iranu, pri Ëemer je imela glavno vlogo Mania, mlada mati, ki se je ravnokar loËila od moæa. Vrhunska digitalna minimalka je bila posneta v avtu in zgolj z dvema pogledoma kamere. V zadnjem Ëasu je od digitalno posnetih evropskih filmov najveË pozornosti doæivel digitalno in naturalistiËno posneti film Michaela Winterbottoma (Dobrodoπli v Sarajevu, Na tem svetu) s slovenskim naslovom 9 orgazmov (9 Songs), kjer je z eksplicitnim in celo pornografskim prikazovanjem seksa razdelil obËinstvo na take, ki so prepriËani, da gre za preraËunljivo provokacijo, in druge, ki so v fil- Sedanja neodvisna produkcija z majhnim πtevilom gledalcev ni veË zadovoljna. ©tevilni novopeËeni filmarji na ves glas izjavljajo, da snemajo ‘filme za gledalce’, takπne, ki naj bi jih dræavna, od raznih komisij poæegnana, produkcija ne bila zmoæna proizvajati. Filme, ki nimajo bistvenih artistiËnih pretenzij, temveË zgolj æeljo ugajati izmuzljivemu okusu povpreËnega slovenskega kinogledalca, ki niti sam ne ve, kaj je tisto, kar bi pravzaprav domaËega v kinu sploh rad gledal. In zato prihaja do paradoksalnega poloæaja, ko mora gverila v nekem trenutku obrniti hrbet tistemu, kar je resniËno gverilsko, in se zaËeti dobrikati mainstream trgu. Skratka, nekateri danaπnji gverilski filmi so zgolj posneti gverilsko. So zastonjkarski, posneti s poceni tehnologijo in dostikrat niti igralcev ne plaËajo. A tu se vse, kar je pri njih gverilsko, tudi konËa. Namesto da bi ti
mu prepoznali lepo in prepriËljivo ljubezensko zgodbo, ki jemlje spolnost kot pomemben del mladostniπke zveze. V filmu ameriπka πtudentka Lisa v Londonu na koncertu sreËa Matta in med njima se vname strastna ljubezen. Film je sestavljen iz devetih ljubezensko-seksualnih prizorov, ki so med seboj razdeljeni z obiski koncertov skupin Black Rebel Motorcycle, Club, Primal Scream itn. Zgornji evropski primeri (in en azijski primer) so digitalno tehnologijo uporabljali samo pri produkciji filmov, ne pa tudi pri njihovem predvajanju. V postprodukciji je bila digitalna slika namreË prepisana na filmski trak. Ti avtorji ve- Ëinoma tudi nimajo teæav z realizacijo svojih filmov, tako da je uporaba digitalnih kamer zanje tudi preizkuπanje novih meja tehnologije in πiritev njihove estetike in izraznih moænosti. Drugi vidik digitalizacije filma je njegovo digitalno predvajanje. V Evropi je le-to precej manj razvito kot v Ameriki. Tako trenutno tu πe zmeraj obstaja samo nekaj tako kakovostnih digitalnih projektorjev, ki so sposobni digitalno filmsko sliko na platno predvajati s skoraj povsem ekvivalentno kakovostjo kot klasiËni kinoprojektor. Nekoliko slabπo kakovost predvajane digitalne filmske slike pa je brez velikih investicij mogoËe doseËi æe zdaj. Vendar se zna tudi obseg digitalnega predvajanja filmov kmalu spremeniti. Konec maja 2005 so iz angleπke dræavne filmske institucije Film Council sporo- Ëili, da bodo jeseni z investicijo pribliæno 17 milijonov evrov z digitalnimi filmskimi projektorji opremili veË kot dvesto kinodvoran po Veliki Britaniji, Walesu in na Irskem. V zameno za novo opremo so se lastniki kinodvoran, tako manjπih kot tudi kinocentrov, zavezali, da bodo namenili veË predstav za prikazovanje bolj specializiranih filmov, kot so denimo klasike in tujejeziËni filmi. Tako naj bi kritiπko priznane filme, kot so bili v tem Ëasu recimo Vera Drake, Hiπa leteËih bodal, Dekle z bisernim uhanom, Propad, Dnevnik motorista itn., videlo precej veË ljudi kot do sedaj. Uvedba digitalne distribucije filmov pomeni, da se bo geograf- filmi, na primer, iskali navdih v ameriπki neodvisni filmski sceni 60. in 70. let, ko so filme ‘distribuirali’ na tako nenavadne, popolnoma gverilske naËine, da so jih celo vrteli po ulicah in projicirali na stene stanovanjskih blokov ter tako kazali prst Hollywoodu, si veËina danaπnje slovenske gverile æeli najbolj navadne distribucijske poti: predvajanje v multipleksih. Po moænosti z dolby zvokom. NiË kaj uporniπko. In seveda z æeljo, da se za ta predvajanja pridobijo takπna ali drugaËna nepovratna sredstva. Kar ni tudi niË kaj gverilsko. Vendar obstaja tudi druga plat te gverilske zgodbe: Kot reËeno, so poceni DV kamere povzroËile pravi bum gverilskih filmov in tudi slovenska scena sledi svetovnim trendom, ali pa je celo nekoliko pred njimi. Ne samo kamere, temveË tudi vsa postprodukcija postaja Ëedalje bolj Samo Rugelj: Digitalna filmska produkcija in slovenski film 39
Page 2 and 3: »KZ 220 5 Darij Zadnikar: Umetnost
Page 4 and 5: Darij Zadnikar: Umetnost v globalni
Page 6: Darij Zadnikar: Umetnost v globalni
Page 10 and 11: Janez Polajnar: Prihod za srameælj
Page 30 and 31: Jurij Meden: Jutri 32 ekonomijo fil
Page 32 and 33: Samo Rugelj: Digitalna filmska prod
Page 58 and 59: Igor KorπiË: Neodvisni film ob st
Page 70 and 71: Peter StankoviË: Reprezentacija sl
Page 82 and 83: Boπtjan ©aver: Slovenski gorski f
Page 84 and 85: Boπtjan ©aver: Slovenski gorski f
Page 86 and 87:
Boπtjan ©aver: Slovenski gorski f
Page 88 and 89:
Page 90 and 91:
Page 92 and 93:
Page 94 and 95:
Page 96 and 97:
Page 98 and 99:
Page 100 and 101:
Oliver SertiÊ: Fenomen Bore Lee 10
Page 102 and 103:
Page 104 and 105:
Page 106 and 107:
Page 108 and 109:
Aleksandar Gubaπ: Low-fi video gib
Page 110 and 111:
Page 112 and 113:
Page 114 and 115:
Page 116:
Page 120 and 121:
Duπan Rutar: Realnost simulacij te
Page 122 and 123:
Page 124 and 125:
Page 126 and 127:
Page 128 and 129:
Page 130 and 131:
Page 132 and 133:
Page 134 and 135:
Page 136 and 137:
Page 138 and 139:
Mija Lorbek: Vpliv novih medijev na
Page 140 and 141:
Page 142 and 143:
Page 144 and 145:
Page 146 and 147:
Page 148 and 149:
Page 150 and 151:
Page 152 and 153:
Page 154 and 155:
Page 156 and 157:
Page 158 and 159:
Page 160 and 161:
Page 162 and 163:
Page 164 and 165:
Maple Razsa: Snemanje spektaklov up
Page 166 and 167:
Page 168 and 169:
Page 170 and 171:
Page 172 and 173:
Page 174 and 175:
Page 176 and 177:
Janez Strehovec: Film v Ëasu novom
Page 178 and 179:
Page 180 and 181:
Page 182 and 183:
Page 184 and 185:
Page 186 and 187:
Page 188 and 189:
Page 190 and 191:
Page 192 and 193:
Page 194 and 195:
Page 196 and 197:
Page 198 and 199:
Page 200 and 201:
Page 202 and 203:
Page 204 and 205:
Page 206 and 207:
Page 208 and 209:
Page 213 and 214:
Tomaæ Horvat Apokalipsa prihaja ..
Page 215 and 216:
znaki apokalipse, ki nas spremljajo
Page 217 and 218:
Jahve namreË ni veË, kot na prime
Page 219 and 220:
olajπujejo prepoznavanje, razumeva
Page 221 and 222:
nologijo in atmosfero, kjer se nam
Page 223 and 224:
no posili ogaben stvor, nakar izve,
Page 225 and 226:
no in æe zato je sprememba v smisl
Page 227 and 228:
The Omega Men (Boris Sagal, 1971),
Page 229 and 230:
uniËiti le z razstrelitvijo njihov
Page 231 and 232:
mehanizmi træne logike. Vse bolj s
Page 233 and 234:
naπa kultura. Njena zmedena filmsk
Page 235 and 236:
ni so le-ti, iz toliko veËje globi
Page 237 and 238:
Seveda se zlo, poneumljeno in razpr
Page 239 and 240:
ma, ki ga lahko apliciramo na t.i.
Page 241:
LITERATURA Artaud, Antonin: Gledali
Page 246 and 247:
Povzetki ‡ Abstracts 248 »lanek
Page 248 and 249:
Povzetki ‡ Abstracts 250 ABSTRACT
Page 250:
Povzetki ‡ Abstracts 252 reveals
show all

Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

Create successful ePaper yourself

Delete template?

Save as template?