Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

Janez Polajnar: Prihod za srameæljivost in javno nravnost grobo πkodljivih filmov na Slovensko
28
Edini Ëasopis na Slovenskem, ki je omenil neprimernost posnetka v Bläserjevem
programu, je bil Laibacher Zeitung. Dne 24. novembra 1897 je bil objavljen
Ëlanek, v katerem so zapisali: “Sedanje predvajanje v dvorani hotela Pri
MaliËu je pomembno boljπe, kar omogoËa lastna elektriËna naprava potrebno
osvetljavo, zaradi Ëesar so fotografske slike jasne in plastiËne. Vse so vredne
ogleda in posebno humoristiËne prizore ceni in odobrava mladina ... Slika, ki
se zdi za mladino manj primerna, bo od zdaj naprej odpadla.” 54 Na tem mestu
se je zgodila prva cenzurna obravnava kinematografskega sporeda v Ljubljani.
Traven zapis razlaga kot poseg javnega mnenja ali cenzure v spored. “Zabeleæujem
ta prvi poseg javnega mnenja v predvajanje filmov, dasi πe nisem mogel
ugotoviti, ali je zahtevala okrnitev sporeda cenzura ali pojavljajoËa se skrb
vzgojiteljev za mladino, ki je bila ‡ kakor dokazujejo poroËila ‡ za kinematografsko
novost izredno navduπena.” 55
Dejansko pa je lastnik potujoËega kina, ki je predvajal takπne predstave, nekako
deloval na ne povsem Ëistem zakonskem podroËju. Tako so moπki veËeri
lahko delovali le takrat, ko je bil podjetnik v nekakπnem neformalnem dogovoru
z gledalci, da je, Ëe se le da, treba biti Ëim bolj diskreten. »e ta tihi dogovor
ni bil sprejet, se je lahko podjetnik znaπel v precej neprijetnih pravnih postopkih,
saj je ravno iz vrst gledalcev najveËkrat priπlo do prijave. 56 “Kot vse povsod
tudi v tem poslu velja pravilo ponudbe in povpraπevanja. In ko se kakπen podjetnik
po dolgem omahovanju in prelaganju konËno odloËi tvegati in predvaja
pikantne posnetke, potem leæi na njem bistveno manj odgovornosti kot na gledalcih,
ki so tako pogosto in vztrajno terjali te vrste slik. Podjetnik na koncu ne
ve veË, s Ëim naj postreæe svojim obiskovalcem in jaz kot Ëlovek, ki je v tem poslu
æe nekaj Ëasa, si drznem trditi, da vse predstave, ki se na lestvici kinematografov
zdijo tvegane, ljubi, kruti publiki πe zdaleË niso dovolj æmohtne.” 57
OËitno je bilo, da za produkcijo tega tipa obstaja precejπnje zanimanje med
obËinstvom in zato so se v tem Ëasu, ko so sicer iz katalogov “resnih” producentov
zaËeli izginjati erotiËni ‡ “galantni filmi”, zaËela ustanavljati podjetja, ki so
se za ta æanr specializirala. 58
54 Traven: Pregled razvoja kinematografije ...str. 29.
55 Prav tam.
56 Kieninger: “Klassische Wanderkino” …, str. 304.
57 Kinematographische Rundschau, 1. 3. 1908, v: Kieninger: “Klassische Wanderkino”…, str. 305.
58 Traven: Pregled razvoja kinematografije, str. 86, opomba πt. 15. Na Dunaju so v tem Ëasu ustanovili firmo
Saturnl. Ustanovitelj in lastnik je bil Johann Schwarzer, delovala je med letoma 1906 in 1911, ukvarjala
pa se je izkljuËno s produkcijo t. i. pikantnih filmov. VeË o tem: Achenbach, Michael: Die Geschichte der
Firma Saturn und ihre Auswirkungen auf die österreicische Filmzensur, Achenbach, Michael, Caneppele,
Paolo: Anmerkungen zur erhaltenen Produktion der firma Saturn, v: Produktionen der Sehnsucht.