Digitalna filmska produkcija in slovenski film - AirBeletrina

Povzetki ‡ Abstracts
248
»lanek predstavlja revolucionarne spremembe, ki
jih prinaπajo novi digitalni produkcijski in distribucijski
naËini. Govori o tem, kakπen vpliv bo to imelo
na πirπo filmsko produkcijo, in πe konkretneje,
kaj se bo dogajalo oziroma se æe dogaja s slovensko
gverilsko produkcijo.
Mija Lorbek
Vpliv novih medijev na razvoj medijske
umetnosti (Primer digitalnega videa)
KljuËni pojmi: umetnost digitalnega videa, novi mediji
in tehnologije, medijska umetnost, nova medijska
estetika, komunikacijska video umetnost, javna
video umetnost, interaktivna video umetnost
Besedilo je pregledne narave, ki ponudi πirok
oËrt in transparentost branj o podroËju umetnosti
digitalnega videa kot dela novih medijskih
umetnosti. Nadalje odpira pomembna vpraπanja
o vplivu tehnologije in novih medijev na razvoj
umetnosti digitalnega videa in novih estetskih
in kritiπkih implikacijah, ki jih prinaπa predvsem
digitalizacija. Osrednji del besedila je namenjen
komunikacijskih aspektom umetnosti digitalnega
videa, predvsem spremenjenega druæbenega
statusa, javnega znaËaja in video nadzora, vloge
umetnika, obËinstva in interakcije med njimi.
Glavni namen teksta je v duhu poslanstva
medijske umetnosti, da bralcu razpira nova
vpraπanja in ga tako spodbudi k nadaljnjemu
raziskovanju.
Tomaæ Horvat
Apokalipsa prihaja… z motorno æago ‡
Pomen krutosti in realizma v æanru grozljivke
KljuËni pojmi: apokalipsa, filmski æanri, fantastiËni
film, grozljivka, postmodernizem, kiborg, radikalno
zlo, krutost
»lanek raziskuje izvore Grozljivega v umetnosti,
ki se kaæejo æe od najzgodnejπih pradavnih kultur,
in sicer predvsem skozi njihove apokaliptiËne
vizije. Tradicija se nadaljuje πe danes, najoËitneje
v najvplivnejπi sodobni umetnosti, filmu. A za
razliko od starejπih mitskih predstav, prevzema
neko ekstremnejπo formo in izrazito pesimistiËno
obravnavo prihodnosti. Le-to naj bi prikazovale in
izraæale predvsem ne-regenerativne apokaliptiËne
grozljivke, ki jih besedilo loËi od klasiËnih grozljivk,
in ki æe napovedujejo ter svarijo pred slabostmi
nove dobe, ki jih prinaπa postmoderna kultura.
Dogaja se drastiËna sprememba vloge umetnosti
v druæbi, in ta se seveda kaæe tudi v enem njenih
najstarejπih motivov ‡ Apokalipsi. Pomen realizma
je pri uËinkovitem prikazovanju tega propada in
njegovem vestnem sopotniku ‡ Grozljivem
obËutku, zelo pomemben. Esej skuπa dokazati,
da se njegov najuËinkovitejπi naËin realizacije,
dogaja v niæje-proraËunskem filmskem okolju in
njegovem dokumentarnem, surovem pridihu,
ki mu æe po definiciji pritiËe.
Peter StankoviË
Reprezentacija slovenskosti v slovenskem
partizanskem filmu
KljuËni pojmi: Reprezentacija, konstruktivizem,
nacionalne identitete, slovenski partizanski film,
stereotipi, slovenskost, urbanost
»lanek naslavlja vpraπanje, ali je v æanru
slovenskega partizanskega filma mogoËe
identificirati konsistenten vzorec reprezentacije ‡
s tem pa konstrukcije ‡ slovenske nacionalne
identitete. Analiza vseh celoveËernih filmov tega
æanra pokaæe, da je v resnici mogoËe govoriti o
takπnem vzorcu, konstrukciji slovenskosti v
terminih vsesploπne fltopine«, vendar z dvema
indikativno razlikujoËima se inaËicama. Na svoji
strani starjeπi slovenski partizanski filmi (tisti
posneti nekje do konca πestdesetih let) dokaj
uniformno reproducirajo v 19. stoletju oblikovan
konstrukt slovenskosti v smislu pristnega stika
z naravo, filmi posneti kasneje pa nasprotno
izpriËujejo izrazito urban znaËaj, vse do mere,
ko je mogoËe razmiπljati, da v tistem Ëasu
uËinkujejo tudi kot ena pomembnejπih toËk
rekonstrukcije tradicionalne slovenske nacionalne
identitete iz prevladujoËe rustikalne v neko
sodobnejπo, urbano, novemu slovenskemu
druæbenemu tkivu vsekakor bistveno primernejπo.